273 številka.
VC'.'MV oT
Ljibljua, f Bredo 29. novembra 1905
Za Ljubljano ■ раОДаајап as dva a *n
?bnn S K 10 h.
_____„_______________ _ N k. - Zi tuja doiele tolik« vsč, kolikor m&i poštnina. ]
i -i^a vaafc ija zvečer, tsiuiii u<aQi la -»raaafta, tor valja po počfl и|има n a«iiro^|r«ki deiei« u m Ute U K, aa pel tote U K, aa datrt lato I I H h, & U K, aa t*'-» 1« X, «a is* trt lata i K, aa aa aaaaaa t K. K dat had] ааш »aaj, plaoa aa vaa lat« tt K, aa pel lata 11 Ж,
H? «arečba »;ea ntodobno vpeSüjatve uraSntaa aa aa Mira. — Za oananlla a« plafiaJ» «d patereatepna patit-vmto м 11 k, Sa м и aanaaila tlaka enkrat, pe 10 h, Sa aa dvakrat, ia p« 8 h, te и tiaka trikrat ali vaSkrat. — Depbi ^ bivali frankavafc, —■ Sakopiai aa aa ттабаЈа. — Ur ad nI it v o to upravnlčtvo Je v Kaaflevth aliaah It. t, ta ataa» vtütftri v L aadrtrepja, apravatfUa pa v pritličja. — Dpravntitvv aa) и klagevalijo pošiljati naročala«, raklamaai)«.
eznaada, L J. admtoiatrattvaa stvari
2Jar«m" telefon fit. 34.	Posamezne Številke po 10 h.	„Narodna tiskarna11 telefon dt. 85.
H
Vlada in volilna relorma.
Z vsliko napetostjo je vss javnost pričakovala otvoritve tekočega Zasedanja пвберг^ državnrg* zbora.
V zf-fioj^oi času jts gibanje za
f da je jasno razvidno, da vlade ne vodi v njeni afeeiji v prilog volilni reformi načelo pravičnosti, da bi se popravil stari, zlasti slovanskim narodnostim krivi An i volilni red, marveS da jo Tclilno refoimo v naši državi silno j vodi вашо stremljenje, da bi ohraLf raslo, he. кв? je brez dvoma mo* 1 ш!а nemškemu Živiju isto, ako ne če počno vplival državni prevrat na i večjo premoč v drŽavi, kakor jo je Ruskem, povzročen po reroiueionar- » užival dossdaj.
вепо pckretu delavskih mas.	Ministrski predsednik je v svoji
N*sa vlsd» je bila če do ntdav- : izjavi nagiaSal, da hoče uvesti tako Gfga блба nasprotna vsaki vcliiai rs- j volilno reformo, ki bi ustvarila av-
formi, ki bi imeia i* pudiago splošno j slrijeki parlament Uit, d» bi bil prava in enako volilno pravico. Ko je pä i sliki, veren odaev avstrijska države.
ca Ruskem rero!u^ion*rno g'banie f To načelo bi biio brea dvoma s £ lo izvojevalo ustavo io državno • umestno ic edino pravično, isetopsivo, ulonečo aa splc-šal iu mcki j Toda ta princip izgubi takoj svojo r:i>ini pravici m so so tu	пав j vrednost, ako vlada v isti eapi izjavi,
\i\ delavske množ co pripravlja*', da i da mora nova volilna reforma tems-ir -'i eventualno e sliČn m sredstvi, 1 j iti slej ko prej na vodüntm načelu, kikor na Raskcrs, priborile svoj ideal ; da morajo tudi v bodoče ostati — Hploäao ;n enako voiilco pravico, f v veljavi že preje pri dobljene fear preko nnči prein i pravic«. Z drugimi besedami po-š. iz sviis v principu fi takšno vo- } vidano, es je vlida kategorično iz Lino reforme, ki hi hi-a po giid lokim masam. Is d* bi žn iapswiruJi i« m>6e, je »tuus ÜC- ; »I
tal?, sklicuje se na tRe?ojs zaključke, v Avstriji kot nekak »noli me :tita!x:o zase in opozarjala javnost i tangere«.
nv toradevno iiia?o, ki jo bode po- j V leno precrifiafljU, irtsa viad« j
ta namjn, aas potrjuje zlasti G u-tsahev izrek, da bo v obljubljeni vo-
i-тлеg - zbora. Da |e vsledi	v<sa j lilni reformi glavna točka zaščita na-
j»VDii>.t £ napete potOT.ioetjo prič&- * rodnih manjšin proti premoči števila, kcvels ctvorit*e državnega ahera, ie : Ker je v Avstriji slovenski element p&ž uraevno.	najštevilnejši, je jasno, da miali viada
V včeisiScji seji dritvnsi/i zber^. i pod »zaaČitj naaionainih manjšin« v je podel ministrski pradsad jik : aro i < prvi vreti Namce, katerim up» na ta G-^utsc to žb pred tedui	o način cbranit" njihovo desedanje pa-
in velel tega tež&o pričakovano ie» [ sestno ttaoje.
l^vo.	Elino simpatiiuo na fladni 18-
Optim'stij k> so na podlagi goie ; javi te zagotovile, da ae sprwjmo v
zakon o volilni reformi garancije, da ee bodo volitve vršiie evebodnu in
lagodila zahtevi p j spločni in enaki volilni pravici, v krsaen prlkupljiv okvir lepo donečih fraz in obljub, v katerih se aelo bleiČi ođdaleč kot fata morgana narodna avtonomija, a vkl|ub temu snaatr*mo to vladco volilno reformo za d«cajski dar in to po vsi pr^fici!
Vlada haČe a &vüjo volilno reformo, dasi temelji na splošni in enaki volilni pravici, zagotoviti premoč usmskemo rlemer-tu v državi, in eieer %& večue čaee, kar jasao do< kidtuje njen n*man, da hoče z novo volilno reformo uveljavil tudi nov
da vse sistematično fcujska proti srb sko-bolgarskemu sporazumu in aeje potom časopisja seme razdora med dva bratska naroda, katerima leži spas edino v sporazumnem dela, ker raEeepljeaa propadeta oba.
Ali, kakorkoli mi je žal, da take V36ti razširja po tujem časopisja Ja-gOFlovan, moram priznat!, da je prvi del Balngdž ćevega brzojava, ki sem ga dejal za moto «emu dopiau, istinit, ker kongres se je ftkiično raziel, a da ni zapustil nobenega praktičnega mulUta. Org*niz&c:ja jugcelovanekih književnikov in časnikarjev je ostala
driavnozborefei cpravihiik. ki bo go ] v:aeče vprašanje, O katerem bodo tovo izdelan tako, da bo z» vedno '	odločevala književniSko časni-
onemogočil vsako stremljenje Slo*a nev ia tem, da bi priftli v državi do njim pristoječe veljave.
Ah bo torej uveaD& epicene in < enake volilne pravica apravrčiia one
nede, ki so ; h v slovanski optimisti?
njo
stavili rami
u ei- rekla ia to, đs morijo predpri-	.	_
i. prej viae, premoč in nadvlada ne m- ! FO KGügreSU JUgOSlOVail-
j.. • г i.___i:-ti_ X ___J .. i : ___► _ * : I l»l i__■•»___»i___s_ y___
tedne če- j Škega živija še n ti d a i j e o s i s t i
d.l mir. predsednik bsson G uiszh p otvoritvi t_.kočiga zasedanja dr-
-
Teäf
da se je viada
j'zrakla v principu sa uveubo spločae in enske vo-);;ae pravite, sk>epali, da ram v naj- j da se bo s primarnimi določijami one-
irajšem času napoči zlata dob?, bedo (pač živo razočarer,. t sled te vladne i* ja ve.
Däj vlnda s t? je iarekis ta volilno [reformo, ktUr ^ g?, n: •,) b ln splcil ir- s?-	i,T v oa, toda
mogoČil vsak ieroriiem.
Tcd& ta nam sinopat čnn pasus 7 vladni izjavi ne odtehta dragih p i-nr:.B',T;kov, ki 'h iraamo proti napovedani vladni volilni reformi.
Vit-d a je sic;r dala svo;o volilno
s tak£ u'
n-
■ vira
i, ! reformo, v kateri se je po svoje pri-
skih kDjiževniko? in časnikarjev.
i* « ; vrta, due 28. no^.
Wie es zu erwarten war, ging der eüdalavisehe literarische Kongre=e ohne irgend ein praktisches Resultat auseinander.
Erzojav Živ. Balug-džica dunajski „N. Freie Presse." (— ut.) Ko sem čitai v dunajski »Neue Freie Presse« brzojav Živ. B*-lugđžića o koncu kongresa jugcslov. književnikov in časnikarjev, postal
senc žalosten in sicer z&to, ker üisem pričakoval, da bi se med Jcgoelovani !	tični reauita;i, ki pa niso plod ken-n»4f»l človek, ki b: kongres blatil v \	grts», nego plod privatnih, ožjih se-tujem, nam s c vr a ž n e m č a б oetankov. In to so fiterili časnikarji, pieu. Pa ne samo io. Žtv. Balu^džić\ •	kar je dokaz, da je edino njim moss ni zadovoljil namo s tem, m go	goče tu lugoslovansko idejo nekaj posmehuje cinično jugoslovanski idej/i	storiti. Zato je v lbtini Čudno, da je sploh, kar je znamenje, da je on,' 1	biio na kongres povabljenih toko malo
keraka d:uštva v Ljubljani, Zagrebu, Belgradu in Sofi;: in it.to je «zki»u-če^i» vsaka roogt čooet, >ia bi ee or*
ganufcc-ia d> G- t v.-o UHtaccviJa pred enim letom, ao ee bode obdržaval drugi kotttfref. jugoslovanskih knji-ževr-iKov in č&saiif^rfcv. Sictr je bil na kongresu izrte u to predlog, ki hi Sü bcei vsak;- ttžavt lih« o isvedol — predl-.rg o zven juge slovanskih gied».«ii£ — aU vprršaaje j© veliko: bedo-ii jugoslovaraksi kujiievnifika društva vplivala v Km smislu pri gkdr'.ičih?
Razšli smo se torej, a da nič niemc> sklenili. Vöe, fear bo imelo v istini praktičnih rezuit »tov, ni se sklenilo BlaŽbeco na kongresa v vsćuii-ližčni Bv^čsni dvc-rsisi, nego med časnikarji v privatnem pogovoru. G.
dr. J Smodiaka, uredaik splet»ke ; od predsedniške mize, kjer sem kot »Slobode« je o. pr. uredil kereepon- j tajnik sedel in stepil na govorniško dencijo za svoj tednik z vsemi jogo- ! katedralo, da zaetopum neke pred-alovanskimi centri, a rasen tega bo j leg?, bil sem tako viharno pozdrav-
novice« in »Različne novice«, ker ti za jugoslovansko idejo — kakor za nobeno idejo sploh — ne morejo ničesar storiti, ali tato bi se moralo povabiti vse jugoslovanske Časnikarje, ki aodelujejo v političnem in književnem delu časopisov. Absurdno je mi* eliti na možnost kake ekapne jugoslovanske akcije brez sodelovanja časnikarjev, ker destt časnikarjev stori za jugoslovansko idejo lahko več kaker vei književniki oblega sto vanakega juga! To je ietins, kateri ee ne da oporekati in tato se naj pri sklicevanju dragega kn gresa jugoslovanskih književnikov in čas nikarjev dobro pazi na to, da b do časnikarji na kongresu čtsviino zastopani, a da se to omogoči, naj ae kongree naznani vsaj meeto dn* vna* prej, a ne kakor sedaj osem dn:, oziroma Še manj, kakor je to slučaj z novesadsko »Zastavo« ki je ua koa-gree, ki s» je otvoril v nedeljo —
bila pozvana čete v petek!
* *
*
»SlovenČev« belgrajeki dopisnik ве grezno jezi na mene — b:g ve zakaj. Drugi dan kongresa me je napadeš v sBecgrsdskšh Novinab« nz naji&femcfejči i^Č.n P.^hajam pt^ko teh napadov s popolnim preziranjena ш konštatiram samo to: Udeiriniki kongresa in beigrajeka e t-, ki je bila na kongreeu, eo mi daH za te napade popolno eititf ikc jo. V=n ti so napad čitali in ko sem se vadignil
tudi dvugi nekateri Časopisi uredili svoje kcrespondencije. To so prak-
nekđmiji dober Jugoslovan, pepol- ' Ča^nikarev. No rt. * eni, da b ee mo* notna zaplaval v duiia>e^ vode. Da ralo po jab ti one časnikarje, ki eo< je temu tako, dokazuje tudi dejstvo, i delujejo samo pri rubrikah: »Mestne
Ijen, da bi g ŠijaČki — da je bil na kongresu — od jeze aapnetil zboro-vatno dvorano in se ne bi več nazaj vrnil.
Državni zbor.
Na Dunaju, 28 nov.
Umrli m poslancem je predsednik grof Vetter govoril poemrtn^eo, novi poslanci eo se zapriaegli. Proti izvolitvi poslanca Seifritaa je do-šel protest.
Slovensko-nemška me a na Štajerskem.
Kult rno zgodovinski in narodopisni doneski. Nabral A. B. 'i	(Datj6.)
"Tjiičane (Lcutschah) *) dobro uro ioiuo Arveža, so tudi trg, toda podrejen Arvežu, ker nimajo nikakih uradov, oiti industrije. Tržani so večinoma kme-^JTalci, posebno vinorejci. Trg je močno penemČen, a okolica ima razen na severu, še večinoma slovensko prebivalstvo, kakor kak uemskutarski trg v popolnoma slovenskem delu dežele, na Primer Kogatec, Laiški trg itd. Ker so "-"Uni navezani večinoma na Slovence, ie po trgovinah in gostilnah slišati vee slovenščine kot nemščine, posebno ob »edeljah. Lahko se reče, da sta dobri •he tretjini prebivalstva Še slovenski, ^ sicer se v tem oziru dejansko v iadnjih 50 letih ni mnogo spremenilo,
*) Krajev podobnega imena je veC na Štajerskem n. pr. LuCe (Leotsch) v Gor. Svinjski dolini. Lutechaun v kindberfikem D^ju L dr.
razen na — papirju. Po ljudskem Štetju leta 1880. je štel Inčanski okraj 5040 Nemcev in samo 700 Slovencev. Trg sam pa je Štel 587 Nemcev in 8 Slovencev. Leta 1000 pa so našteli v trgu 491 Nemcev in 21 Slovencev. Nemci so nazadovali za 4G. Slovenci pa napredovali za 13 duš. Kmalu po letu 1880. so Lučane postale samostojna občina ter so se iz nje izločile VeČ e**) (Fütschach), K 1 an j ec (Glanz) in Pesnica kot samostojna občina Klan jec. Vel. Hoc (Gross walz), R c m š n i k in Gradišče (Schlossberg) kot samostojna občina Gw3d$*£e ter E i e h-berg(E^rde) in K r a n j e (Kranach) kot samostojna občina E»chtierg. Leta 1880. je bilo v VeČah 458 Nemcev in 17 Slovencev, v Klaujcu 40G Nemcev in 57 Smovencev, v Pesnici pa 730 Nemcev in 87 Slovencev, potemtakem je bilo v vseh treh katastralnih občinah 1504 Nemcev in J 61 Slovencev. Leta 1000. pa so našteli v združeni občini Klanj ec 856 Nemcev in 829 Slovencev in sicer v VeČah 378 Nemcev in 89 Slovencev, v Pesnici pa 314 Nemcev in 487 Slov. Dasi se je iz prvotnih podobčin več krajev z nem-

Božidar Rai£ pi6e Beže.
škim prebivalstvom izločilo, s slovenskim prebivalstvom pa priklopilo, vendar smemo reči, da so Nemci nazadovali, Slovenci pa prav lepo napredovali, tako da je ta občina dandanes v resnici po večini slovenska. — V podobČiui Vel. Boč so našteli leta 1880. 355 Nemcev in 295 Slovencev, v Remšniku 516 Nemcev in 78 Slovenccv, v Gradišču pa 890 Nemcev in 154 Slovencev. Skupaj tedaj 1761 Nemcev iu 527 Slovencev. Leta 1900. pa eo našteli v združeni občini Gradišče 1125 Nemcev in 1273 Slovencev. Tudi tukaj moramo vpoŠtevati okoliščine, kakor pri Klanjcu, vendar so tudi v tej občini Slovcnci napredovali, tako da smemo Gradišče po vsej pravici imenovati slovensko občino. — V Eichbergu so našteli leta 1880. 737 Nemcev in 9 Slovencev, v Kranjah pa 411 Nemcev in 4 Slovence; leta 1900 pa so našli v Eichbergu 14 Slovencev, v Kranjah pa 4§, tedaj v združeni občini Eichberg 59, kar znači lep napredek 46 duš za Slovence. Vas M1 a č j e (Malltschach) med Lučanami in Arvežem je bilo pred 60—70 leti še popolnoma slovenska; danes tu ni več Slovenca.
Seveda so tndi te Številke Še zelo
„idealno" prikrojene za Nemce, o čemer sem se prepričal na krüjn samem. V Klanjcu n. pr. kjer so leta 1880. našli samo 57 Slovencev, je sploh samo 1 pravi Nemec, ki se je priselil tja iz nemške občine Kljune (Klein), a še ta mi je britko toži!, kako težko mu je Živeti, ker nc zna slovensko, češ, da sosedje nalašč nočejo v njegovi navzočnosti nemški govoriti. Njegovi otroci pa govore vsi skoraj bolje slovensko kot nemško. Sploh lahko trdim, da razen v trgu Lučanah ni v celcm okraju pravih Nemcev, temuč so jih šteli med Nemce po občevalncm jeziku. In kdor se ni komisiji izrecno postavil po robu, šteli so ga med Nemce, ker veČina odraslih, posebno onih, ki so bili všolani v LuČane, zna nemško. Govoril pa sem z otroki, ki eo prihajali od vseh strani v LuČaue v šolo, in vsi so govorili lepo slovenščino; mnogi med njimi so mi tudi povedali, da z doma sploh niso znali nič nemškega. Šola v Lučanah je seveda čisto nemška s krščanskim naukom vred. Izmed učiteljev sploh ne razume nobeden slovensko, med učiteljicami — šolske sestre — zna ena sicer slovensko, a ne sme v Soli niti spregovoriti slo-
vensko. Ali ni to barbarstvo? V cerkvi so imeli Slovenci še do leta 1887. vsako nedeljo po eno slovensko pridigo, sedaj je slovenska pridiga le enkrat v mesecu, potem binkoštni ponedeljek in na Miklavževo (župni patron). Odpravil je slovenske pridige sedanji dekan g. Vollmeier, rodom Slovenec iz Kaplje. Pred desetletji so smeli Slovenci še med božjo službo popevati slovensko v zboru, kakor je sploh bila v teh krajih navada. Tudi nedeljski krščanski nauk je bil po vaseh Še slovenski. Kaplan KovaČiČ Martin je leta 1851. še učil v vsakdanji šoli odrasle mladeniče slovensko brati, pisati iu popevati. Pred desetletji pa je bil neki rodoljubni kaplan nagloma od tu premeščen med Nemce samo zato, ker je med otroke delil slovenske katekizme.
Družba ev. Mohorja Šteje 18 Članov. Do leta 1870. v luČanski župniji niso poznali Mohorjevih knjig. Uvedel jih je takratni kaplan, sedaj župnik v Spiel-feldu g. M u r š e c, ki mi je pripovedoval, kako so imeli stari možje vprav otročje veselje nad knjigami, ker jim ni bilo znano, da ee sploh dobe na svetu knjige v slovenskem jeziku, razen molitvenikov,	(Balje Prik.)