Pavle Kveder
Zimsko spanje živali
\eč stvari nas jeseni spominja in opominja, da bo kmatu zavladala v naravi zima s svojimi zvestimi spremljevalci: mrazora, snegom in burjo. Vse se pridno pripravlja na njen prihod.
Pernati prijatelji, katerim je dano popotovati v daljne dežele, se poslove od nas. Drugi, ki ostanejo tu, trpe niraz in lakoto. Ljudje in živali se pripravljajo za zimo. Olovek si priskrbi kuriva, obleke in obutve ter hrane, da ne bo pozimi prczebal in stradal. Živalim in pticam, ki osta-nejo pri nas, pa podeli narava topiejše in gostejse kožuščke, ki jili vsaj malo varujcjo pred rarazom. No prav za prav ti kožu.Ščki le ohranjajo telesno toploto pred velikimi toplotnimi izpremcmbami.
Ni pa sanio iopla suknjica dovoli za zimo, tudi za želodček je treba poskrbeti. Zato je kaj pametno ureclila narava sama, ko je dala neka-terim priliko, da zimsko dobo \n njene neprijetnosti kar prespc.
Mnoge živali si skrbno izbero in pripravijo že jeseni svoje zimsko bivališee. Nekateri zaspanci obdrže tudi čez zimo svoje letne domove, le preuredijo si jih. Veverica spi pozimi kar v svojem starem gnezdu,   . polh sanja v svoji luknji, jazbec v svoji jazbini.
Nekatere živali pa si poiščejo za zimo nov dom in ga res skrbno urede. V tak doniek si nanosijo maliu, listja, trave, perja. lo so sredstva, ki jih uporabljajo zoper mraz. Stric jež si kaj pametno in spretno pri-
Oravi svoje zimsko domovanje. V gozdu poišče debelo plast odp.adlega stja. Zavali se nanj in večkrat potrklja po njem, da se suho odpadlu listje nabode na njegove igle in tako otovorjen prenese mehke listnale blazine v svoje prezimovališče. Vsaka žival si uredi dom za zirao po svoji pridnosti. sposobnosfi in potrebi. Nekatere so pri tem zelo iznajd-Ijive. 1 Irček si n. pr. uredi zimsko stanovanje Še enkrat globlje kot sicer. da se ubrani hndega inraza.
Pa iudi še tako dobro urejen zimski domek ni še vse. Od gladu bi uiegnile pogiiiiti živali v na.jbolj skritih in skrbno pripravljenih zimo-valiseili. Tudi pozimi je treba hrane. Nekaleri si nanosijo zalog za pozno jesen. slabe zimske čase in zgodnjo pomlad (n. pr. veverica, polh. hrček). ker bi takrat nikjer ne bilo mogočc najti zanje potrebnih živil. Te po-užijejo pred spanjem, vcasih pa se tucli malo prebude, pretegnejo za-spanc ude, založe prazne želodčke in zaspe dalje.
Dolgost zimskega življenja je pri živalih zelo različna, od nekaj tednov pa celo do tri četrt leta prespe nekateri kožuharji. Hrček in vevcrica se navadno zbudita že po nekaj tednih spanja. hranita pa se potem navadno s hrano, ki sta jo nanosila jeseni. Tudi jazbec malo sjpi. V zimskem času skoti samica mladicke in treba je skrbeti zanje. Jež spi do t>et mesecev, polh nad pol leta. Zimsko spanje se pri ne-katerih živalih za nekaj časa prekine, nato pa spet nadaljuje.
259
Tudi trdnošf spanja je različ-na. Jež spi n. pr. trdno in je v spa-nju skorai neob-čutljiv. Zelo rahlo pa je jazbečevo ali medvedovo spa-uje. Ta dva spita le v največjem mra-/u. Kosmatinoa medveda prisilila in napodita v br-log prezimovat le visok sneg in stru-pen mraz. Mile zi-me pa ne prespi.
„.    . ,         ,.                ,    ,                          lioli   dremlie   kot
Rjavi kosmahnec  >.u -prc-li.Kiu ...                           spiJta kosm^ti h)a.
Čon,   saj   ga   pre-
hudi vsak najmanjši šuni. Pač pa se prej pobere spat samica — med-vedka. Nanosi si mahu in listja in pozimi skoti I—5 mladičke. V skrbi za svoje niladtčke tudi rada skrivata svoje zimsko bivališče. da ga ne naide sovražnik — človek. Pred zimskim spanjem se meclved nekaj teanov pripravlja na zimo s postom. Le jagode uživa takrat. Pozimi pa mu nadomeŠča hrano prej nabrana mast, ki se je v telesu nakopicila kot T shrambi.
NajveČ preziinovalcev pozimi ne uživa nikake hrane. So izjeme, kot smo slišali. Ce se žival pTebudi, kmalu zacnti lakoto, ki pa s spanjem spet preneha. Včasi použije taka žival le majhen obrok. Ko so nekatere živali nalašč prebudili. mnoge od njih niso hotele použiti ponudene jim hrane. Med spanjem nekaka odreveni ves živalski organizem. Posamezni organi med spanjem omeje svoje delovanje (Ie omeji se, ne pa preneha!). Živalsko telo se med zimskim spanjem hrani z mastjo. ki se v živalih nabere nalašč v te namene. Zato živali zelo shujšajo, so mnogo lažje — opeŠajo pa kljub temu ne.
Telesna temperatura spečih živali se med spanjem zm/.a. Včasih je le nekaj istopinj Tišja od temperature ozračja v naravi. Polh ima med spanjem 10—12 stopinj toplote. Po zimskem spanju pa se tem-peratura spet dvigne do normale. Kljub spanju pa živali ne preneso vsake teinperature. Če pade temperatura nizko, se zbude, da se z gi-banjem ogrejejo, zarijejo se Še globlje v pripravljeno leži.šče, kjer jtra je potem topleje. Če pa bi ne bilo tako, bi mnogo živali poginilo.
Tudi dihajo med spanjem živali mnogo počasneje. Tako jež vcastb vdihne in izdibne le petkrat v ininuii. Najbrž se skrčijo pljuča in je t njih tudi manj krvi kot takrat, ko živali bede. Tudi srce udarja slab^e in pocasneje, zniža se torej število srčnih utripov, pri ježu od 75 na 25 v minuti. Vse to: zmanjšanje temperature, počasnejše dihanje in slabše utripanje srca je mo/.no zaradi tega, ker živali nič ne delajo, se ne pre-mikajo in telo v miruiočem stanju rabi vscga muogo manj. Zato zadošča fem spečim živaiim, da ostanejo žive, med letom nabrana zaloga masti, pri drugih pa v gnezda in prczimovališča nanesena hraua. ki jo použi-jejo med prebujenjem.
260
.:_¦¦;¦     ¦     _ ¦-. j .  *  _
Pravi vzrok zimskega spauja doslej ni ugotovljen — gotovo pa je. da jih k temu sili prirojeni nagon, ki iim narekuje, da se pripravljaio na zhnovanje redno in pravočasno, vsako leto. Včasih so namreč mislili, tla mraz uspava živali. Pa ni tako, saj zaspe nozimi Uidi živali, ki jih morda gojimo v toplih prosiorih. Ko pride njinov čas, zaspe. Je že pa-metuo urejeno na.še božje stvarstvo, Četudi mnogini vprašanjem še naj-večji strokovnjaki niso mogli priti do dna. V tropienem podnebju pa prespe nekatere živali v otrplem stanju najvecjo vrooino. lorej ni samo nira/. vzrok spanja.
Mnoge živali pa nimajo sposobnosti, da bi si smotrno uredife iu pri-uravile prezimOTališča. Nekatere namreč prctolčejo vso zimo nepriprav-Ijene in nezavarovaue pred vremenskimi izpreniemljaini. 'I ako prežive kobilice otrple na kaki veji vso dolgo zimo. lclesni deli iim postanejo krhki in- lomljivi. Čebele se stisnejo v panjih in se medsebojuo grejejo. Vlnoge žuželke prezimujejo na prosiem, navadno jih najdcjo pri »as ostali krilatoi, ki se z njimi radi posladkajo. Seveda pa nmoge živali ?elo stradajo pozimi, ko ne morejo najti potrebne hrane. So pa nekatere tudi pravi mojstri v stradanju. Kačam celo mraz ne škodi. Zvije se jih več skupaj v klobcič in sladko spe. Včasih je katera zaradi mraza trda ko palica. no, na pomlad pa se s toploto spet oživi. Ribice se pa zarijejo v blatna dna, oziroma prežive zimo v vodi pod zamrzlo površino. 1 ndi z žabami je isto: zarite v blato čakajo toplih pomladnih dni.
Mnogim živalim pa prinese zima smrt. Nekatere zmrznejo ali po-ginejo zaradi drugih vremenskih neugodnostL Miške, ki zimujejo v dol-gih podzemeljskih rovih in gnezdih. navadno na pomlad zalije voda in utonejo, če se ne zbude pravočasno. Mnoge živali pa preganja ravno človek pozimi. Polha radi lore zaradi njegovega kožuščka, da narede iz kožic tople suknjice in polhovke. Ptičkam, ki se pode lačne za hrano. je tudi hudo. zato jim pridno pokladajmo zrnja in drobtinic!
Tako torej prezimovalci različno ugodno prežive zimo. Ko pa pri-ncse pomlad topJote in sonca. nam spet oživljajo živali nase gozdove, polja in travnike, veseleč se novih sončnih dni.