Srčni glasi.
1.
Cvela je ovela
roža prijazna —,
pa jo»je stria
slana premrazna.
Srčece drobno
je zamorila,
grobec z gredice
ji naredila. —
Jaz pa zvenelko
nemo sem zrla, —
v togi in boli. . .
zanjo sem mrla. —
Ni li ta cvetka,
v srcu mi cvela ? —
pa jo usode ...
slana je vzela!
II.
Pojte mi tiče —
zdaj osamele, —
cvetite zopet
rožice vele !
Solčece zlato
z neba posini, —
zginite dusi
britki spomini !
Ti pa, oj srce        i
sreči verjami ...     '
novo ljubezen
v sebe spet vzami ! •
Bogomila.