45. štev. V foaiijii, dne 7. novembra 1908. IX leto. GORENJEC Poligjčfft.jn gospodarskj lisi Stane srn Kranj s dostavljanjem na dom 4 K, po poŠti m celo leto 4 K, za pol Seta i K, a drage drsava stane 5«) X. Posamezna številka po 10 Tin. — Na narocbe brez istodobne vposujatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in uprav-niltvo je na pristavi fosp. K. Floriana v cZvezdi». Izhaja vsako soboto = zvečer === Iasarati se računajo m celo strma 60 K, za pol strani 80 K. za četrt strani SO K. Insarati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za potit-vrsto 10 Tin., če m tiska enkrat, za večkrat matea popast — UpravniltTO naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravo* zadeve, uredništvu pa dopisi hi novice. — Dopisi naj se izvolijo frankiraii. — Rokopisi se ne vračajo. Naše najbližje zahteve. in. Imamo dve osrednji vladi še posebej na Slovenskem, kjer slovenščina ne uživa sdti toliko pravic, kakor kitajščina v Ameriki, to so c. kr. finančne prokurature v Ljubljani, Celovcu i. t d. ter c kr. gozdno in domensko ravnateljstvo v Gorici K pro-knrararam ne pripojen j o slovenskih pravnikov hi nafti absolvirani gozdni tehniki morajo iskati službe pri zasebnikih, ker gozdno ravnateljstvo v Gorici tvorijo sami zagrizeni Nemci, ki pošiljajo na gozdna upravništva nemške asistente, ki se morajo raz-govarjati s tolmači, ako imajo opraviti z ljudmi. In vendar bi morali ti organi biti v posredni dotiki z ljudstvom I Koliko razburjenja radi planinskih pašnikov i. t d. bi ne bilo prav nič treba, ko bi gozdni uradniki bili domačini, ki imajo srce za narod, is katerega so izili, in med katerim žive, ki zato tudi pošiljajo blagohotna poročila na višje oblasti. Železniško ravnateljstvo v Beljaku, kamor spadajo proge na južnem Koroškem in Štajerskem, ne sprejemajo prosilcev, če so slovenske narodnosti, čeprav govore ravnotako dobro nemški kakor slovenski. In vendar se nihče ne gane! Slovenec je pri državni upravi brezpraven, njega se lahko meče, kamor se ga hoče, nihče se ne zavzame zanj. Vlada ne, ker jej je ljubo, čeprav malo uradnikov-Slovencev stopa v državno službo, poklicani zastopniki naroda pa tudi ne, po naj večkrat iz grdih strankarskih in ne občenarodaih ozirov. Zahtevo po Številu slovenskih uradnikov po razmerju prebivalstva pa moremo le uresničiti, če imamo zadostno zaslombo pri osrednji vladi na Dunaju. Zato je po našem mnenju neobhodno potrebno, iivljenska potreba za razvoj slovenske inteligence, zlasti v obmejnih mestih, da se ustanovi jugoslovansko »iaisčrsiva z uradniitvom, ki bo do pitice pozoalo narodne tu gospodarske razmere na slovanskem jugu, kateremu bi stala na strani združaaa jugoslovanska parlamentarna delegacija. Naj se govori s strankarskega stališča Se toliko, eno stoji pribito, da je narodno uredništvo eno najmogočnejših socijalnih faktorjev, zlasti v mes#*h na deželi, da južnoStajerska mesta padejo Slovencem kot zrelo jabolko v roke v tistem času, ko izginejo nemški uradniki. In v tem času šele moramo resno misliti tudi na vsestransko gospodarsko osamo-svojo Slovencev, o kateri bomo govorili v prihodnji številki. II. Dolgost cevi v primeru z Vodovod za mesto Kranj in okolico. (Stroko vnjaik o poročilo.) Da|je in konec Nastopni razpredelnici kažeta število in razdelitev vodnjakov, napajalnikov in bidrantov, katere bo v mestu in po vaseh preskrbljeval z vodo novi vodovod, kakor tudi dolžino in premere cevi na glavni in na stranskih vodovodnih progah. I. Kraj Vodnjaki Napajalniki Hidrantje Kranj 6 6 20 Britof 1 4 5 Gorenje — 2 2 Primskovo — 4 4 Klanec 1 2 2 Huje — 3 3 Rapa — 2 3 Tupaltce 1 3 5 Hotemaže — 3 3 Visoko — 4 5 Milje — 1 2 Luže — 4 5 Srednja vas — 3 3 Šenčur 1 9 10 Voklo 1 4 6 Voglje — 5 8 Skupaj 11 59 86 Kraj 1S0 mm 1*5 100 80 60 50 Cemsenikarjev m studenec* Kranj 3160 13.100 — — — — Mesto Kranj 1100 450 — 1330 520 _ Britof — — _ mmm 500 Gorenje — - - - mmm Primskovo — - - - _ _ Klanec — — — — 650 180 Huje — — — _ 610 — Runa — — — — 1080 260 Tupaiiee — — — — _ mmm Hotemaže — — — — 120 - visoko — _ _ 200 — 160 Milje — — — —— _ mmm Luže — — 1000 — — 420 Srednja vas — — 1600 — — .— Šenčur — — 1600 — 570 500 Voklo — — — 2980 — 590 Voglje — —-----1660 200 Skupaj m 4260 13550 4200 35106000 2810 Dolžina vseh cevi na glavni progi in na stranskih progah znaša torej 33.330 metrov. Glavna vodovodna proga od Cemšenikarjevega studenca do stolpnega rezervoarja meri 15.460 m; glavna stranska proga od Visokega do Vogrjan pa 8730 metrov. Glavna vodovodna proga teče od Cemšenikarjevega studenca nekaj čas v jugovzhodni smeri, krene proti vzhodu, nadaljuje prvotno jugovzhodno smer ter se obrne proti jugozapadu, da dospe do državne ceste Kranj—Železna Kaplja pri kilometru XIII. Od kilometra XIII. do X. teče naravnost v zapadni smeri in stopi med tem z desnega na levi breg reke Kokre. Od kilometra X. pa do vasi Visoko je smer glavne proge jngozapadna, od Visokega do Kranja pa zapadnojugozapadna. Glavna stranska proga Visoko—Voglje teče od Visokega PODLISTEK. Na večer. Črtica. — Spisal Šunko Cvetkov. Večer je lep aH nekoliko hladen, kajti že je nastopil čas umiranja narave; že pada listje in rmeni pred kratkim zelena senožei Skozi obrežno drevje se prikazujejo boljinbolj rjava ilovnata tla; na senožetih je pričel veneti tudi že podlesek, zakasnela cvetka. Solnce zapada že zgodaj in naglo nastopa večer, na večer pa šumi dih snu ti in le redko se oglasi glas vesele deklice, ki stopa s fantom preko polja in posluša s slastjo in zadovoljstvom njegove zapeljive besede . . . Počasi bodita, objeta okoli pasu, in besede so vedno tišje in pri-srčnejSe, kajti ob tihoti večera se ne spodobi razposajen smeh, glasen vrisk moti lepoto in poezijo jesenske poljane. Sredi večerne tihote drdra voz in moti brezobzirno vso to skrito lepoto, ki jo občuti popolnoma le. mehka duša zaljubljene deklice, ki ssnja tako lepo in pobožno. Zdajpazdaj primeša se dr-draoju voza glasen smeh, ali pa poltiha razposa- jena pesem, ki pa ni ubrana, kajti tresenje voza moti soglasje. Voz drdra dalje in dalje iz zdaj je pripeljal do gozda ... do dremajočega gozda, ki se ni nadejal motenja. Ali kaj se meni za gozd, komur je srce polno drugih stvari; kaj se meni za gozd, kdor je na vozu in sedi ob razposajenih devojkah ? Na vozu je družba, ki se pelje iz izleta domov in zato je glasna in ne gleda na lepoto in poezijo ter tihoto večera, pelje se na večer in ne občuti v srcu tako. kakor fant in deklica, ki gresta tesno objeta okoli pasu na večer proti svojemu domu ... Mlad fant, dolgih Strenastih las, nasloni se k deklici in pošepeta ji nekaj na uho. Deklica se ozre nazaj in se nasmehne, tudi njeni sosedi se nasmehneta. Na zadnji klopi sede trije izletniki in šepetajo. V sredi dekle, črnolaso in precej ogorelo. Pozna se jej, da je ob vročem poletju mnogo hodila po solncu. Ali ogorelost ne kazi lica njenega, celo poda se jej in zato je njen sosed na desni zamišljen v njeno prikupljivost ter mogoče sanja o poljubih, o mehkih, sladkih, ali vendar neodkrito-srčnib, premišljeno zapeljivih. Ce je ta zahteva obveljala pri deželno-zborskih volitvah v kmečki skupini, tembolj mora zveneti pri volitvah v splošni kuriji, s katero se je najbolj brezpravne sloje pritegnilo k zakonodajstvu. Kdo pa voli v splošni kuriji P Na Kranjskem zem-ljaki, njih sinovi, delavci, hlapci, obrtniki. Ti tvorijo večino, na mesta odpade le majhen odstotek. Naša prva zahteva je torej, da je poslanec v splošni kuriji kmet, ki sam obdeluje zemljo, ki sam poki ada živini, ki je pošten in pravičen obema strankama, ker le tak pozna potrebe, dušo in srce kmeta, delavca, hlapca in tež%ka, njih življenje in žulj on je. in da bi kranjsko-loški okraj ne imel takega moža? Ali si moramo poslanca izposoditi iz Ljubljane, iz stanu, ki ga sicer čislamo, ki pa nima z našimi težnjami pravega stika, ki se mora ubijati z učenci, ne pa z zemljo, živino, posli, davščinami, gosposko? Možje, tu je treba nekoliko postati in premišljati f Kranjski okraj ima svojega poslanca, kmeta, tudi mesti Loka in Kranj imata svojega poslanca — zakaj bi naša poljanska dolina večno stala ob strani, hodila za tujo volno in ostrižena prihajala domov? Ali nimamo mi, katerih nas je krog 10.000 duš, ki se raztezamo od Bsdovelj do Krnic, od Biegaša do cirkniških vrhov, ali nimamo mi, vprašajmo se, nobenih potrebščin, želja P In kdo se zmeni za nas? Ali Demšar, ki čepi v svoji selški dolini, ali Zabret, ki ga še nismo videli od obraza do obraza? Ali bomo vedno stali ob strani in dajali oves, kadar bodo lovili konja? Ziv krst se ne pobriga za nas v deželnem zboru, pomagajmo si sami, postavimo si svojega kandidata. Naš okoliš ima mnogo mož, ki imajo vse zmožnosti poslanca, srce za kmeta in za vsakega trpina. Eden najboljših je Alojzij Grošelj po dom. Zidobničan posestnik in župan v Poljanah nad Škofjo Loko, ki hodi sam za plugom, ima najlepšo živino v hlevih. Ta kmet je po političnem prepričanju sicer klerikalnega mišljenja, toda miren klerikalec, poštenjak in pravičen vsakomur, naj si je tega ali onega političnega prepričanja. Volilci, oddajmo na dan 14. decembra temu moža svoj glas, in ne bodemo se kosali! Ljudska volja, božja volja 1 *) Naprošeni smo in objavljamo. b Javonika. Na Javoraiku se je praznoval dne 18. m. m. zares narodni praznik. Skromno in maloštevilno telovadno društvo «Sokol» je priredilo javno telovadbo in zvečer vinsko trgatev. Ze ob 2. uri popoludne je prikorakalo 30 vrlih telovadcev radovljiškega «Sokola» s svojim starosto dr. Jankom Vilfanom na vrt Josipa Htavca. Ta vrt jo bil prirejen za telovadni prostor. Kmalu na to je prikorakal jeseniški «Sokol» in njega naraščaj, točno ob 3. uri se je zbralo 72 neustrašenih telovadcev in 36 mladih, nadebudnih dečkov javorniSkega in jeseniškega naraščaja, da nattopijo slavnostni sprevod na Koroško Belo. V istem času pa prikoraka 30 vrlih korenjakov blejskega «Sokola» v civilnih oblekah pod vodstvom načelnika Olivot-tija, ki se takoj pridružijo sprevodu. Kjer se je pomikal sprevod, razobesili so zavedni domačini slovenske trobojnice. Na Koroški Bali je pozdravil zbrane Sokole g. župan Anton Potočnik, za kar se mu je zahvalil g. dr. Janko Vilfan v vznesenih besedah. Obema govornikoma so zaorili mogočni pozdravi «Na zdar». Po sprevodu se je zbralo nepričakovano mnogo ljudstva na telovadnem prostoru. Zares presenečeno je bilo vsa, ko so nastopili telovadci. Točnosti in fi lemu izvajanju raznih vaj se je prisodilo vsestransko priznanje z dolgotrajnim ploskanjem in neštevilnimi «Na zdar »-klici. Pri nastopu vzorne vrste je žel največ pohvale načelnik škofjeloškega Sokola. Da je bilo ljudstvo presenečeno ob nastopanju naraščaja, ni treba še posebej omeniti. Vse priznanje in požrtvovalnost pa gre načelniku javorniškega «Sokola», Ravniku, ki je tako spretno vodil telovadbo. Po telovadbi se je razvila živahna vinska trgatev, ki je nudila udeležencem mnogo zabave, društvu pa po voljen gmotni vspeb. Vse se je vršilo v najlepšem redu, le neke mlečne punice so hotele pokvariti zadovoljnost z izzivalno pesmijo «Die Wacht am Rhein» raz okno sosedne hiše, pa ni morda to že sad «sulferajnske» šole na Savi. Gostilničar g. Josip H kave nas je pa vsestransko dobro postregel z vinsko kapljico in izborno kuhinjo. Omeniti moramo tudi še, da smo pogrešali veliko narodno čutečega ljudstva, kateri se ne upajo podnevi z barvo na dan, in da so le pri polnih kozarcih narodnjaki; imamo tudi dve gospodični učiteljici, katere še nismo nikoli zapazili na nikaki tukajšnji veselici, ako se ju sreča na poti kramljate vedno le v blaženi nemščini, no, pa ne zamerim, saj ste na hrani pri največji hajlovski družini. Torej, gospodični malo več narodnega ponosa, saj vas poznamo, kje ste doma. Zgodovinski in slovstveni pregled sa prih. teden. 8. novembra. — 1519. Gortezov vhod v glavno mesto Meksiko. — 1620. Bitka na Beli gori; poraz Friderika s Pfalce, njegov beg v Haag; pričetek pro ti reformacije. — 1674. f Pesnik angleški John Millón. — 1773. f General pl. S^ydlitz, znan izza avstrijsko - praških bojev pod Marijo Terezijo. — 1817. * Pesnik in pisatelj Davorin Trstenjak v Kraljevcih na Štajerskem. 9. novembra. — 1626. Zgornjeavstrijska kmečka vojna poražena pri Eif;rdit»gu. — 1799. Napoleon strmoglavi direktorij v Parizu. — 1818. * Ruski romanopisec Ivan Sergjevič Turgenjev. — 1825. * Bivši kranjski deželni predsednik Andrej baron Winkler «Pri Nemcih* poleg Gorice. — 1827. * Pisatelj Andrej Praprotnik v Podbrezjab. 10. novembra. — 1483. * Martin Luter v Eislebenu. — 1759. * Pesnik Friderik Schiller v Marbachu. — 1810. * Nabožni pisatelj dr. Simon Klančnik v Kranju. — 1819. * Mecen Žiga baron Cijz v Ljubljani. — 1835. * Skladatelj Davorin Jenko v Dvorjan pri Cerkljah. — 1857. f Pisatelj Jožef Poklokar v Ljubljani. — 1857. f Pisatelj Jurij Zapan v Ljubljani. — 1859. Avstrija in Francoska skleneta mir v G urinu na Švicarskem. — 1827. * Slikar France Dobnikar v Topolu. — 1888. f Pisatelj in nabiratelj narodnega blaga Jakob Volčič v Zarečju pri Pazinu. 11. novembra. — 1452. Ladislava Postuma okličejo na Dunaju za ogrskega in češkega kralja ter za avstrijskega vojvodo. — 1631. Švedski kralj Gustav Adolf zasede Prago. — 1700. Filipa Anžu-vinca proglase v Parizu za španskega kralja. — 1813. Mesto Draždani se vda. — 1821. * Ruski romanopisec Fedor M. Djstojevskij. — 1883. f Pesnik Jožef Novak v Kočevju — 1884. f Naravoslovec Alfred Brehm. 12. novembra. — 1805. Vhod Napoleona I. in njegove vojne na Dunaj. — 1840. * Pisatelj Gorenjec Lavoslav Podgoričan v Podgori pri Šent Ruprtu na Dolenjskem. — 1859. f Francoski socialni pisatelj I. V. Collins. — 1869. f Slikar Overbeck. — 1892. f Vojaški pisatelj Andrej Komel pl. Sočebran v Gradcu. 13. novembra. — 1560. * Protireformator Skof Tomaž Hren v Ljubljani. — 1782. * Eiaias Tcgnér, škof, švedski pesnik. — 1813. * Pisatelj in politik Andrej E nspieler v Svečah v Rožu. — 1843. * Vse-učiliški prof jsor dr. France Celestina na Klenku pri Vačah. — 1862. f Pesnik Ludo vik Uhland v Tu-bingi. — 1874. * Pisatelj dr. Evgen Lampe v Metliki. — 1885. Srbija napove Bulgariji vojsko. 14. novembra. — 1716. f Modroslovec Leibniz. — 1820. * Pisatelj dr. Andrej Cebašek v Trbojah. — 1825. f Pisatelj Jsan Paul (Friderik Richter.) — 1831. f Modroslovec H igel. — 1847. f Češki jezikoslovec Jožef Jungmann. Godovi prihodnjega tedna: 8. Kazimir, Bogomir, Žvka; 9 Božidar, Rustnir, Sebislav; 10. Andrej, Vekomir; 11. Martin, Braslav; 12. Vekoslav, Milutin; 13. Stanislav, Gorislav, Ne-venka, Stanislav Koslka; 14. Klementin, Borislav, Smislan. Sejmi na Gorenjskem prih. teden; 11. v Moravčah, St. Gothardu, v Srednji vasi v Bohinju in v Kranju. Gospodarski del. b □ □□□□ Nekaj o Izseljevanju. Daije. Prekmorskih parnikov tu ne moremo opisovati. Omenimo le nekaj splošnega. Vsi novejši moderni parniki so pravi orjaki, imajo po dva gonilna vijaka, rabijo čez morje od 4(/3 do 10 dni ter so prirejeni za tri razrede potnikov. Opremljeni so boljalimanj udobno; na boljših progah imajo tudi potniki III. razreda kajute ali sobice, opremljene z 2 do 6 posteljami, umivalniki, i. t. d., d oči m imajo nekatere proge še medkrov, to je nizke večje prostore, namenjene večjemu številu oseb. Tudi so navadno oddeljene jedilnice, pu-šilnice in izprehajališča. Sploh je nove ladje po ustroju lahko primerjati z velikimi plavajočimi gostilnami ali hoteliod priproste do najdražje postrežbe. Varni so vsi parniki kolikor mogoče. Zlasti novim modernim parnikom se na prostem morju ni bati sile, še za vihre se ne zmenijo dosti. Valovi jim ne škodujejo, nevarne so jim le čeri in megla. V megli se prigodi največ nesreč. Zato v megli parniki ne vozijo hitro ter trobijo neprestano, sebi v varnost, v svarilo drugim. Drugače je celo ob nemirnem morju vožnja prijetna. Seveda ne onim, katere pri vsakem zazibanju napade slabost. Kdor je tak strahopetec, da se zgrudi na kolena, ako se parnik le malo zaziblje' vije roki in tuli na vse pretege, kakor nedavno ob mirni vožnji iz Trsta v Gradež neka gospa, oni naj ne hodi na morje, temveč naj gleda Ameriko doma na zemljevidu. Kdor se napravi tja, mora že imeti nekaj več poguma. Ne bo ga rabil samo na morju, tudi v Ameriki ga je treba. A sedaj poslušaj še resno besedo, dragi rojak, ki navzlic vsemu nameravaš tja preko! Tudi tebi, ki si že bil tam, naj velja! Slušaj, saj je v tvoj prid. Varuj se tujih agentov, ki so izven naše domače dežele, izven Avstrije I Opozarjamo, da o Nemčiji ne velja toliko, kar mislimo povedati, ker tam se bavijo le malo z nabiranjem direktnih potnikov, temveč vidijo rajši, da ima vsak karto seboj že od zastopnika iz domovine. Svarimo le pred drugimi deželami, zlasti pred Švico. Večinoma vse proge, ki se pečajo s prevažanjem ljudi v Ameriko, so dobre. Saj skrbe same, da se vzdrže na višku, ker bi drugače ne zmagovale konkurence. A dobrih in poštenih agentov je v tujini malo. Tujezemski agentje imajo skrivne priganjače tudi v naši deželi. Zato ne zaupaj nikomur, kdor te obišče doma in nagovarja k tujemu agentu. Tudi tem samim ne zaupaj, ako ti iz tujine, zlasti iz Švice, pošljejo lepo tiskane ponudbe, obetajoče vse mogoče in nemogoče. Opeharili te bodo. Pismeno obetajo nizke cene, ko prideš tja, pravijo, da so cene poskočile, in plačati moraš drago. Ne pošiljaj jim denarja naprej, v zagotovilo prostora, kakor pravijo. To je sleparstvo, zakaj kdor pošlje denar, ni več prost in ne more več izbirati po svoji volji pota, ako noče izgubiti poslanega denarja. Bolje bi bilo celo v najskrajnejšem slučaju izgubiti denar, samo da se jih ogneš. Pazi tudi doma, da te kdo ne premamil Saj se celo doma, v tvoji vasi nahaja morda kdo, ki sili in nagovarja v Švico, češ, tam dobite karte ceneje. Ne slušaj ga; ali veš kaj je ž njim? Ko se je vračal iz Amerike — največkrat silijo v Švico taki — je bil sklenil s švicarskim agentom tajno pogodbo, da mu bode, kadar poj de zopet v Ameriko, privedel seboj večje število potnikov, zato pa dobil od vsakega po do 150 in še več kron nagrade. Te tudi v resnici dobi. In ali misliš, da mu jih da agent iz svojega? Kaj še! Ti jih moraš plačati in še toliko več, da glavni del dobička ostane še agentu samemu. Oni, s komur greš, se ne meni dosti, ako plačaš preveč, Saj njemu ni v škodo. Za svojo karto plača le malo ali nič. Prigodi se, da tak vodnik ne plača za svojo karto ni vinarja, celo agent mu da še denarja povrhu. Zastonj morda? Ti in tovariši ste plačali vse, za vaš denar se vozi vaš vodnik. Tudi do morja ne hodi sam, češ, tam si kupim karto. Na škodi boš! Parobrodne družbe same se ne utegnejo ukvarjati z vsakim posameznikom. Preskrbeti morajo najprej one, ki že imajo karte. Tebe pa odrivajo, zlasti če jezika ne znaš ali če nimajo prostora. Zgodi se, da vidiš odpluti dve, tri ladje v Ameriko, preden se te usmili kdo in ti da karto, katero moraš plačati dražje nego doma. Kakor rečeno, posebno v Švico ne hodi kupovat voznega lista. Že za železnico sam do tja potrosiš mnogo več. Tam je pa vse polno sleparskih agentov, ki te nadlegujejo od prvega trenotka, ko prestopiš švicarsko mejo, včasih že prej na potu. V Švici je dosti še takih agentov, ki sami ne zastopajo nobene proge. Radi njih razupita sta posebno Buks na avstro-švicarski meji in Basel. I. priloga „Goren]cu" if. 45 Iz 1.1908. Ako v Švici kjersibodi kupiš karto, plačati moraš pol več. Ako jo kupiš pri agentu, ki sam ne zastopa nobene proge, dve tretjini preveč. Ne bilo bi kaj reči, pošten dobiček mora biti pri vsaki kupčiji ; tudi ti ne greš po i7gubo v Ameriko. Toda ali naj imenujemo poèten dobiček, ako velja agenta tebi prodana karta n. pr. 160 frankov (153 K), ti pa moraš plačati zanjo 237 K, torej celih 84 K več. Ali si že slišal kaj o Zv/il-chenbartu, ta že dela tako. A tudi drugi niso boljši, o sleparju »bankirju* Zottiju bodemo še govorili. Sploh v Švici ne iščejo poštenega dobička, drže se drugega gesla in opravijo spridoma : tam te oskubejo do dobra, Češ, sedaj ga vidimo in bogve kdaj zopet. Koneo prih. • * « Tedenski sojen ▼ Kranja dno 2. novembra 1908. Prignalo se je — konj, 153 glav domače goveje živine, 107 glav hrvaške goveje živine, 4 domačih telet, — hrvaških telet, 18 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, 1 domača ovca, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg 66—70 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 54—56 K, kumerni 100 kg 36-40 K. Pšenica K 1150, proso K 7-50, rž K 950, oves K 950, ajda K 9*—, repno seme K —t fižol ribničan K 13—, mandalon K 13*—, koks 1350 krompir K 2-50 za 50 kg, seme dom. detelje 55—60. Mestna hranilnica t Kranja. V mesecu oktobru 1908 je 327 strank vložilo 142.947 K 83 v. 293 strank je dvignilo 97 267 K 61 vin. 17 strankam se je izplačalo posojil 154 441 K — vin. Stanje hranilnih ylog 4.504.053 K 33 vin. Stanje posojil 2,905 140 K 2 vin. Denarni promet 641.962 K 53 vin. Mestna hranilnica t Radovljici. V mesecu oktobru 1908 je 282 strank vložilo 77.674 K 20 vin. 238 strank vzdignilo 69.759 K 88 vin. 45 strankam se je izplačalo posojil 146.040 K. Denarni promet 602.746 K 13 vin. Mestna hranilnica v Kamnika. V mesecu oktobru 1908 je 158 strank vložilo 67.708 K 94 vin. 146 strank vzdignilo 58.498 K 17 vin. 2 strankama se je izplačalo hipolečnih posojil 2400 K. Stanje hranilnih vlog K 1,739.259 K l vin. Stanje hipotečnih posojil 1,280.296 K 64 vin. Denarni promet 197.703 K 90 vin. Dobavni razpis. C. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo pri stavbnem ravnateljstvu srbskih železne v Belgradu dne 18. novembra t I. vršla ponudbena ra-prava za dobavo 100 000 hrastovih pragov (švelarjet) za ozkotirne železa ce in 242 534 kubičnih metrov posebnega hrastovega stavbnega lesa. Natančnejši pogoji se dobe v pisarni gori navedenega ravnateljstva. Dobavil razpis. C. kr. trgovsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da so bo dne 25. novembra t. i. ab 12 uri opo-ludno na borzi v Bruslju vršila ponulbena razprava za dobavo bukovih in hrastovih pragov (4ve-larjev) in hrastovih čokov za leto 1909 in 1910 Natančnejša pojasnila daje: «Bureau de la Direction des Voies et Travaux, rue de Louvain 11, B ûssel» in «Bureau de la Commission de resep-tion du material de la voie, Brûssel. Ponosni Gorenjeo in zavedna Gorenjba! Izprašaj svojo vest in prepričaj se, kje imaš naložen svoj denar! Kam zahajaš? Ali v slovensko ali nemčursko trgovino? Slovenec podpiraj Slovenca! V Kranju, dne 7. novembra 1908. Ostavko hoče podati ministrski predsednik baron Beck vsled sklepov krščanskih socialistov in čeških strank. Njegovim naslednikom se imenuje baron Bienertb. Državni sbor ima biti sklican 17. novembra. Ge bo res. Napoved takih terminov je v Avstriji vedno sumljiva. BoseBlkl Vlada je izdelala načrt zakona o bolniškem zavarovanju ter je sklicala na dan 20. novembra v Sarajevo anketo, ki ima pregledati načrt. Povabljenih je tudi več delavskih zastopnikov. 0 pogajanja med Avstrijo ia Turčijo piše mladctupAki «Suraj Umet* v članku, ki je baje inspiriran od vlade: »Pogajanja so ostala brez vspeha, ker so se zgodile napake na obeh straneh. Pretrgale so se pa razprave zato, ker je Avstrija vsled izpremenjenega političnega položaja izpreme-nila svojo prvotno pripravnost in je odrekla vsako odškodnino, ker se mora resno obžalovati. Ker ostaja Turčija pri svojih zmernih finančnih zahtevah, je pričakovati, da začne Avstrija zopet s pogajanji. Avstrijo bodo na to napeljali notranji in zunanji vzroki, stare turško-avstrijske zveze in zlasti novipazarska železnica, katero bo turška vlada kmalu preštudirala.» Koroški deželni zbor proti slovenskim krajevnim Issoioss. Na seji deželnega zbora dne 27. oktobra je bil storjen sledeči sklep: Nalaga se deželnemu odboru, naj opozori vlado na zmešnjavo, ki nastane vsled tega, ker se je v kazalu poštne uprave in uprave državne železnice vsprejelo število novih slovenskih krajevnih men. Deželni odbor naj se sporazume z vlado, da se ustavi poslovenjenje krajevnih imen in priimkov in da se tudi v občinskem leksikonu, ki se izda po ljudskem štetju leta 1910, ne objavijo slovenska imena. Radi «?eleisoa)e» in «z trote* aretirani Srbi so že tri mesece v preiskovalnem zaporu, a Se doslej niso bili zaslišani. Na sprehod smejo na dvorišče samo vsak drugi dan, ne smejo kaditi in ne citati. Raditega so začeli Strajk z gladom. Profesor Valerijan Pribičevič že šesti dan nič ne je in ne pije in je njegovo življenje v nevarnosti. Njegov brat Adam se je na šetnji od slabosti zgrudil. Aretirana ni se grozi, da jih vkujejo v vergo, ako ne opuste štrajka z gladom. Hrvaško časopisje je protestiralo proti takemu postopanju. Nemški cesar Viljem si zna res pridobivati simpatije svojrga naroda! Iz neke publikacije angleškega tiska izhaja na dan, da je dajal Viljem Angležem ob času angleško-burske vojne dobre svete, kako bi lažje premagali Bure. Vilček se celo baha, da je lord Roberts vodil vojsko in zmagoval popolnoma po njegovem načrtu. Lord Roberts bo tako uljuden, da ne bo dementiral novodobnega Aleksandra. Ampak kaj naj si misli nemški narod, če vidi, da se njegov cesarček še postavlji, kako da je pomagal Angležem in kako da je nastavljal nogo Burom, ki so najbližji sorodniki Nemcev? — Zaradi angleškega članka, ki to pripoveduje, imajo sedaj ni Nemškem sploh lepe ho matije. Kancelar Bulovv je vložil svojo demisijo, katere pa Viljem ni sprejel. In zdaj pripoveduje istorijo vsak lut drugače in vsak hoče biti najbolje poučen. Enkrat je Bulov kriv, da ni bral interijerja, preden je šel v tisk, drugič ni Bulov nič kriv, pač pa poslank v Haagu pl. Mulier, tretji je izlaknil tajnika iz zunanjega urada pl. Schoena kot krivca. Ampak kaj pomaga Iskati, kdo je kriv, da je prišla stvar v javnost, ko je vendar edino važno to, da je V.lček, po »božji milosti* cesar nemški, blamiral nem ki narod, ko je ne lo čvekel. ampak tudi v dejanju uganjal oslarije? Novičar. Osebne Testi. Okrajni glavar Alfonz Pire je »lotil naslov in značaj deželno vladnega svetnika. — SUvbinskim svetnikom je imenovan nadinženir Balča Bloudek v Kranju. Volilno gibanje. Klerikalci so postavili dosedaj naslednje kandidate: v kranjsko-loškem profesorja Jarca, v kočevskem odvetnika dr. Peg a na, v idrijskem dekana Ar k o ta, v trebanjskem Župnika Htadnika, v litijskem zdravnika dr. Zajca, v ilirsko-bistriškem mduč.telja Ravnikarja, v radovlj škem menda župnika Pibra, v kamn:škem menda bivšega poštarja Ravnikarja, v ljubljanski okolici pa menda Moškrca. Sami pristni kuutje!! — Izvrševalni odbor socialno-demokra-tične stranke je sklenil, da še postavijo kandidatje v vseh okrajih. Občinski odbor mestne občine v Kranja je zboroval dne 30. oktobra. Odobru;e zapisnik s»je z dne 2. oktobra t. 1., št 1653, je razpravljal v daljšem razgovoru zahtevo c. kr. deželne vlade glede naprave krajevnih tabel z dvojezičnim napisom ter kenečno na županov predlog sklenil, se v tej zadevi obrniti na deželni odbor, da izpodoje preklic te naredbe, vrhutega pa povabiti tudi vse občine celega okraja, da se pridružijo tej akciji. — Nato je v obširnem poročilu navajal g. prof Zupan predloge jubilejskega odseka v proslavo vladarske 60 letnice. Občinski odbor je soglasno sprejel, da se 1. imenuje novi vodovod za mesto K>anj in okolico v proslavo 60 letnice vladanja Nj. Veličanstva cesarjo Franca Jožefa I. »Cesjrja Franca Jožefa I. vodovod; 2. pristopi občina kot ustanovnik «Društvu 7a otroško varstvo in mladinsko* v sodnem okraju Kranj s prispevkom 500 kron; 3. pristopi občina deželnemu pomožnemu društvu za bolne na pljučih na Kranjskem kot ustanovnik z vsoto K 500; 4. razdeli se dne 2. decembra med tukajšnje ubožce K 300 ; 5. določi se iz ubožnega zaklada glavnica K 30.000, katera plodonosno naložena in pomnožena z morebitnimi prostovoljnimi darovi naj tvori ustanovno 'glavnico, katere obresti naj se svoje-časno, ko bo glavnica narasla, porabljajo za hrano ubožcem v mestni hiralnici; 6. prispeva občina • Glabeni Matici* v Ljubljani za ustanovitev glasbene šele v Kranju ustanovni znesek K 1000 in nadaljni vsakoletno podporo K 600 ; 7. se udeleži občinski odbor dne 2. decembra t. L korporativno slovesne službe božje in se poda po dokončani službi božji po deputaciji pri c. kr. okrajnem glavarstvu imenom mestne občine udanostna izjava. Na predlog občinskega odbornika Cirila Pirca sklene občinski odbor obenem, da ima z 3žirom na velike prispevke pravico pošiljati v podružnični odbor «QIasbene Matice* dva zastopnika občinskega odbora. Nato je na predlog policijskega odseka sprejel v občinsko zvezo Marijo Pogačnik, Janeza Gorjanca in Jakoba Jamnika, zadnja dva z rodbinami; sklenil priporočati c. kr« okrajnemu glavarstvu, da podeli Antona Drukarju naproiano koncesijo, za razširjenje njegovega pogrebnega zavoda, in podelil Livru Trebarju, bivšemu mestnemu delavcu redno podporo. Na predlog tržnega odseka ni sprejel ponudbe Ivana Eogelmana o zakupu tržniae, marveč naročil županstvu, da nanovo razpise javno dražbo. Sprejel je tudi predloga finančnega odseka, da se dovolite občinama Šenčur ia Voglje napro-šena večja pesojila, katera potrebujeti v pokritje na nji pripadočega prispevka k stroškom za zgradbo vodovoda za mesto Kranj in okolico, tedaj za obča-koristno in dobrodelno napravo, izjemoma proti 4'/«•/, letnemu obrestovanju — ter konečno potrdil po policijskem odseku predlagani fijakarski red. Krajevni napisi. Občinski odbor kranjski je v svoji seji z dne 30. oktobra t. I. na županov predlog soglasno sklenil, vložiti prošnjo na c. kr. deželno vlado, da se napisi na krajevnih tablah napravijo samo v slovenskem jeziku m sprejel nadaljni predlog, da se povabijo vsa županstva tu-kajšnega sodnega okraja, da se tej akciji kranjskega občinskega odbora pridružijo. Tozadevna prošnja, katero so poleg mestnega županstva v Kranju podpisala tudi vsa županstva sodnega okraja kranjskega, in sicer: Predoslje, Preddvor, Šenčur, Cerklje, Voglje, Smlednik, Hra-stje, Naklo, Mavčiče, Sv. Jošt in Straži S če, se je danes izročila tukajšnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu s prošnjo, da jo predloži c kr. deželni vladi v Ljubljani. Ns naslov iapaastev na Goreajskess. Kakor zgoraj razvidno, je tukajšnje županstvo s hvalevredno nsglco pridobilo vsa županstva sodnega okraja kranjskega, da so podpisala prošnjo na deželno vlado zaradi preklica dvojezičnih krajevnih napisov. Poživljamo tudi županstvo v Radovljici, da istotako ukrene za radovljiški sodni okraj, županstvo v K ran j ski gori za kranjskogorski sodni okraj, županstvo v Škof j i Loki za Škofjeloški sodni okraj, županstvo pri Sv. Ani za tržiški sodni okraj, županstvo v Kamniku za kamniški sodni okrai, županstvo v Luko v ici za brdski sodni okraj, in županstvo na S-karučini za kolikor mogtče največ občin sodnega okraja ljubljanske okolice. Tako bo Gorenjska prva in skžna rešila narodno slovensko čast. Na delo tedaj I Graditev vodovoda za mesto Krasi in oJkoUes vidno napreduje. Vodovodna proga od studencev po celem hribu do Polajnarja je že popolnoma dodelana, čeravno je bilo premagati jako težaven tej en. Izpeljava vodovoda od Polajnarja do rezervoarja v Tupaličah bode v nekaterih dnevih dogotovljrna. Tudi tukaj so biie premagati vsakovrstne težkoče, kajti razen razstreljevanja skalovitega terena jo zahtevala talna voda velikega in napornega dela. Delavci so morali med delom do kolen globoko stati v vodi, voda se je nepretrgoma odstranjevala s tremi velikimi sesalkami. Rivnotako naporno delo je provzročila izpeljava cevi čez Kokro, toda tudi ta del proge je izgotovljen in se sedaj pokla-dajo cevi že proti Visokem. Največje težave so ta-korekoč premagane ia ker ni več velikih ovir, se bode nadaljevanje proge proti Kranju hitreje vršilo. — Tudi v Kranju se bode z delom v kratkem pričelo, to pa radi tega, ker bode tukaj delo z ozirom na neugodno terêiske razmere le počasi napredovalo. Opozarjamo na juttiSno predstavo «Mlinar in njegova hči>, ki je priredi « Dramatični odsek Narodne čitalnice* kot ljudsko predstavo v dvorani Narodne čitalnice v Kranju. Začetek je ob 4. uri popoldne. Nedvomno bo imel «Mlinar in njegova hči* tudi za preprosto ljudstvo isto privlačno silo, kot jo je imel zadnjo soboto. Nadejati se je torej prav obilnega obiska. Vstopnice se dobe jutri do 12. ure opoldne v prodajalni K. Florjana in od 3. ure naprej pri blaga j niči. Ljudska galerija ¥ Kranja. Dne 2. t m. ob 4. uri popoldne se je zopet otvorila ljudska galerija v veliki dvorani Narodne čitalnice v Kranju. Razstavljene so tele slike: Francisco de Goya: «Cu-cana* (Mlaj); Hermen Anglada y Camarasa: «Jardin de Paris» (Pariški vrt); Frans Hals: « Veseli pivec* ; Viljem Leibl: « Mlado kmečko dakle» ; Honore Dan-mier: « Perice*; Mihael Filipovič Ivanov: « Vprašanje* ; Michelangelo: «Delfiska Sibila» in «Daniel» ; France pl. Stuck: »Dremanje po obedu » ; Fra An-gelico: «Madonna z dvanajstimi angelji»; Tizian : «Noli me tangere* (Ne dotakni se me); T. Axen» towitz: »Posvečanje vode* ; I. Malexewski: «Dit vid » ; John Lavery R. S. A.: «Obraz»; Evgen Carrière : «Solske naloge» ; Giorgione de Castelfranko : «Meski portret* ; Alfred Rethel: «Srart kot morivka» in «Smrt kot .prijateljica*; Joabim da Patinter: «Kristov krst» ; Nikolajevič Mihajlovič Jokin : «Zgodnji sneg» ; Aloreht Durer : «Hans Imhof» in Hans Holbein mlajši: «Juri Gisze». — Ljadska galerija je za draštvenike odprta vsak dan, aa občinstvo in dijake pa ob nedeljah in praznikih ob nedeljah in praznikih od 10.—12. ure dopoldne. Opozarjano slavno občinstvo, da si ne zamudi ogledati res lepih, mojstrsko izvršenih in mikavno sestavljenih slik. Vetoraaoi 1« slovenske poveljevanje. Vojaško veteransko društvo v Št. vidu nad Ljubljano je vpeljalo slovensko poveljevanje. Odbor veteranskega društva v Kranju pa se ne gano ia koče menda ostati pri nemški komandi. Škandal 1 V ilarkak je bil izvoljen za župana Alojzij Zejec ht Zgor. Jarš; svetovalca sta pa Jote Veika-vrh in France Pivoat Narotas čitalnica T Kranja je priredili dne 4. t m. ob pol 9. ari zvečer v veliki dvoran« prisrčno odbodnico svojemu odborniku gosp. Zdravku Novaku, ki odhaja te dni t Metliko kot novoimena-vani c. kr. davčni oficijal. Oosp. Novak je od tvojega prihoda v Kranj nad pet let marljivo deloval v odboru Narodne Stalnice, najprvo kot odborov namestnik, potem kot blagajnik in knjižničar. Na njegov predlo«? te je pred dvemi leti izpremenila čitalniska društvena knjižnica v javno ljudsko knjif nicn. Gosp. Novak je z velikim trudom preuredil imenovano knjižnico in jo požrtvovalno in v splošno zadovoljnost vodil. Kot pevec je rad sodeloval pri čitalniskem molkem zboru. In kaj naj rečemo o njem kot diletantu 1 Tekom zadnjih let je nastopal pri vseh čitainiskih igrah in predstavah in sicer z največjim vspehom. Nekatere uloge je kar naravnost originalno in samosvoje ustvaril. Naj omenim le njegovega Brata Martina ali Gospoda Borovtkega. Po pravici rečeno: tako marljivega in tako vsestransko uporabnega člana in odbornika čitalnica v Kranjn že dolgo, ali pa sploh nikdar ni imela. Ia pa njegov družabni talent! Vsaka družba, v katero je dosel, ga je bila vesela, vsaka ga je sprejela z odprtimi rokami. Prav je torej storil odbor čital-niški, da je priredil svojemu članu gosp. Zdravku Novaku odhodnico, ki sicer ni bila bogve kako dobro obiskana — vzrok menda mrzlo vreme, ki je nastopilo bal isti dan pred odhodnico imel je pa ta večer na sebi nekaj domačega, iskrenega, odkritosrčnega. Da se je spregovorilo več navdušenih pozdravov in zapelo nekaj krepkih pesmi, je umevno samoobsebi. V imenu društva se je poslovil od g. Novaka predsednik g. Makso Pirnat, ki je omenjal zlasti njegove zasluge za ljudsko knjižnico, pa mu povedal tu par toplih besed kot ožji rojak in prijatelj iz dijaških let. Gosp. France Ivane mu je napil imenom pevskega zbora, gosp. Leopold Mikuš pa imenom društvenega dramatičnega odseka. Njegovo narodno neustrašenost in odločnost sta slavila v izbranih besedah gospoda Ciril Pire in dr. Jožef KuSar. Venec napitnic je zaključil društveni predsednik, ki se je ljubeznjivo poslovil tudi od gospe M. Novaka ter mu izročit za spomin malo darilce. Gosp. Novak te je v daljšem govoru zahvalil govornikom kakor sploh čitalnici, ker mu je napravila tako ganljivo odhodnico. Potem smo pa Se dolgo sedeli skupaj, peli in se pogovarjali. — Resnično obžalujemo odhod gosp. Zdravka Novaka. In neverno, kako bi rekli: da ga Metli čanom zavidamo ali privoščimo. Menda oboje. «Bres osdpiss». Pod tem naslovom se je izdal za odhodnico gospoda davčnega oficiala Zdravka Novaka poseben list na Štirih straneh, čegar čisti dobiček je bil namenjen družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Ali žalibože se ga je le malo prodalo, vilic temu, da so vsi navzočniki požrtvovalno polagali svoj obolus na oltar domovine. Da pa se mora vsaj mala svata odpotlati družbi, je list sedaj v razprodaji v K. Florianovi trgovini. Posamezen komad stane samo 10 vin. Sezite vsi po njem, osobito pa oni, ki niso bili pri odhodnici navzoči iz kateregakoli ozira. Vsebina lista je vse-tkoz humoristična in zabavna. »Mlinar in njegova hei* imata trdoživo življenje. Leto za letom na Vaeh tvetnikov dan umrje t a oba na odru; vendar je njuna smrt le navidezna. V prihodnjem letu obhajata zopet veselo vstajenje. Tako se godi že dolgo časa, ne le samo pri nas, tudi drugod. Na primer na Dunaju. In vedno najdeta svoje občinstvo, ki se da rado ganiti, ki rado prinese nekoliko strahu, ki pa tudi ne štedi s smejanjem. Ako sesemintja smeje tam, kjer baš ni na mestu, to nič ne škodi. Konrad s tvojo piščalko je tako šegav in kako smešno je, ko korakajo prikazni preko pokopališča. Vse prikazni to zagrnjene v tveže oprane bele halje, da jim ne klopočejo kosti od mraza v hladni zimski noči. In ako stari mlinar tako neusmiljeno kailja in njegov otrok od dnedodae bolj bledi, se vendar lahko veselimo nad njegovimi zdravimi pljučmi in nad njegovo sicer krepko postavo. Posebno še na dan vaeh mrtvih, ko prinese človek sabo v gledališče nekaj grobnega duha in krizantemskega vonja, pa tudi nekaj misli na smrt — Tako je bilo tudi pri predstavi igre «Mlinar in njegova hči», ki se je vršila dne 31. oktobra 1908 v veliki dvorani «Narodne čitalnice» v Kranju. Občinstvo je do zadnjega kotička zasedlo dvorano. Prav, da je tako ustreglo željam svojega srca, pa tudi dalo priznanje našim marljivim diletantom. Igra je za nase razmere kaj dobro vspela. Vsak igralec in vsaka igralka te je po svoje potrudila, da pripomore h kolikor mogoče ugodnemu občnemu vspehu. Zlasti so se odlikovali v svojih ulogah gospa Hermina Valenčič (Marica), gospodična Mara Polak (županja), Jelica Mavr (gostilničarka Meta) in Hani Sajovic (Ko-renka, Konradova mati) takisto tudi gospoda Leopold Mikuš (Crnot) in Adolf Depoli (Konrad). Tudi gospodje Fr. Dular (Pivek), Viktor Golob (grobar Luka), J. Muiet (Matija) in Makso Fock (duhovnik), so bili na svojem mestu. Ta ali oni se je izpod tikal nad tem, da so bili odmori predolgi. Dotičntk naj pomisli, da je bilo treh* vso scenerijo večkrat izpremeniti; da, celo dame so morale pomagati kulise predstavljati. Ako je kdo izmed pred-stavljaleev malce pretiraval masko tvojo ali se celo premalo naučil svoje uloge, ter hotel svojemu neznanju tuintam z zvijačo odpomoči, naj mu bo pač za enkrat odpuščeno. Bo pa drugič bolje. Dobra volja tudi nekaj velja. Imenovan Jo gospod Karel Mahkota, učitelj v Tržiču, učiteljem na državni ljudski šoli v Trstu. Kakor obžalujemo odhod tega skoro nenadomestljivega narodnega sobojevnika v Tržiču, tako čestitamo Tržačanom na njega pridobitvi. Slovenci, držite se vsepovsod slovenskih denarnih zavodov 1 Pokažite vrata vsiljivim agentom nemških bank. Ti zavodi gredo le na dobiček, izkoriščajo vas hipno ter se vam pri tem kažejo sladke in prijazne. V času potrebe in nevarnosti pa vas puste brez pardona v sili in na cedilu. Dovolj je dobrih, solidnih, kulantnih domačih zavodov, ki imajo pred očmi resno skrb za.protpevanje slovenske trgovine. Zviiana kasen. Graško višje sodišče je zvišalo kazen ljubljanskim demonstrantom Javorniku od 6 tednov na 6 mesecev. Pirnatu in Kanduncu od 2 tednov na 2 meseca. Ali bo graško deželno sodišče tudi malo pregledalo celjske in mariborske obsodbe ? 150 slovenskim trgovcem je Kranjska hranilnica v Ljubljani odpovedala kredit. Slovenska trgovska iola otvori z novembrom tega leta pripravljalni razred in zadružno šolo. Vpisovanje se bo vršilo dne 13. in 14 novembra od 9. ure dopoldne naprej v II. nadstropju hišo na Kongresnem trgu št. 2. Učenci naj se takrat zglaso osebno v spremstvu svojih tlarišev ali njih namestnikov pri revnateljstvu ter naj prineso seboj krstni list in zadnje šolsko spričevalo. Redni pouk te prične dne 16. novembra. ObčIasM odbor občiae Mošnje je v seji dno 25. m. m. najodločneje protestiral proti postopanju Nemcev napram mirnim skupšemarjem Ciril-Metodove družbe v Ptuju in proti nastopu vojaštva v Ljubljani, izrekel obžalovanje, da sta Adamič in Lunder padla kot žrtev nepotrebne rabe orožja, pozval c. kr. deželno vlado, da pošlje uradni popravek nemškim časopisom, ki obrekujojo s podlimi in neutemeljenimi lažmi, in sramote Slovence in sploh celo kranjsko deželo ter kot izraz sožalja daroval ponesrcčen:m 20 K in za spomenik padlim žrtvam 10 K. Za pogorelee na Bledn je notranje ministrstvo vnovič nakazalo 8000 kron. Izvrstno reklamo je napravil deželni šolski svet, ki jo prepovedal pod najstrožjo kaznijo srednješolcem čitanje «Omladine», »Svobodne Misli» in •Svobode*. Gibanje narodni osamosvojitvi zavzema čim-dalje širše meje in človeka veseli, ko vidi, da se celo narodno dozdaj popolnoma indiferentni krogi probujajo. In tako je pravi Saj smo dovolj dolgo krmili tujca z našim denarji m sebi v škodo ter poleg tega zanemarjali domačo obrt. Kolika škoda v narodno - gospodarskem oziru se je tu pač storila. Treba je torej železne vstrajnosti in energije, da se vsaj deloma popravi, kar se je prej zagrešilo. Tako smo čitali zadnjič v »Slovenskem Narodu* ljubljanske slovenske zobotehnične zavode. Kakor se nam pa poroča, imamo tudi na deželi dva zobozdravnika in zobotehniška zavoda in sicer dr.Papeža v Idriji in dr. Ed. Globočnika v Kranju. V Spodnji Besnici prirede v nedeljo, dne 8. novembra v gostilni g. M. Janšo v proslavo cesarjeve 60letnice. Spored: Petje, tamburanje, tombola, šaljiva pošta, ples. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina prosta. V rsspravl proti ljubljanskim demonstrantom je bila v sredo opoldne izrečena sodba. Obsojeni so vsi obtoženci in sicer: Ernst Windischerv smislu § 85 a bkaz. zak. v šest mesecev težke ječe, poostreno mesečno z enim postom in trdim ležiščem; Feliks Potnik v smislu § 85 a b k. z. v štiri mesece težke ječe, poostrene z enim postom in z enim trdim ležiščem mesečno; Frančišek Štaut po g 85 ab k. z. v pet mesecev težke ječe, poostrene z enim postom in enim trdim ležiščem mesečno; Štefan Kamenšek v šest mesecev težke ječe, poostrene mesečno z enim pošto in z enim trdim ležiščem; Andrej Koren po g 85 v tri mesečno težko ječo, poostreno z enim postom in z enim trdim ležiščem mesečno; Jošt Bajželj po g 85 a v dva meseca težke ječe, poostrene z enim postom in z enim trdim ležiščem mesečno; Frančišek Parkelj po g 85 a b v tri mesece težke ječe, poostrene z enim postom in enim trdim ležiščem mesečno; Jakob Turzan po g 85 a b v tri mesece težke ječe, poostrene z enim postom in enim trdim ležiščem mesečno; Milan Mak ar po g 85 a b k. z. v tri mesečno težko ječo, poostreno z enim postom in enim trdim ležiščem mesečno; Ignac Mravlje po g 468 in 431 k. z. v šest tednov ječe, poostrene z enim postom in s trdim ležiščem vsakih 14 dni; Stanislav Rekar po g 85, 468. in 431 k. z. v pet mesecev težke ječe, poostrene z enim postom in enim trdim ležiščem vsakih 14 dni; Alojzij Cvelbar zaradi prestopka po g 468 k. z. v tri dni zapora; Anton Hojnik po g 468 in 320 k. z. v 14 dni zapora; Ivan Kimovec po g 468 in 421 viest dni zapora. Obsodijo se tudi v povrnitev po njih povzročene škode, ostali udeleženci se zavrnejo na civilno-pravdno pot. V odbor cbrtnonadaljevalnih iol na Gorenjskem je imenoval deželni odbor kot zastopnike: S t. Vid pri Ljubljani; Ivan Bergant, mizarski mojster v Dravljah j Radovljica; Jaaes V urnik, posest- nik in podobar; Bled: Leopold Stuchlv, c in kr. major v p.; Kranj: Ferdinand Hlebš, trgovec in posestnik; Skorja Loka: Jožo Hafner, posestnik in lesni trgovec; Tržič: Franc Ahačič, tovarnar v Tržiču. Poroka. Dne 19. ra. m. se je poročil v Logu pri Vipavi g. Frančišek J-lovčan, posestnik in trgovec v Gorenji vati pri Škof ji Loki, ;: gdč. Veko-slavo Hrovatin iz Dnpelj pri Vrbpolju. Mladima poročencema želimo največjo srečo 1 Stsarjetna gora. Pišejo nam: Kakor je bilo spomladi videti, pottati bi imela Šraarjetna gora ne le shajališče vseh slovenskih častilcev narave in to v splošnem, ampak špecijelno zlasti vseh kranjskih družb. Toda, kakor v drugih prilikah, kakor v drugih društvih, utihotapila se je ludi tu nestanovitnost Redki obiskovalci tega kraja, ki človeka, ki se cel teden trudi, iznova neizmerno oživi, najdejo tu vedno le praznoto, tišino, ki človeka nehote pripelje na misel, da mi tega takorekoč »zastonj* nočemo uživati, kar so drugi plačevali z dragim denarjem. Cevljarjeva žena in kovaška kobila sta vedno bosi — tako pravi že star pregovor — in mi, katerim je mila »reče. izbrala tako divno-očarujoče domovje, se ho gibljem o tega prijetnega, zdravega zraka, samo da polnimo svoja pljuča s teškim gostilniškim in moreči ra kavarniškim vzdubom. Zlatti tedaj v jeseni nudi sprehod po gozdu zdravju, kakor tudi duhu neizmerno okrepčilo, oko pa te napate nad čarobno divnosljo. Razne barvne izpre-mene na listju, ki nam oznanja pričetek počitka narave, so ravno tako divne, kakor šuštenje listja, ki spremlja izprehajalca s čarobno melodijo, ki se nikakor ne more uglasbiti. C 1 človeški organizem se polagoma obrabi in tudi njegov duh oslabi, ako se mu zopet in zopet ne dovaja hrane. «Mens sana in corpora sano» — zdrav duh biva le v zdravem telesu — pravil je že stari neomehkuženi Rimljan in ravno tega zdravega duba rabimo sedaj mnogo bolj, nego kdaj poprej. Mnogo jih je med nami, ki so vsled vtisa zadnjih tragičnih dogodkov storili idealen sklep, kako malo pa jih je med njimi, ki bi ta sklep izvrševali tudi v polnem obsegu — in zakaj ? Imajo preslabo voljo, oni so tako na duhu, kakor na telesu prešibki, omehkuženi, ako se gre za to, da bi tudi izvršili svoj sklep. Olepševalno društvo je — spoznavši voliko vrednost Šmarjetne gore — uvedlo, da je sedaj dostop vsakomur brezplačen in le obžalovati je, da splošno obisk ni tak, ki bi nudil mali družinici, da bi se mogla preživiti, poleg tega, da je prevzelo dve tretjine najemšč ne «Društvo za privabitev tujcev in olepšavo mesta Kranja z okolico* nase. Is Železnikov. «Slovensko bralno društvo* v Železnikih priredi v nedeljo, dne 15. listopada 1908 v prostorih g. Thalerja v Železnikih predstavo •Mlinar in njegova hči*. Zaloigra v petih dejanjih. Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži s številkami 1 K 20 vin., ostali sedeži 80 vin., stojišče 40 vin. Čisti dohodek jo v prid bralnemu društvu in društvu «Sokol» v Železnikih. K mno-gobrojni udeležbi vabi najuljudneje odbor. Kranjske hranilnice v Ltublfsni. Mesečni izkaz za oktober pravi, da je 4233 strank vzdignilo 5,546.089-86 K, vložilo pa 936 strank 499 104*31 K. Ali ne da to misliti P Grob narodnih mučenikov Adamiča in Lnndra v Ljubljani je obiskalo na Vseh svetnikov dan nad 30.000 Slovencev in Slovenk. Grob je bil pokrit s cvetjem in venci. Častno stražo so opravljali Sokoli. Afera Inglič-Kordan. Vedno lepše gredo de-nuncijacije tukajšnjega postajenačelnika v klasje. Ravnateljstvo državnih železnic v Trstu je minulo nedeljo brzojavno prestavilo tožnikovega očeta g. Kordana v Trst. Fej! Pozor! Iz Fužin (Bele peči) pri Kranjski gori je pobral svoja kopita strasten nemškutar Eisen-h u t, ki je ondi kot učitelj mnogo pripomogel skozi več let k ponemčenju ta skrajne občine ob koroški meji. Pobral jo je v Trbiž. Poživljamo okrajni šolski svet v Radovljici in slovenske člane deželnega šolskega sveta v Ljubljani, da stoje na straži pri imenovanju novega nadučitelja. Torej dvakrat pozor 1 * # * t Dr. Ivan Dečko. V Gradcu je umrl 4. novembra velezaslužni politični bojevnik štajerskih Slovencev, bivši deželni poslanec dr. Ivan Dečko" v starosti 48 let. N. v m. p. 1 Zakonski načrt ss starostno !■ invaliditatno zavarovanje je razposlala vlada pismenim potom vsem državnim poslancem. V kratkem izpregovo-rimo o njem. Prošnjo. Z neko neodločnostjo stopamo s tem naslovom pred širšo javnost — obilica prošnjikov, ki jih čitamo dannadan v naših novinah nam skoro brani k temu koraku, a sila nat sili. Pred tedni smo si ustanovili v Hrastniku odsek Zagorskega Sokola. Odsek šteje do 40 članov med temi več kot polovica vnetih telovadcev-rudarjev. Kot povsod, se je boriti tudi nam z gromovitnimi zaprekami, zlasti bridko občutimo pomanjkanje telovadnega orodja. Vedno in vedno le vaje na drogu — drugega nimamo — te otrudijo tudi najvstraj-nejšega telovadca ter mu jemljejo veselje. Predvsem bi si zato radi priskrbeli bradljo, ki pa stane blizu 300 K, vsota, ki jo mi člani, po veliki večini narodnozavedni rudarji, skoro ne moremo med seboj zbrati. Obrnili smo se privatno do mnogih naših vi Ijakov — odzval se je edino g. Peter Majdič 9f rez nadpisa" Štev. ?? V Kranju, dne 4. listopada 1908 Leto ?? i ulji] n ffl (D ■liliji Da bil bi vsak Kot Je Zdraho jtolaH Nevstrašen mož In mož junak. Na zdar! m mm mm ¿3 2? j* Lahke noge, lahko srce! ^P^anes Te slednjič pozdravljamo Kranjci, —" Ki smo Te ljubili ves čas vsikdar, Danes poslavljamo Tebi se znanci, Kličemo srčno, prijazni na zdar! Bil si marljiv \% pa vesten delavec, Tega odreči Ti/ nihče ne sme, Vendar, če službe nesprosne Ti pravec, Kaže drugam Ti, le lahko srce! /J ■' „ Zopet se vrnil nam boš na Gorenjsko, Če se Ti lahke noge posreče, Prišel nazaj boš, zapustil Dolenjsko, Vedno boš našel tu zvesto sreč! Niso Ti bili baš časi veseli, Ko si se trudil tu v Kranju pri nas, Vendar zavest, da so oživeli — Tvoji sadovi, Naj bo zahvala Ti sleherni čas. — Trudil si se Ti pošteno med nami, Ne radi sebe, za narod ubog, Delal z rojaki si ramo ob rami, Rešil da narod bi njega nadlog. Vedno pokazal si čelo odkrito. Vedno pogumno si gledal v oko, Vedno za narod si delal v zaščito — Hvala pozabljena nikdar ne bo. Ne da hoteli Te tukaj častiti, Ker je hvalisanje tuj nam princip, Če smo pa bratje med saboj odkriti, Rečemo: dela za narod si tip. Težko se ločimo, bodi uverjen, Prav res neradi Te puščamo proč, Službeni čas je pa vsakomur vmerjen, Torej vsprejemi sloves od nas vroč. Vroče srce nas Ti Kranjcev hvaležnih Naj bo ljubavi, prijateljstva znak, Tudi čitalničark mišljenj prenežnih Naj Ti pospeši za narod korak. — Radi smo Te, to verjemi, imeli, Ti naš zaslužen, zvest čitalničar, Ko se pa Tvoja osobnost preseli, Kličemo bratje, prisrčni na zdar! Na zdar Ti kličemo duič poštene, Na zdar veljaj Ti, da prideš nazaj, Na zdar v tem smislu smo misli vsi ene, Na zdar iz srca zdaj Tebi veljaj! 5. ura! 1 poprej tako razupitem in nevarnem Črnem grabnu, ■"^ kjer / so kraljevali rokovnjači in rokomavhi, je vladal pre^d nekako 33 leti božji mir, katerega ni kalilo prav nič.' Oglarji žive v svojih bornih kočah in rezek vonj kopišč prepaja sveži zrak. Novic v ta kraj ne pride, razen kadar popelje oglar svojo robo v bližnji trg. Te krožijo potem do druge take prilike. Zato pa je nekega le/pega dne popoldne kakor treščilo med omenjene /prebivalce Črnega grabna, da je našel oglar Matija ob 5. uri par tednov staro dete. A tudi to se je pobeglo po par dneh in šele v nedeljo, ko so nesli najde^nčka h krstu, se je razmotrivalo, kako se bode fantiček krstil. Cela debata pa je bila nepotrebna, kajti obveljala je župnikova: „Sv. Valentin je danes in Tine bo,/pa je." Tine je rastel pri Matijevih bogu v čast in ljudem v ieselje in bolj, ko se je razvijal, bolj se je poznalo, da/ mora biti boljših staršev otrok in ker je bil jako nadarjen, odločil je župnik, da gre v bližnji trg v šolo, da bo, če bo priden — gospod, in pri tem je ostalo. Tine je hodil v šolo. Napredoval je jako dobro, posebno računstvo mu je šlo izpod rok. Kljub temu pa je bil strah cele šole, kajti ni ga bilo dneva, da bi jih ne bil nekaj premikastil. Hitro so potekla štiri leta in treba je bilo misliti dalje. Rodbina, katera ga je prevzela, je Tineta, ki se ji je zelo priljubil, vzela za svojega in ga poslala v mesto v gimnazijo. Tudi tukaj je dobro napredoval, posebno v računstvu, a bil je pozoren tudi na vse drugo, kar se je vršilo krog njega. Lepi nauki, vcepljeni od priprostih oglarjev in rediteljev, so izgubljali in otemnjevali vedno bolj in novi nauki, napredni in svobodni, so ga vedno boljinbolj prepajali. Če je pa prihajal k svojcem ter se podal v Črni graben, so se križali ljudje in mu rekli: .Ta fer-derban študent! Ga bo že tudi kazen doletela." Srečno jo je prijadral do 5. gimnazije, kjer se je odločila njegova usoda; ni mu bilo dano, da bi postal gospod. Zapustil je gimnazijo in vstopil pri davkariji. Doma pa so rekli, da se je tako vedelo, da ne bo nič iz njega in to se je tudi pokazalo, saj ne bo druzega iz njega kakor navaden iblajtar. Svoje zmožnosti je tudi tu pokazal tako, da so mu že po 4 letih dali 25 goldinarjev mesečne plače in tako je lezel po polževi lestvici davčnega avanzmaja naprej. Njegov dobri humor pa mu je pri tem veliko pomagal. Kot čeden fant in dober družabnik je postal v družbi nežnega spola pravi „Don Juan" in neštete so bile njegove ljubavne dogodbice. Kakor brezskrbni metuljček je frfotal od cvetke do cvetke. Toda tudi tukaj prehitela ga je usoda. Posmodila so se krila in ni mogel naprej — obtičal je. — Kako pa je to prišlo. m Z mnogimi tovarši se je napotil na goro St. in opazoval prekrasno narav, pestre vasice, ki so ležale med rodovitnim poljem. Kar mu ostane oko na mali vasici R. Tu pa še nisem bil, si misli, saj ni daleč od doma, to si moram pač tudi ogledati. In res. Po par dneh poda se sam v R. Med bogatimi žitnimi polji je vodila pot. Bilo je krasno po- poldne in solnce je svoje žgoče žarke z manjšo silo upiralo na zemljo, lahen vetrič pa je ohlajeval čisti zrak. Pot po polju je prenehala in vstopil je v mal gozdiček, ki meji na vasico R. Kar nakrat zagleda na robu gozda svetlo obleko in svoji stari navadi zvest, malo pa radoveden, je stal nakrat pred ljubko deklico, katera se je tujca prestrašila in zardela. Tinetu je postalo nekam mehko krog srca, neznan čut se mu vselil vanj . . . Ura bila je v zvoniku pet. Ni naš namen slikati celo ljubavno zgodovino, saj se ponavlja vsaki dan. Kakor je Tine pohajal vsaki dan k svoji deklici in kadar se je prikazal, rekli so vaščani: 5 je ura, ura že gre. Ni se Tine več norčeval, postal je resnejši, a postal je tudi ženin in mož. Srečen zakon ga je spojil in čakali so veselega dogodka v hiši. Ura je bila zjutraj pet v velikem zvoniku, kar mu spo-j roči mati P., da je srečen oče. Kaj pa je?! — Punica. „0 prokleto potem sem se pa zmotil v računu I" To bo veselje pri Johanu in Rudelnu. Škoda, da I se nam je Konrad izneveril. \ Zaljubljeni Zdravko. Cez Rup'co je hodil, Čez Rup'co je pel, Tak' dolgo je hodil, Da se je tam vjel. Prešmentano polje, Prelepe gore Nad Vami, pod Vami Je moje srce. Ni dolgn teg& Kar hodila sta dva — Sedaj pa za rok'co Že sinčka! pelja. Preljubi moj Tine, Prav vse res mini, Le Tvoja ljubezen Še zmiraj gori. Gori, naj gori Pa naprej naj cvete Saj Rup'nčanke naše, So vedno bršče. — Jo pelješ v Metliko Na žalost veliko, Pa Kraj'na bela Ni brez veselja. Gorice prijazne Te vabijo tam, Kozarčeke piazne Napolni ti hram. In pesmice mične Boš tamkaj zaznal, Devojke prav lične Prijazno spoznal. Pa rečem in pravim: Ha Rupi je dom, — Če ne naj te vdari Koj strela in grom. Na Rup'co boš hodil, Čez Rup'co boš pel, Da tam si se vženil, Le bodi vesel". Kadar čez Gorjance Spet prideš nazaj, V prijateljstvu Kranjce Spet svoje spoznaj. Le romaj, le romaj Čez Suhorje tja, Saj naša prijaznost Za Taboj bo šla. . In ko se povrneš Na skalnati Kranj, Prijateljev najdeš Pač več — in ne manj. Še nekaj zapel bi, Pa skoraj ne smem — Saj treba ni vedeti Drugim ljudem — — Le bodi zaljubljen In ljubi zvesto, Da vedno več sinov! Slovenije bo! nne in Jurij ali pogovor glede stanovitnosti časovnega vprašanja v naših zmešanih časih. Tine: ,Kaj praviš, Jur ? Koliko je pa sedaj le bila ura na Rupenški cerkvi?" Juri: »Lej ga, lej ga, zakaj pa Ti to vprašaš, saj vendar veš, da se mi ravnamo po Tebi, kar se tiče ure!" — Tine: .Kako to, saj vendar nisem Rupenški župan in niti ne stanujem na Frančiškovem." Juri: .Lej ga, kako se delaš nevednega! Kadar prideš Ti na Rupo, je natanko pet ura popoldne, mežnar pa po tem narihta uro." Čudna so pota božje previdnosti. Valvazor piše, da je v Kranju — ki stoji na strmi skali — več vina nego vode. Vode se Zdravko ni mogel braniti, ker je v Kranju nimamo, saj pitne ne. Vina se pa braniti ni hotel, ker mu je dišalo in ker je bil še sam svoj fant. Nič mu ne očitamo, ker vino razveseli človeško srce. Sedaj pa, glej, čudo, čudo g6-lemo! Kakor hitro se je oženil na Rupi, so pa modri možje Jeruzalema njemu nalašč postavili na Rupi pri Frančiškovem Vodni stolp, pa .glih" na Rupi. Kaj sklepamo iz tega in iz premestitve v Belokrajino. Mi nič — žena, ti pa že veš, kako in kaj. Sicer pa brez zamere in na dobro zdravje in mogoče veselo svidenje za Gorjanci. Kranjci 1. r. |^^\arskteri romar gre v Rim, v Kom postelje ■ ■ J Al' Tebe pot sedaj v Metliko pelje. Viharjem jeznim mrzle domačije Naj Bele Krajne solnce zdaj zašije. Mokrocvetoče rož'ce poezije, Omara naša v sebi krije; Ti bil si kustos, knjižničar Zatorej vprašam: Kdo je mar? sKdo mar je, komu mari — Kdor delo resno nam ustvari, Ta mar nam je in tega trud, Ki zraste z naše zemlje grud. Zatorej,, bratje, enoglasno Zakličemo zdaj vsi in jasno: Bog živi, Zdravko, Tvojo pot, Pozdravljen Tvoj Nazaj — prihod. D©©©©© D Listnica uredništva. Vsi vemo, kako se gg. naročniki za naš list, ki je brez nad-pisa, zanimajo, vendar nam naj vsaj gospodje dopisniki ne štejejo v zlo, če ne moremo priobčiti vseh vposlanih, političnih strvari se tikajočih dopisov, ker mi vendar ne pišemo za državnega pravd-nika, nego za svoje čitatelje. Mogoče pride še vse na vrsto, toda zavezati se ne moremo. Brez zaveze pa ni veljave. Toda članki, za kakršne jih mi smatramo, kakor n. pr. suhe gobe in lačna krava, prazen potok in električna razsvetljava, zima brez snega, mokre noge in strgani črevlji, prah in veter i. t. d. i. t. d., ki so vsi emi-nentno političnega značaja, pridejo pa vsi na vrsto, ker smo mi tega mnenja, da svojih dopisnikov ne smemo puščati na suhem, oziroma jim kratiti časnikarsko, po zakonu jim zajamčeno prostost. Vse, kar je prav! Oprostite, brez zamere! — Sicer pa znaša naročnina na naš velezanimivi časopis toliko, kolikor kdo da v prid družbe sv.Cirila in Metoda. Prosimo in zahvalimo obenem Za vsebino neodgovoren Blaž Mozol iz Črnega gi^bna. — Tisk I Pr. L?mpret v Kranju. iz Celja te/ neimeuovan iz Hrastnika, drugi nas menda najdejo le, če potrebujejo naše pomoči. In to nai je napotilo do to prošnje: Slovenci, ki Vam je kaj za narodno stvar, ki Vam je, da pridobivanja ljudstvo za naše cilje, Vas kličemo ? pomoč, Vi nam pomagajte, Vi podpirajte! Kaj rabimo? Denarja I — umevno I Zneski in imena p. t. podpornikov se objavijo — naslovijo naj se darila na: Odsek »Zagorskega Sokola* v Hrastniku ali na blagajnika brata Ant. Gnusa, nad učitelja na Dolu pri Hrastniku. Na zdarl Odbor. Izpred deželnega sodišča. — Strasten tatinski lo vec. Pavel Kussian, samski delavec v Beli peči, je strasten tatimki lovec na divjačino. Bil je zaradi te strasti štirikrat občutno kaznovan, a vse to ga ni spnmetilo. Dne 13 avgusta t. 1. okoli 5. zjutraj ga je zasačil v belope&kem občinskem lovišču najemnik tega lova Jožef Plessin na takozvani Kavalarjevi senožeti v družbi nekega 16 let starega dečka. Drugi dan po tem dogodku popoldne je zalotil Plessin na drugem koncu lovišča Knssiana samega s puško v roki ter slišal, da je oddal 2 strela. Prišel mu je v obližje 15 korakov in ga hotel aretirati. A ta se je takoj obrnil t napetim petelinom proti Ples-sinu in mu zagrozil, da ga takoj ustreli, ako se ne odstrani. Ta sa ga je zbal in pustil. Kussian vse trdovratno taji. Obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe. — Mlada tatica. Ivana Završnik, 19 let stara služkinja, je služila pri Frančiški Čebul j na Jesenicah. Okolu Božiča je prosila za dopust, a se ni več vrnila. Kmalu je gospodinja opazila, da ji je zmanjkalo več obleke, soslužkinji Mariji Cebulj pa letenska obleka. Pa tudi svoji materi ni prizanesla tatica, kajti ko je letos meseca aprila pri njej stanovala, izmaknila ji je 50 K, nato se pa odpeljala v Trat, kjer je služila pri Mariji Butko-vič. Tudi tej je izmaknila eno srajco. Ivana Završnik je pa tudi več strank ogoljufala. Ker je bila obdolženka zaradi enakih deliktov že pred kaznovana, obsojena je bila na 6 mesecev težke ječe. — Po krivem pričal. Alojzij Pečnik iz Stožc in France Pečnik iz Mengša sta imela združeno vinsko trgovino v Pezdirčevem skladišču v Mengšu. Ko pa sta se razdruzila, je vložil Alojzij Pečnik pri tukajšnjem deželnem sodišču proti Francetu Pečniku računsko pravdo, v kateri je zahteval še zase 1864 K 46 vin. izplačila. Alojzij Pečnik je tudi tekom pravde (rdil, da je prispeval družbi dva soda vina, vredna 167 K 28 vin. Toženi je temu ugovarjal, da ta postavka ne spada v družbeni račun, češ, da mu je to vino poslal že pred sklepom družbe. Hlapec Matija Spenko, kateri je bil v tej zadevi prisežno kot priča zaslišan, je lažnivo pričal, da je to vino odložil v Pezdirčevem skladišču, torej tam, kjer sta imela družabnika zalogo vina, da ga pa ni peljal na dom Franceta Pečnika, kar pa ni bila resnica. Sodišče ga je zato obsodilo na 4 mesece težke ječe. — Zavrnjen snubač. Ze večkrat predkaz-novani Anton LovSa, tovarniški delavec v Mojstrani, zalezuje tamosnjo vdovo Ano Zaplotnik in jo hoče vzeti v zakon. A ona ga ne mara. V noči 17. avgusta je prišel vinjen pred njeno stanovanje v Bistrici in zahteval, da mu odpre, ali pa da pride ven. To zahtevo je ona odklonila, kar je Lovso tako raztogotilo, da je pograbil smetišnico in jel z njo razbijati po oknih, da je sleklo letelo v sobo. Lovša se zagovarja s popolno pijanostjo, kar zaslišana priča zanikuje. Sedel bo zato 13 mesecev v težki ječi. Umetnost in književnost □ □ □ o Poročilo odbora «Dijaike knhinje» v Kranja ia icliko leto 1007/1908. Kut doslej je podpiral odbor tudi koncem 14. poslovne dobe, to je Šolskega leta 1907/08, samo ubožne in pridne dijake. Če je bil grajan podpiranec v dveh predmetih, je izgubil podporo do tedaj, da se je poboljšal. Od 72 začetkom šolskega leta 1907/08 sprejet h pod-pirancev, jih je ostalo do konca 52; dva sta bila odličnjaka, 49 je dobilo izpričevalo I., eden II. razreda. Po svojem domovju je bilo podpiranih 48 s Kranjskega (22 iz škofjeloškega, 10 iz radovljiškega, 8 iz kamniškega, 6 iz kranjskega in 2 iz ljubljanskega sodnega okraja), po 2 s Primorskega in Štajerskega. Da je pa mogel pokriti odbor vsaj deloma visoke izdatke (za 12.344 kosil po 24 h, in 12.025 večerij po 14 h je bilo plačati 4646 06 K), je delil brezplačno hrano le najubožnej&im, namreč 10, 7 je vplačevalo po 1 K, 27 po 2 K, 7 po 8 K in 1 po 4 K. Hrano je pripravljala gospa J ako lció do določenem, v jedilni sobi (st. 47) razobesenem jedilniku. O kakovosti jedil so se prepričevali od časa do časa odborniki. A. Ifikaz o dohodkih in stroških: ») Dohodki so znašali 4922 72 K, b) stroški so znašali 4803 97 K. Torej je znašal prebitek 118*76 K. B. Premoženjski izkaz dne 31, avgusta 1908: a) glavnice 37.103 77 K, b) razpoložnine 3744*25 K. Torej znaša premoženjsko stanje dna 31. avgusta 1908 : 40.448 02 K. C. Izkaz za 14 It trto poslovno dobo, to je od 1. septembra 1894 do 31. avgusta 1908. a) Skupni prejemki 109 938 K 47 b, skopni izdatki 69.090 37 K. Premoženjsko stanje 40.848*10 K. Odbor se zahvaljuje tudi onim rodbinam kranjskega mesta, ki so mu pomagale s tem, da bo dajale dijakom hrano ali Jih denarno podpirale. Prosi jih Se nadaljne pomoči. Umrli so v preteklem letu tile dobrotniki in podporniki t Dijaške kuhinje* : veleposestnik Peter Mayr v Kranju, veletržec Ivan Majdič v Kranju, veleposestnik Luka Šmid na Gašteju, okr. zdravnik dr. Anton Arko v Skofji Loki, inženir Viljem Polak v Tržiču, Fran Roblek, posestnik v Kranja in L. Matajc, posestnik v StražiSču. Peter Mayr je bil marljiv odbornik društva, dr. Anton Arko je vneto podpiral društvo od njegovega postanka sem, Ivan Majdič in Viljem Polak pa sta se »Dijaške kuhinje* spomnila v oporoki z velikodušnimi darili. Bodi jim blsg spomin I Sklepajoč svoje poročilo se zahvaljuje odbor v v svojem in podpisane mladine imenu vsem p. n. dobrotnikom, posebno sl. mestnemu zastopu kranjskega mesta, si. Kranjski hranilnici v Ljubljani, sl. posojilnici v Radovljici, sl. kreditnemu društvu v Kranju, sl. okr. hranilnici ln posojilnici v Skofji Loki in sl. občinskim zastopom: B 1500 površnikov in zimskih sukenj . . » 2000 plaščkov . . » 300 kožušnih sacco s krznasiim ovratnik. » 2000 suknenih hlač . K 8-— raprej » 12.- » » 7-— » , 16 - » » 3-90 » Deška konfakolja: Cez 1800 oblek ... K 390 > 600 plaSčkov s kapuco » 390 » 250 površnikov in zimskih sukenj ...» 8-— naprej Da maka fconffakolja: Jesen, in zimske obleke od K 10'— nap. Jesenske in z mske jopice > » 4-— » Jesenska in zimska krila > » 3*90 > Jesenski in zimski ran- glani..... » » 6*— » Jesena, in zimski paletoti > » 8'— » Dežni plasčki s kapuco » » 7*— » Suknene in delainove bluze..... » » 3-90 » Dakllika konfekcij«: Velika izbira oblekic, paletotov, dežnih plaSčkov in zimskih sukenj. V zalogi (cz 1000 Vflesr-l,lobsl(of po K 5*80 is Ui 5000 VoMfefis Ifap ed % 1— siprc Martinova oesta 20 f| £ a m m Martinova oosta 20 Postajališče električne vestne wWm 999 •» Mj železnice pri šentpeterafci cerkvi LJUBLJANA ::: SalagatelJ društva c. kr. avstr. dri. uradnikov. Bogata zaloga pohištva usake vrste v vseh oenah. Ogle-dala, alika v vseh velikostih. Popolna oprava za rile. Speoljallteta: Gostilniški atoli. Pohištvo li železa, otroške postelje In vozički po vsaki cenf. iiodrool Iz ilčna-tega omrežja, afrl-oaneke trave aH žima, prve vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo §d 180 gld. naprej. Dlvan z okraski. Oprave za Jedilna sobe, salone, predsobe, cele garniture. ipeeljaliute v nevestinih balah. Ve-llxl prostori, pritlično In v I. nadstropju, čudovito pooenl za hotele, vile In za letovišča 52 gld. Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. T 2 SINGER šivalne stroje naj se kupuje le v naših prodajalnah, ki se jih spozna po teh napisnih tablah. Naj se ne pusti premotiti po priporočilih, ki imajo namen, z navedbo imena SINOBR prodajati že rabljene stroju ali stroje drugih vrst; kajti nali »troji se ne oddajo prekupeezn, temveč ao jih prodaja naravnost od nas cenjenemu občinstvo. SINGER Co. Akc. dražba za šivalne stroje Kranj it. 63. 85 Nova knbična knjiga 1 Za vsakovrstni okrogli les, rezan ali tesan, v stari in novi meri, razvidno je iz sledečega kazala, da je to dosedaj najboljša kubična knjiga. ' Kssulo ■ 1. Okrogli les, premer v colah, dolžina v čevljih; 1. Okrogli les, premer v centimetrih ali v colah, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih čevljih; 3. Okrogli les, premer in obseg v centimetrih, dolžina t metrih, vsebina v kubičnih metrih; 4. Rezan in obtesan les za deske in treme vse dolgosti, debelosti in sirokosu; 5. Preračuujenje eol v eentrimetre; 6. Pre-računjenje centimetrov v cole; 7. Preračuujenje čevljev v metre; 8. Preračunjenje metrov v čevlje; 9. Preračunjenje kubičnih čevljev v kubične metre; 10. Preračunjenje kubičnih centimetrov v knbik čevlje; 11. Preračunjenje kubičnih metrov v kubične čevlje; 12. Tabela,po kateri ae izračuna tata lesa; 18. Načrt, po katerem se lahko napravi merilo, da se lahko izračuna vsako kubično vsebino okroglih debel; 14. Kubična telesna mera. 288 52—41 Knjiga stane v močno celo platno vezana S K, po posti nO vin. več. K tej kubični knjigi se priveze tudi lahko zraven fJitrt rsjosinas*) ki je za trgovce z lesom zelo pripraven. Obe knjigi skupaj vezani staneta O K. SO »i«. Knjižica se dobiva pri založniku Viljemu Požgaju v Kranju. JVtavricij 5aolej isuriUL* i Jemal iT. iS priporoča svojo veliko zalogo pravih ávioarakih žepnih ur vsake vrste, dalje budilke; 11 hala, prataaa in varMtlo«, ao aa|alajla oenah. Popravila se izdelujejo v lastni, delavnici, ter sem možen po moji blizu 20 letni skušnji vsaka tudi najtežja popravna izvršiti natančno In po nizkih cenah. Popravljajo se budilke po 80 vin. do 1-40 K. Žepne ure od K 1*20 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno preeizijiko uro INTAOT". Kolesarske potrebščine NR. Ako želita imeti uro ras debro popravljeno jo ne -UJajaj UkJm.ki urarije niti isocmi niso. 17—36 aeL Brata HLAVKA ladelevatelja kirurg, inatrnmentov atelje sa ertes. aparate is baaesie £jttbljanaP Prešernove nI. S priporočata tvojo veliko zalogo obvezil sa zdravstvo in bolniiko postrežbo, bižejev, irigatorjev, aparatov za mrzle in iaha-larija ■ paro, sterilizirane obveze in bandaže, kakor tudi nogavic za krčne žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke in aparate sa samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih stvari in gumijevih postajnih podloik. — Vse bandaže se izdehnejc pod strogim nadzorstvom po od-243 52—84 redbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naro&lla aa tsnrrasajaja toftno, hitra la diskretno. Oalvanienl ponialovaai zavod z obratom aa motor. Popravila aa tesraajejo toono jn oeao. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 180—69 Iv. Jax-a v Iajubljani Dunajska casts 17 priporoča svoje najbolj priznane siv. stroje in kolesa Ceniki na zantevanje zastonj. Ludovik Borovnik puškar v Borovljah (Ferlaeh na Koroškem) se priporoča v izdelovanje vsa* OvrrtttfJl pult ta lovce in strelce po najnovejših si temih pod pop o nim jamstvom. Tudi predeluje stare aamokresnice, vspre-jema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preizkuševalnici in od mene preizkušene. 181 62—66 XItjstroviatii' oesaUd KaatonJ. J OS. W£IBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, (SHomftlaove vjaJLioo sat« 4a* Stavlsgo-otjftio li kontnkdjitfi flU&iBi&rstn Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvora, obmejno omrežje, vetna vrata, balkoni, verande, stolpne krise, štedilnike i. t. d . Špecijaliteta: 152—51 valjiČni zastori (Rollbalken). 422-40 Tönnies tovarna sa stroja, železo irr kovinottvarna v Xjnbljani priporoča kot posebnost sage In vaa stroja ss obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za tagine naprave zvezane neposredno s vratilom. Sesalno-generatorski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do S v. aa konjsko silo in uro. Kavama „Illrlfa11 v LjsMjant oddaljena 3 alnate od talnega kolodvor« je vsak dan 818 17 četo ml odprta. Priporoča se najuljudneje p. n. tujcem za moogobrojen poset_StoVO MfllOllČ. Svoji k stojim! 266 62-05 —— Staroanana narodna tvrdka: Anton Iv. Padonko GORICA "ulica Jos. Verdi 26 postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih primnaalb vinogradov po ooal SO—60 vin. liter; potem s pisanj skim pivom •prazdroj* iz sloveče čeike »Meščanske pivovarne*, in tabornim proti vinskim pivom iz pivovarne kneza &chwarzenberg» v Proti vina na Češkem, in sicer v sodčkih in steklenicah; z domaSim pristnim tropinovoem L vrsto, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit naprej traafeo gorilna postaja. Na zahtevo pošilja tudi vzorce. Večkrat premiranol Glinaste peči štedilnike, banja m kosali, teko? tatt kip®, vase in drage glinaste isdeike r vseh barvah, trpežno in cene prlperaes Avgust Drelse prva in nnjvočja tovarna paat let glinastih izdolkov v LJubljani. 1 62—2» Zlata iftUsj«: |irii8,?iri25Va M, "A Najboljše kosmetično ZObOčlstllno sredstvo Jxdelovatelj 0. Seyái 'Xj ubij an a, Spifol.-Sfiitar. ut. T Predno iščete litin, Mpitroi sli ratal POSOJILO zahtevajte brezplačni prospekt Em Hellor L. Egyod, Bniinipoiim IX., Lonyai-ntca 7. Telefon internrban 46—31. 860 52—6 Za šolsko sezijo priporočam vsakovrstno P šolske potrebščine n. pr. sveske, knjige, torbica, nosila sa knjiga, pisalne In risalne orodje, papir la sploh vsa v te stroko spadajoča predmete ? največji libarl la najnižji ceni. ■a drobno in donates Mm drobno in dótelo l Anton Adamič, Kranj trgovina s papirjem, galanterijskim in modnim blagom Branj, Glavni trg. 68—82 Stane vrian U ff«ia|a KrBa Predpasnike loderee Sen« Pum Ovratnike SSfiJ^esee JabatS Srajce Perila Otrese •»lake« Krsta* sprave 1'itšUij 5 I * 5 Nova modna trgovina :: Salon za damske klobuke filijalka is Idubljsne 195 52-51 JL VOTOD-MOZETIG v KRANJU as glavnem trgjn ▼ hiti §*. Pa v II ar j a Priporoča sa pomlad ta poletje oSogamtne klobuka za daaio ia otroka pariške In dunajske »odele. Žalaa klobuka. # Klobuke sprejemam ¥ popravilo. ====== Zunanja naročila točno. ======= ■so a. 1111: f 1111 •S v Olace la svilnate rokavice Hoderne srajce Ovratnike Kravate Nogavice Žepne robce Oaniba Denarnica Prsnlka naramnice Glavnike Oamitnra Parfnni i®fe©idrawnlšfel atelje dr. edVard Ctobečnik »■ Sii 52—10 Ja ei it. taptaniara 1908 slav. občinstvu na razpolago vsaki dan in tudi v nedeljo. 5tcd(ttifcril litilino tnito najboljša milo sa koše. Slovenci, kupujte galice ▼ korist družbi sir. Cirila in Metoda! uuuuuDuuuu ■ ■ Btonteiaaa fonllna §Om. a a Tifmi aljnatib birf, lata ia firaiži Brata Eberl crkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja flukliatia lalkloiieoTo ulice 6, laJSVIJSSSa nasproti hot.,Union' Ustanovljeno 18«. ■ Telefon 164. ,52—16 0MUH111DD0 ZobotitaiM atcljl Oton 5eyil v Roossovi hiši nad prodajalna ZOBOVJA, tudi na da hI te odstranila kanalna, z alt brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE /s OBJURATORJI as Izvršujejo pa NAJNOVEJŠIH METODAH. 111-78 Sprejemne ara vsaka nedelja In peadeljek od 8. nre dopoldne da 5. ure popoldne. POSOJILNICA V RADOVLJICI Rezervna zaklada Iznaša: 178.101 brez odbitka rentnega davka. Hraniliie knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 5Va7. ali z 17« amortizacijo, na menice pa po 6*/.. — Eskompti-rajo se tudi trgovske menice. s podrožnlco na Jesenicah sprejema hranita* flefe od vsakega in jih obrestuje po m Denarni promet v leta 1907.: I 5,608. T Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici vsak dan ed a da 12. ure dap. in od 2. da 6. nre pap. isvaemil nadalje pap. Postno- hranilničDi račun centrale st. 45.867. Podružnice na Jesenicah St. 75.299. 120-62 fadaja konaorcij »Gorenjca* OH to t orni urednik L a v o a I a v Miku t. Laetniva in tiaek 1«. Pr. Lampreta v Kranju.