dvakrat na mesec
ter stane za vse leto 1 K 60 vin., za pol leta 1 K.
Naročnina in Inserati blagovolijo naj se poslati upravništvu „Rodoljuba" v Ljulja nI, vse spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba".
Za osEaa.auaU.at
plačuje se od Štiri-stopne petit-vrste 16 vin. če se enkrat tiska; 24 vin. če se 2krat, in 30 vin. če se 3krat ali večkrat tiska.
Pisma izvolijo naj se frankirati.
Rokopisi se ne" vračajo.
6. štev.
V Ljubljani, dne 17. marca 1904.
XIV. leto.
Nov škandal.
Po krivdi ljubljanskega škofa so nastale na Kranjskem razmere, ki kriče do neba. Kar počenjajo sedaj podivjani duhovniki-politiki, to presega že vse meje, ali njih surovosti, njih divjo in hudobno gonjo proti posvetnim stanovom, njih brezmejno nizkotno ščuvanje bi se naposled še dalo prebit', ko bi našega itak obubožanega naroda tako brezsrčno ne izsesavali.
Strašna in neznosna so bremena, ki jih duhovščina nalaga ravno najrevnejšim slojem. Pod najraznovst-nejšimi pretvezami se nalagajo ljudem cerkveni davki. Dragi so krsti, drage so poroke, drsgi so pogrebi; vsak korak, ki ga stori duhovnik, se mu mora prepiačati. In potem še ti ofri za domače duhovnike, za misijonarje, za zamorčke in K tijčke, za papeža in za škofove zavode, ta plačila za mašo in očenaše, pristoj bine za ozdravljenje prasoev in izganjanje hudičev, prispevki za zgradbo in popravo cerkva in farov-žev in farovfikih hlevov, za bratov ščine in družbe in kdo ve še za kaj vse. Leto za letom se na ta način izprešajo iz naroda ogrome svote, ki znašajo veliko več, kakor vsi davki skupaj.
In še ni dovolj! Ljubljanski škof je pred nekaj leti v uradnem pastirskem listu izdal naročilo, ki je bilo tako nečuveno, da je provzročilo največje ogorčenje. Škof je namreč naročil duhovnikom, naj nagovarjajo umirajoče ljudi, da naj kaj zapuste za škofove nepotrebne zavode. To je bilo nekaj tako brezprimernega, da se je vse nad tem skandaliziralo, toliko bolj, ker so različni duhovniki začeli takoj z veliko vnemo in brezsrčno-stjo izvrševati škofovo navodilo. Časih je bil duhovnik tčlažnik umirajočih, zdaj pa so razni duhovniki začeli b hudičem in s peklom rotiti umirajoče, duševno in telesno onemogle ljudi, da naj kaj dajo za škofove zavode. In čedalje bolj se množe testamenti, v katerih se večji in manjši zneski volijo za škofove zavode.
In še ni dovolj! Zgode se celo tatvine, Čisto navadne tatvine in o takem slučaju hočemo danes poročati.
Pred tremi leti namreč 1. 1901 je umrl, če se ne motimo v Črnomlju duhovnik nemškega viteškega reda Klemenčič. Ta duhovnik je bil pri neki dunajski zavarovalnici zavarovan za večji znesek in je imel dotično polico shranjeno pri sebi.
Kmalu po njegovi smrti in sicer dne 10. septembra 1901 je kancelar kneiofikof i jskega ordinarjata v Ljubljani L Šiška v imenu tega knezoško-
fijskega ordinarijata dotični zavarovalnici predložil Kle-menčičevo polico in zahteval, da se mu izplača zavarovana v s o ca.
Zavarovalnica je prevzela polico, a predno je še zavarovano svoto izplačala, je sindikat nemškega viteškega reda kot zapuščinska oblast zavarovalnici prepovedal, izplačati knezoško fijskemu ordinarijatu zavarovano svoto, in sioer z do-stavkom, daje dotična polica bila ukradena iz zapuščine omenjenega duhovnika Klemen č ič a.
V pojasnenje je treba povedati, da za duhovnike nemSkega viteškega reda ni sodišče zapuščinska oblast, nego sindikat nemškega viteškega reda.
Sedaj pa vprašamo: Kako je prišla iz zapuščine duhovnika Klemenčiča ukradena polica v roke knezoškofij-skemu uradu? Kako je mogel knezoškofijski ordinarijat po svojem kancelarju I.Šiški in gotovo ne brez vednosti in privoljenja ljubljanskega škofa kot predstojnika ordinarijata predložiti d o ti č ni zavarovalnici to polico in zahtevati plačila?
Morda poreče kdo: knezoškofijski ordinarijat je ravnal v dobri veri in ni vedel, da je polioa ukradena.
To bi bilo mogoče in verjetno, ko bi ne bilo še nekaj druzega.
Sindikat nemškega viteškega reda, ki je kot zapuščinska oblast prepovedal, izplačati knezo-škofijskemu ordinarijatu zavarovano svoto, se je namreč z uradnim dopisom z dne 28. oktobra 1901. — obrnil do knezoško-fijskega ordinarijata v Ljubljani, mu pojasnil, da je Kle-menčičeva polioa bila ukradena in zahteval pojasnila.
Vsakdo nam mora pritrditi, če režemo, da bi spodoben človek v takem slučaju storil vse, kar je v njegovih močeh, da se stvar pojasni in tat izroči zasluženi kazni.
Kaj pa je storil knezoškofijski ordinarij at, čigar predstojnik je škof Anton Bonaventura Jeglič in v čigar imenu je I. Šiška predložil ukradeno polico ter zahteval denar? Knezoškofijski ordinarijat sploh ni dal odgovora na uradni dopis sindikata nemškega viteškega reda z dne 28. oktobra 1901. in tudi na opetovane pozive, naj vendar odgovori, ni. sindikatu odpisal niti ene vrste — pa tudi denarja se ni upal zahtevati, kar bi gotovo storil, če bi mogel dokazati, da ima kako pravico do police.
Za danes se hočemo vzdržati vsakega nadaljnega komentarja; za danes naj zadostujejo suha dejstva, ki smo jih navedli, saj smrde kar do oblakov. Komentar bomo pisali kak drug dan. Tudi škofa Jegliča in kancelarja Šiško ne kličemo na odgovor, ker od njiju pravičnega pojasnila in opravičenja sploh ne pričakujemo.
Obračamo se pa do državnih oblastni j. V imenu zakona, v imenu ugleda justioe, v imenu javne morale, v imenu osebne dostojnosti državnih organov in v imenu ljudske vesti zahtevamo od poklicanih oblastnij, da nemudoma brez ozira na osebe store svojo sveto dolžnost, naj bo konec kakršenkoli, po načelu »fiat iustitia — pereat mundus«.
Vojna na Daljnem vztoku.
Boj pred Port Arturjem.
V četrtek se je dogodil, kakor smo že v soboto brzojavno' poročali, ljut spopad med japonskimi vojnimi ladjami in ruskimi torpedovkami. Poveljnik ruske mornarice, admiral Makarov poroča o tem boju uradno tako le:
Šest naših torpedovk pod poveljstvom kapitana Matuseviča je odplulo v noči 10. t. m. iz pristanišča in na morju srečalo japonsko mornarico, obstoječo iz torpedovk in križark. Vnel se je takoj ljut boj; v teku tega boja je naša torpedovka »V lastni« potopila eno sovražno torpedovk o. Pri povratku je bila naša torpedovka »Stereguči«, kateri je poveljeval poročnik Sergejev, poškodovana, je zgubila svoj stroj in se jela potapljati. Ob 8. uri z j u -trajse je ostalih 5 torpedovk povrnilo v luko. Ker je postajal položaj »Sereguča« vedno kritičneji, sem ukazal svoj prapor razobesiti na križarki »Novik« i n sem z »N o v i k o m« in »B a j a • no m« odplul na pomoč. Petero japonskih križark je nam zašto pilo pot in obenem se je približala vsa nasprotna mornarica.
Stereguča« rešiti, se ni posrečilo. Torpedovka se je potopila. Od njenega moštva so jih nekaj vjeli Ja-ponoi, drugi so se pa potopili. Na ladjah, ki so ponoči napadle Japonce, so ranjeni štirje častniki; od moštva jih je bilo 18 ranjenih, dva pa sta bila ubita.
Ob 9. uri dopoldne je jela sovražna eskadra, obstoječa iz 14 ladij, bombardirati pristanišče in sicer iz velike daljave. Bombardiranje je trajalo do 1. ure popoldne. Po mojem mnenju je sovražnik 154krat ustrelil in sicer iz 30*5 centimetrskih topov.
Na naših ladjah ni znat nih poškodb  in  so še vse
sposobne za boj. Pri bombardiranju je bil eden častnik ranjen, eden vojak ubit, štirje pa ranjeni.
Naše baterije bo izborno streljale in so večkrat prisilile sovražne ladje, da so se morale umakniti.
Moštvo na ladjah se je borilo b veliko hrabrostjo in ravuodušnostjo. Bombardiranje se sme smatrati kot brezuspešno. Japonska križarka »Taka-sago« je bila močno poškodovan a; natanko pa se te poškodbe ne dado navesti, ker je bila križarka od luke oddaljena 10 km. Naše baterije so metale bombe in granate v daljavo 12 km.
Dodatna poročila o boju pred Port Arturjem.
Admiral Makarov poroča pomorskemu ministru, da je poveljnik tor-pedovke »Vlastni«, kapitan Karcov, prodrl zadnji četrtek s svojo ladjo v sredino sovražnega brodovja, se zaletel v neko japonsko to r podov k o in jo na mestu potopil. Natojenapaljaponskooklop-nico»Tokasajoc(in jo z dvema torpedoma tako močno poškodoval, da 8e je pozneje potopila. Kapitan Karcov, sin ruskega generalnega konzula v Parizu, se je vrnil iz boja, ne da bi bila njegova ladja kakorkoli poškodovana. Makarov priporoča hrabroga kapitana v posebno odlikovanje.
Bombardiranje Hakodate se potrjuje!
li Petrograda se brzojavlja, da se potrjuje poročilo, d a s e je ruska vladivostoška eskadra, ko je prvič odplula iz V1 a-divostoka, prikazala pred japonskim mestom Hakodate na otoku Jesu v T s u n -garski morski ožini in ga bombardirala z velikim uspehom. Brodovje se je na to vrnilo v Vladivostok. Vsled bombardiranja Hakodate je na celem Japonskem zavladal velik strab, da bodo Rusi bombardirali vsa obrežna japonska mesta. Ta strah se ni upravičil, pač pa je vladivostoško brodovje že pred dlje časa odplulo iz luke, ne da bi se vedelo kam. Vzdržujejo se vesti, da se je odpravilo proti jugu, da se združi s portarturško eskadro.
Izkrcanje japonske armade v Koreji.
Japonci izkrcavajo sedaj svoje vojaštvo v Hajdču, katero pristanišče leži prilično 100 km severno od Čemulpa. Ta luka je za zasidra nje zelo pripravna, samo vhod je radi mnogih podmorskih skal zelo nevaren. Vhod stražijo štiri japonske križarke in več torpedovk. Ena uni-
čevalka torpedovk se je na pečinah hudo poškodovala, ena transportna ladja pa se je potopila. Japonoi so od 28 svečana sem iskroali v H a j d č u 10.000 vojakov.
Proti obstrukciji.
Dunaj, 14. m are*. Ministrski predsednik je povabil k sebi načelnike tistih strank, ki so proti češki obstrukciji. Prišli so načelniki nem ških strank, konservativnega češkega veleposestva in poljskega kluba. Razgovori so se su kali okoli delegaoijskih volitev. Nemci in Poljaki so zato, da se državni zbor skliče tuđi po Veliki noči, dočim zastopajo konservativni deški veleposestniki stališče, da ni upanja, da bi se obstrukcija ugnala, zato se naj opusti povelikonočno zasedanje. Z nemškimi poslanci iz češke je govoril ministrski predsednik tudi o češkem deželnem zboru in o čeških deželnih zadevah sploh. — Pozneje so nemški načelniki izročili načelnikom ostalih strank, ki so glede obstrukeije na njihovi strani, nadalje predsedniku grofa Vetterju in ministrskemu predsedniku, svoje izdelane načrte glede ©pravilnika. Ministrskega predsednika prosijo, naj izloči is proračuna vse tiste kredite, za katerih dovolitev je treba vselej parlamenta. Istotako ee zahteva, da se državni zbor po Veliki noči zopet skliče. — češki klub ima jutri a italijanskimi poslanci skupno posvetovanje glede taktničnih vprašanj. V italijanskem klubu namreč prevladuje struja, n a j se Italijani pridružijo češki obstrukciji, da izrazijo s tem vladi svojo nevoljo zaradi neugodne rešitve italijanskega vseučiliščnega vprašanja. Zadeva se reši vjutršnjem posvetovanju.
Grozodejstva v Urugvaju,
H i m, 14. marca. V Urugvaju so vstaši izvršili grozodejstva na laških delavcih. V Floridi so napadli italijanskega trgovca Giannija, posilili njegovo Seno in hčerke ter končno pomorili celo rodbino. Italijanske delavce so strašno trpinčili, nekaterim so izpulili jezike. Enaka poročila prihajajo iz Montevidea. Italija bo zahtevala diplomatično zadoščenje.
Vstaja v nemški Afriki.
Bero lin, 14. marca. Guverner Leutwein iz nemške kolonije v Afriki je sporočil kolonijskemu ravnatelju dr. Strilblu in ta državnemu zboru, da 5000 oboroženih Hererov še vedno dela Nemcem veliko skrbi, vsled česar potrebuje guverner takoj še 800 vojakov in 2 bateriji na konjih. Stroški se naznanijo pozneje v naknadno odobritev.
Ricmanje pred kasacij-skim dvorom.
Zadnji »Slovenec« prinaša dunajsko brzojavko, v kateri naznanja, da J« najvišji sodni dvor riomanjskega župana oprostil. Temu naznanilu dostavlja: Berdonove pogrebne molitve je zagovarjal dr. Tav Car, ki je pri tem napadel katoliško oerkev ter hvalil odpad. Samo ob sebi je umljivo, da je ta pristavek lažniiv; da pa je prišlo v »Slovenca« to lažnjivo poročilo, se
ni čuditi, ker se je dne 11. marca mudil na Dunaju tudi g. Ignaoij Žitnik, ki bres laži živeti ne more. Z ozira na »Slovenčevo« poročilo vidi se nam koristno, podati v zadevi, k i bi že sama na sebi slovenske kroge morala bolj zanimati, nego jih zanima, popolno, a resnično poročilo.
Ivan Berdon je ime značajnemu županu riomanjskemu; mož je trn v peti ordinarijatu, kakor tudi politični oblasti. Posadili so ga torej na za tožno klop, da bi tako z zaporom v kozji rog vgnali riomanjsko prebivalstvo. Berdon se namreč udeležuje pogrebov v R omanjih, in sicer na jako dostojen in pobožen način. Okr. glavarstvo mu je očitalo, da s tem zasremuje katoliške pogrebne obrede, ali pa, da vsaj vrednost teh pogrebnih obredov pred javnostjo pomanjšuje. Pri tem se je postavilo okrajno glavarstvo v Kopru na stališče, da je v Primorju zgolj katoliški duhovnik opravičen voditi pogrebe, in da je Berdon že s tem, ker si je pri po grebu prilaatoval pravio katoliškega duhovnika, v nič deval pogrebne iege katoliške cerkve. Na to stališče, da imajo namreč katoliški duhovniki monopol do pogrebnih sprevodov, postavil se je predvsem riemanjski orožnik Janežie in za njim državno pravdništvo tržaško. Tožilo je namreč zaradi omenjenih pogrebov Ivana Berdon a pregreška § 303. kaz. zak. Edina priča je bil orožnik Janežič, ki je pri razpravi v Trstu v svoje veliko začudenje izvedel, da katoliški duhovniki nimajo zgoraj omenjenega monopola. Potrdil pa je obenem, da so se pogrebi v Riomanjih vršili dostojno, mirno in pobožno. Prvo sodišče je obtoženca oprostilo, češ, da v postopanju župana Berdona ne opazi ničesar, kar bi bilo katoliške pogrebe sramotilo ali poniževalo. Dr žavno pravdništvo v Trstu je vložilo dolgo ničnostno pritožbo, katero je utemeljevalo z visoko donečimi frazami. Pritoževalo se je prvič zategadelj, ker prvo sodišče nt hotelo zaslišali priče don KrančiČa, drugič pa zategadelj, ker prvo sod šče ni iz reklo obsodbe, kakor bi je moralo v smislu zakona izreči. Ko je namreč orožnik Janežič kot priča pri prvi razpravi dooela opešal, je v svoji zadregi državno pravdništvo predlagalo, da naj se razprava prenese in k novi razpravi vabi don Krančič, osameli katoliški kurat v Ricmanjih. Da bi bil ta kurat, dasi niti pri enem Ber-donovih pogrebov navzoč ni bil, pred sodiščem različne hudiče na steno slikal, je gotovo. Takih tičev imtmo tudi na Kranjskem dovolj! Prvo sodišče je zavrnilo predlog državnega pravdnika in don Krančič ni bil zaslišan. Zategadelj pritožba!
Kar se tiče razprave pred deželnim sodiščem v Trstu, napravljajo spisi vtis, da slovensko odvetništvo Ivanu Berdonu ni dalo tiste obrambe, katero mu je bilo dati zavezano. Dokaz temu, da je v aktu vse laško, kar je zagovorniku pred kasacijskim dvorom napravljalo ne malo sitnosti, prej kot se je pregledal skozi nebroj slabo pisanih laških listin. Dokaz omenjenemu pa tudi to, da na dolgo in z veliko strastjo pisano pritožbo ničnosti Bardonov zagovornik niti besedice ni odgovoril, dasi mu je bila od sodišča v namenu dostavljena, da bi kaj odgovarjal.
Na 11. marca se je razpisala razprava pred najvišjim sodnim dvorom na Dunaju. Državno pravdništvo, ozi roma generalno prokuraturo je zastopal apelni svetnik OkretiČ, ob-. toženca Ivana Berdona pa ljubljanski državni poslanec dr. Ivan Tavčar.
Po kratkem poročilu dotičnega referenta, pričel je zastopnik gene ralne prokurature utemeljevati pritožbo ničnosti. Utemeljeval jo je na dolgo in široko. V duhovitem govoru napenjal je g. Okretič vse sile, da bi rešil, kar se rešiti da. Ali don Rran čiča je vrgel tudi on pod kan, češ, da dotičnega dela ničnostne pritožbe
ne more vzdržati, to pa zategadelj ne, ker državno pravdništvo pri prvi razpravi ni navedlo posameznih točk, o katerih naj se don Krančič zasliši. V drugem pa je bil zastopnik generalne prokurature mnenja, da je bila prva razprava nepopolna, ker se ni preiskalo, če niso dotični pogrebi morda bili zgolj demonstracija, bodisi proti tržaškemu ordinarijatu, bodisi proti okrajnemu glavarstvu v Kopru. Kakor bitro so imeli pogrebi tako demonstracijsko tendenco, potem so imeli po mnenju vsakega vernega katolika namen, ponižati katoliške pogrebne obrede. Da se v tem pogledu vse potrebno preišče, naj se pritožbi ničnosti ugodi, sedanja sodba razveljavi in prvemu sodniku zopetna obravnava zaukaže!
Dr Tavčar se mora najprej obrniti proti tistim vernim katolikom, koje je zastopnik generalna prokurature vpletel v svoj govor. Če je hotel s tem morda nekako apelirati na katoliški čut gospodov sodnikov, mora se zagovornik temu najodločneje upreti. Verski čut, naj je že katoliški, luteranski ali i dovski, nima mesta pri najvišjih sodiščih v državi. Ti niso in ne morejob iti, drusega nego sodniki, ki imajo veljavo dati zakonu. Ta sakon pa ni rimskokatoliški, temveč avstrijski. Iitotako ugovarja za govornik proti temu, da naj se raz sodba razveljavi, in da naj se v ta namen nova razprava zaukaže, da se bode preiskalo, če ni dejanje obtoženega kažnjivo is momentov, na koje se dosedaj državno pravdništvo ni sklicevalo niti v obtožnici niti pri prvi razpravi. Državno pravdništvo ima svojo obtožbo takoj od pričetka z vsemi potrebnimi dokazi podpreti, če tega tržaško državno pravdništvo ni storilo, je to morda malomarnost; ali naloga kasaoijskega dvora nikakor ne more biti, s svojimi razsodbami sanirati malomarnost državnih pravd-nikov!
Sicer je pa na tako malomarnost težko verjeti, ker je državno pravdništvo v ti zadevi že itak razvijalo uprav izveuredno marljivost. Boljšega služabnika si vlada niti želeti ni mogla. Zagovornik ne bode govoril nadrobno o vsem tem, kar se je v Riomanjih pripetilo. Eno pa se sme trditi, da je namreč pri sedaj veljavnih zakonih vsakemu dopuščeno, spremeniti svojo vero. Dokler ni za kona, ki bi odpad od katoliške cerkve prepovedal, se tudi Riomanjoem ne sme zabraniti, če hočejo prestopiti k drugemu veroizpovedanju. Sme se tedaj trditi, da Ricmanjoi dandanes ničesar druzega ne zahtevajo, nego pravioo. ki jim je v zakonih zajamčena. Oni ne kršijo zakona, pač pa ga krši politična oblast, ki jim pra vico odreka, in to preko zakona. Za svoje nepostavno postopanje hoče sedaj politična oblast tudi sodnike v službo dobiti. Pri prvi instanci se ji to ni posrečilo in zagovornik upa, da se ji to tudi pri najvišji instanci ne posreči. Bilo bi pač žalostno, če bi se smel sodnik od strani politične oblasti za biriča nepostavnosti izkoriščati.
Po mnenju zagovornikovem o pregrešku § 303. v tem slučaju ne more biti govora In to niti z objektivnega, niti s subjektivnega stališča. Predvsem ni objektivne podlage, s čem so se motili katoliški pogrebni obredi? Zastopnik generalne prokurature odgovarja, da s tem, ker so se mrliči demonstrativno h grobu spremljali. Zagovornik pa vpraša, ali naj je to dobro in značajno, če bi tudi preprosto ljudstvo svoje mrliče kakor crkne ne pse za plotom zako pavalo? Ravno s tem, da so Ricmanjoi tudi pri sedanjih razmerah hoteli imeti pogrebe s molitvijo, kazali so, da vedo ceniti vrednost kr-šanskega pogreba. Na tem bi se morali tudi verni katoliki veseliti. Sicer pa pogrebni sprevodi niso monopol katoliške cerkve, ker je stara in lepa navada, da povsod po svetu, in tndi tam kjer katoliške eerkve ni,
Spremljajo umrle k zadnjemu počitku.
Manjka pa tudi subjektivne podlage. Ivan Berdon je na prošnjo zaostalih spremlja! mrliče na pokopališče. Vse se je vršilo dostojno in tudi pobožno, kar je še celo orožnik moral priznati. V ničemer riomanjski župan ni posnemal katoliškega duhovna. Tudi ni rabil ritualnih katoliških besed. Naj se v pretres vzamejo samo besede, glede kojih je dokazano, da jih je v resnici govoril župan Berdon Ko so prišli do groba je spregovoril: Sprejmigagomila! Potem pa se je obrnil do mrliča in dostavil: Ti pa glej, da bodeš sodnji dan na desnici! Ali je mogoče bolj najivno, pa vendar gin-ljivo dobiti izraz globokega krščanskega mišljenja? In tak mož naj se obsodi radi grdenja katoliških pogrebnih obredov? Kaj takega je nemogoče, ker bi bi,o krivično.
Kasacijski dvor je po daljšem posvetovanju pritožbo ničnosti zavrnil. Razloge te razsodbe bodemo svoj čas doslovno objavili.
Domače in razne novice.
—Nesramnost „Slovon6e-vih" duhovnikov presega že vse meje. To se vidi iz „Slovenčcve" številke z dne 9.t.m., kjer je čitati tole: »Zadnji občni zbor ljubljanske kreditne banke, pri kateri so sami liberalci, pa nas je podučil, da so si od Čistega dobička enega leta 107.324 K oddelili gospodje delničarji celih 60.000 K, za tantieme odbornikom, med katerimi so tudi tako skromni tfudje, kakor Tavčar in Hribar, 4500*64 K i. t. d. Gospodje torej ne delajo ravno v svojo izgubo in njih narodnjaštvo jih ne bo izmolzlo. A to si kratkomalo prepovemo od teh ljudi, da bi njihovo glasilo „Slovenski Narod" sramotilo naša dobrodelna \jud ska društva, pri katerih duhovniki delajo vse zastonj in pa še žrtvujejo zraven. To je razloček med nami in vami, gospoda." — Kar ostrmeli smo, čitaj e to „Slovenčevo" podlost. Škofov list predstavlja stvar tako, kakor bi bili delničarji kar na kratko pobasali 107.324 K, kajti zamolčal je previdno, da so dobili delničarji to svoto kot obresti zasvoj kapital. Da znašajo obresti samo 6% — kar z ozirom na riziko pri vsakem bančnem podjetju gotovo ni preveč, tega „Slovenčevi" črnuhi seveda niso povedali. Najpre-drzneje pa je, da se upajo ti ljudje s kreditno banko primerjati svoja društva. Poglejmo si malo dobrodelnost teh klerikalnih društev. Ne bomo govorili o tistih društvih po deželi, kjer srake s tonzuro neumne kmete izkoriščajo, kakor hočejo. Le ostanimo v Ljubljani. Tu imamo katoliško „Ljudsko posojilnico". Tudi ta zavod plačuje obresti i in o t e 1 j e rn deležev, kakor kreditna banka. Razloček je pa ta, da kreditna banka vsem delničarjem plačuje obresti, pri „Ljudski posojilnici" pa dobi-bivajo obresti samo lastniki glavnih deležev. Tisti reveži, ki morajo vzeti pri „Ljudski posojilnici" opravilnedeleže, tisti siromaki, ki morajo postati člani, če hočejo dobiti kako posojilo, tistim njih deleži ne nesejo niti vinarja obresti. To je katoliška dobrodelnost. Kapitalisti okrog „Ljudske posojilnice" žro, siromaki pa ne dobe ničesar. »Slovenec" se je tudi obregnil ob tem, da so odborniki kreditne banke dobili na tantiemah 4500 K. Tu moramo omeniti, da so vsi odborniki skupaj dobili to plačilo za svoje delo. Pri
„Ljudski posojilnici" pa dobi sam dr. Šusteršič na leto 4000 K, torej malo manj, kakor pri kreditni banki vsi odborniki skupaj, dasi zasluži kot pravi zastopnik „Ljudske posojilnice" vsaj Se 10.000 K na leto. In pri »Vzajemnem podpornem društvu" dobiva tudi samo načelnik 3000 K na leto. Taka je torej ta dobrodelnost klerikalnih denarnih zavodov. In ljudje, ki so sokrivi teh škandaloznih razmer pri katoliških zavodih se drznejo zabavljati? Če ne zlezejo hitro %2k peč, jim zagodemo o njih „ dobrodelnih" zavodih take, da jim bo leto dni zvenelo po ušesih.
— Genialni „Rechen-kiinstler" je fajmosten Košir na Koroški Beli. Obdolžil je bil občinski odbor, da je isti zaradi šolske stavbe oškodoval občino za 5000 goldinarjev. Ko je občinski odbor pozval to „pohlevno dušico" na odgovor, da naj svojo trditev dokaže, poslal je Košir županstvu na Koroški Beli tak-le „rentni račun": „Občina je vzela na posodo 25.000 goldinarjev proti 301etni amortizaciji in po 5% obresti (kar pa ni res!). L leto se plača dolga 800 gld. in 1250 gl. obresti. II. leto se plača dolga «00 gld. in 1210 gld. obresti. III. leto se plača 800 gld. in 1170 gld. obresti. IV. leto se plača dolga 800 gld. in 1130 gld. obresti. V štirih letih skupaj dolga 3200 gld. in 4760 gld. obresti. Ko bi bila pa občina 4 leta čakala in v štirih letih vsako leto dala v stavbinski fond po 1000 gld., bi se ti v 4 letih po 4% obrestovali in bi obresti znašale 240 gld. Če torej zgornje obresti 4760 gld. in spodnje obresti 240 gld. skup seštejemo, najdemo svoto 5000 gld., katere stroške bi si bila občina prihranila, ko bi bila skrbela za stavbinski fond"! To so „ipsissima verba" „hi-trega računarja", fajmoštra Koširja, pod katere se je lastnoročno podpisal!! Menda ni treba komentarja? Samo to naj povemo, da je sedaj volilcem žal, da niso volili Koširja za odbornika, da bi vsako leto iztresel iz rokava 1000 goldinarjev, ki bi se potem obrestovali po 4%! Morebiti bi bil šel „sac kopat" in „hudiča panat v ris", ali pa bi bil spovedne listke računil po 2 kroni, namesto po 1 krono, in ves skupiček dal občinskemu odboru na razpolago! Kaj ne, to je „katoliško gospodarstvo", ki bode privedlo naše dobro ljudstvo do blagostanja! O jerum, jerum Košir!
— Klerikalni humbug. Kadar so klerikalci v zadregi in ne vedo, kako bi dali svojim ljudem pogum, tedaj pošiljajo v dunajski »V a ter lan d«, ki ga živ krst ne bere, dolg dopis o svojih »uspehih« in o svojem »napredku« na Kranjskem. Čim pa je ta dopis zagledal luč sveta, ga hitro ponatisnejo v »Slovencu« in na vse grlo vpijejo: Glejte, ljudje krščanski, tako sodijo na Dunaju o nas in o naših uspehih. Tudi oni dan je »Vater land«, ko mu je ravno manjkalo pametnejšega gradiva, priobčil tak dopis in »Slovenec« je seveda z velikim ponosom preložil, kar so njegovi lastni tonzurirani peropra-skarji načečkali in na Dunaj poslali. Star in obrabljen je ta manever in obuja med razumnimi ljudmi samo še veselost. V tem najnovejšem dopisu se klerikalci silno hvalijo, ker no zmagali v Št. Rupertu, v Št. Vidu pri Vipavi in v Trnovem. Da so Trnovo dobili le slučajno, ker
je žreb zanje odločil, tega seveda niso povedali, kakor tudi niso povedali, da so v Št. Rupertu le s največjo težavo ohranili, kar so že imeli in v Št. Vidu le z neznatno večino zmagali. Na take zmage se pa že izplača, biti ponosen! Posebno pa je ta ponos opravičen z ozirom na to, da so klerikalci v kratkem času izgubili kar celo vrsto svojih trdnjav. Izgubili so Staro Loko, izgubili Trato, izgubili Poljane in sedaj še velevažnoSlavino, v k teri so dominirali toliko let. No, pa naj bodo le po nosni na vsako figo, ki jo dobe — vzlio tem njihovnm »uspehom« pro dira napredni duh, dobiva vnetih in neustrašnih pristašev v najzapuščenej-ših vaseh in podkopava stebre kle rikalisma. Oblaki so se začeli dvigati in kmalu zašije tudi v temne kotiče naše domovine tisto solnce, katerega se črne pošasti tako boje.
— Kalan v „Drufttvu av. Marte ali — Košmerl bo plačal!   Društvo sv. Marte, katero je pred leti ustanovil vikar Kalan baje s namenom, da bi skrbelo za onemogle služkinje in bilo tudi obenem zatočišče brezposelnim deklam in delavkam, je imelo 21. m m. svoj občni zbor. Kakor smo že opetovano naglašali  in kakor smo žo imeli večkrat priliko tudi dokazati, ni bilo to društvo osnovano v ono plemenito srho, ki je bila v pravilih začrtana kot glavni  namen, ampak ustanovilo se je, da bi se služkinje, ki  spadajo med najrevnejše sloje našega naroda, izžemale v klerikalne svrhe in se molsle za duhovniško bisago.  Kako je gospodaril v tem društvu vikar Kalan, ki je bil v nasprotju s pravili predsednik, tajnik in blagajnik vse cbenera, je Že znano vsakomur.   Takisto je tudi znano, da je v trenotku denarne zadrege izvabil dvema služkinjama več sto kron s obljubo, da bosta imeli proti tej odškodnini pravioo do brezplačnega dosmrtnega prebivanja v dru štveni hiši, a da je potem to svojo obljubo snedel, vrgel služkinji na cesto, a pridržal njiju denar, da sta revi morali iskati pravioe pred sodiščem. Tako je gospodaril Kalan do letošnjega leta neomejeno, brez vsakega nadzorstva in brez vsakega ugovora v društvu sv. Marte! Letos pa so sa le jele Članice, ki se doslej niso upale niti črhniti besedice, puntati, ko so uvidile, da zasledujejo gospodje, ki so ustanovili društvo pod pretvezo, da hočejo pomagati revnim služkinjam, samo svoje sa-mopašne namene in si hočejo na stroške članic napolniti bvoj nikdar polni žep. Pri občnem zboru 21. m. m. je bil velik vibar, članice so z vso odločnostjo zahtevale, da naj vikar Kalan položi račun o svojem gospodarstvu. Kalan je bil seveda v silni zadregi tembolj, ker se ni nadejal, da bi si upale nastopiti proti njemu one ženske, ki so se še nedavno plazile pred njim na kolenih.  Predsednik, tajnik in blagajnik Kalan seveda ni položil nobenih računov iz enostavnega razloga, ker ni nikdar delal nobenih računov, ampak je z društvenim denarjem gospodaril kar »tja v en dan« bres vsakega pomisleka. Ker pa se je le bal tako
grdo osleparjenim ženskam povedati golo resnico, je samo priznal, da se druito res nahaja v dolgeb, a je takoj pristavil, da bi razburjene duhove pomiril, da bo vse te dolgove poplačal in društveno hišo kupil — milijonar Košmerl, ki se že nahaja na potu iz Amerike v domovino! Mi ne maramo raz-iskavati, ako bo Košmerl, če si je res pridobil v Ameriki tiste milijone, ki so sedaj sladak up naših klerikalcev, tako neumen, da bo s svojim denarjem reševal klerikalne sleparje širom Kranjske iz zagate, v katero so zabredli, vendar pa mislimo, da si bo preje desetkrat premislil, predno se ho odločil podpirati in re ševati take lopovske »osreČevatelje« ljudstva. Ako se ne motimo, zahtevajo društvena pravila, da se občnemu zboru predlože vsako leto računi. Vikar Kalan pa ni v društvu sv. Marte, ki gospodari z imetjem revnih služ k i n j, le nikdar položil nobenih računov. Ali ve to slavna vlada in kaj misli ukreniti, da se obvarujejo služkinje škode?
— Zahvala ruskega poslanika jugoslovanskemu naprednemu klubu1. Predsednik »Jugoslovanskega naprednega kluba«, gosp. dr. A. Ferjančič, e dobil od ruskega poslanika grofa Kapnista to-le zahvalo:
Carsko rusko poslaništvo na Dunaju.
28. februvarja Dunaj, mr^r- W&
lu. marca
Št. 365.
Milostijivi gospod!
V prijetno dolžnost mi je, Vas ns prositi, da izročite »Jugoslovanskemu naprednemu klubu« v imenu moje domovine srčno zahvalo na so-čuvstvu, izraženem v Vašem pismu z dne 9. t. m. povodom zadnih dogodkov na Daljnem Vztoku, z željo, da bi ruska vojska izvojevala zmago nad Japonsko.
Obenem tudi obveščam carsko vlado o sprejetih izrazih sočustva.
Sprejmite, milostljivi gospod, zatrdilo mojega popolnega spoštovanja in udanosti.
Carski poslanik: Grof Kapnist s. r.
— Deželni odbor je poklical v cestni odbor ilirsko-bistriški do sedanjega načelnika Urbančiča in pa M atija Faturja mlajšega, posestnika v Zagorji.
— Kamniškega in kranjskega tehanta razbojniki so preteklo soboto napadli v Kamniku mirnega človeka, ga s koli pobili, potem pa še z nožmi osuvali, da je smrtnonevarno ranjen. Vsled pridi-govanja rimskih sleparjav in čitanja rokovnjaških listov »Slovenca« in »Domoljuba« je postalo »naše dobro katoliško ljudstvo« tako podivjano, da mora biti vsakega dostojnega Slovenca sram.
— Volitve v okrajni za-Stop ptujski so se vršile včeraj za veleposestvo in so v tej skupini zmagali »Nemci«. Ker je Nemcem tudi v skupini velikih industrijalcev 10 in v skupini mest in trgov 9 mandatov zagotovljenih, imeli bodo v novem okrajnem sestopu Nemci skupaj 29, Slovenci pa samo
11 glasov! Tako pride torej eden največjih okrajev, kjer je ogromna večina slovenska, sopet v nemškeroke. O udeležbi se nam piše: Priznati moramo, da so se slovenski veleposestniki vkljub ne-čuvenemu pritisku od nemškutarske strani vrlo držali, razun dveh, ki sta preskočila v nemškutar-ski tabor, štirje se volitve niso udeležili, med temi se nahaja seveda tudi znani ptujski »slovenski« prost Flek. Deset glasov pa nam je volilna komisija zavrgla, radi česar bo-demo vložili priziv. Nemoem se pač te »zmage« ni treba preveč veseliti, kajti čez tri leta se vidimo sopet in takrat bodemo pošteno obračunali.
— Javni vinski semenj v Krškem bo kakor smo že poročali nepreklicno prvo sredo po sv. Jožefu t. j. dne 23. t. m. Ta semenj se bo vršil po gotovih pravilih popolnoma v smislu živinskega semnja, torej na prostem. Točil in kupčijo sklepal bo vsak vinogradnik sam. V ta namen naj prinese seboj eden ali več litrov svojega lastnega vina.
— Vinarski shod v Krikom, priredi krška občina v nedeljo, dne 27. marca 1.1. ob 10. uri dopoludne. Na tem shodu se bo obravnavalo o popolni odpravi vinske klavzule, ki prizadeva naši vinski kupčiji veliko škodo in ki spravlja naše vino ob ime. O posledicah vinske klavzule in o zlorabi naših in italijanskih vin, bo govoril deželni potovalni učitelj za Kranjsko Fr. Gombač, dočim bo razpravljal potovalni učitelj Ivan Belic iz Maribora o zboljšanju našega vinarstva v povzdigo vinske kupčije z ozirom na preteče okoliščine. Nato slede razni predlogi in nasveti. Vabijo se torej vsi vinogradniki ter drugi interesovani krogi, da se tega shoda v prav mnogobrojnem številu udeleže, kajti čim več jih pride, tem goto vej Si vspeh. Vljudno se prosi razobesiti tozadevne plakate na prav vidnih mestih.
— Samomor. V soboto ob Vi5 je prišel tovarnar Robert Lilpop is Belepeči v Ljubljano in si najel hotelu sobo. Komaj je Lilpop prišel v sobo, slišala je sobarica v sobi strel, nakar je šla v sobo in našla Lilpopa ležati na divanu z revolverjem v roki in krvavečega iz rane na desni strani glave. Na lice mesta poklioani policijski zdravnik dr. Illner je kon Btatoval, da se je Lilpold zadel v desno sence in da je bil takoj mrtev. Truplo se je preneslo v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Vzrok samomoru so najbrže slabe imovinske razmere. Lilpop je bil v hotelu, kjer si je končal življenje, tudi rojen.
— Najnovejše novice. —
Zagonetna dvorna zadeva. Veliki vojvoda Oldenburški se je natiboma odpeljal ped tujim imenom v Ameriko. Doma je pustil bolno ženo.
— Barbarska Nemčija. Pruska vlada je prepovedala takozvane otroške večere Poljakom v Berolinu, češ, da se ne zlaga z nemškim državljanstvom, ako se otroci uče poljske igre, običaje in matrrin jezik.
— Vohunstvo? V Varšavi so zaprli kapitana generalnega štaba Leontjeva, ker je izdal neki zapadni državi (Nemčiji?) imenik tajnih agentov, ki jih ima tam Rusija. Leontjeva so baje Že ustrelili.
— Vozovi I. razreda na državnih železnicah se opuste? železniško ministrstvo je naročilo vsem ravnateljstvom državnih železnic, nsj nasnanijo do 1. aprila, ali bi ne kasalo vsled slabega prometa opustiti I. rasred.
— Vohun Martin. Japonski vojaški ataše priznava, da mu je
podčastnik Martin pismeno ponudil rasne važne dokumente, katero ponudbo je v toliko sprejel, da je Martina povabil na zaupni sestanek. Pa rifiki listi poročajo, da je vohun imel take načrte in dokumente, ki bi bili velike važnosti v slučaju rusko francoske skupne akcije.
— Obravnava proti anarhistom. V Petrogradu se je vršila osemdnevna obravnava zoper anar bistično družbo. Glavni provzročitelj zadnjih državnih zločinov Geršun in njegova pomočnika poročnik Gri-gor o v in delaveo Melnikov so bili obsojeni v smrt.
— Slo va nsko - italijansko zbliževanje. Italijanski vseučilišč-niki na Dunaju so imeli v soboto sestanek, na katerem se je povdar-jalo, kako simpatično so bili i ta. 1 i j i -janski odposlanci sprejeti pri slovanskih tovariših. To najbrža pomeni začetek nove ere med obema narodoma. Nemcem se ničesar več ne verjame, ker so se pokazali nasprotnike Italijanom glede avtonomije in vseučilišča.
— Darilonemškegacesarja Ameriki. V kongresu je predlagal posl. Baker, naj se dar nemškega cesarja, kip cesarja Friderika Velikega, odkloni, ker je ta cesar kot zastopnik militarizma in despotizma le iz sovraštva do Anglije bil prijatelj Američanov. Da je Roosevelt kip sprejel, je proti ustavi.
* Opičji jezik. Profesor Gar-ner že mnogo lel proučuje opičje glasove. Profesor je prišel do prepričanja, da ima opičji jezik le 25 do 30 besed ter se gaje vsled tega zelo lahko priučiti. Besede so seveda tako težavne, da človeška pljuča ne zmorejo dva glasa izgovoriti. Za „pozor!" imajo baje opice „ecgk", piti pa se pravi „Čenj". Tedaj je jezik opic precej podoben japonskemu.
* Draga pečenka. Francoski kuharji so bili posebno iznajdljivi za časa Napoleonovega cesarstva. Tallev-randov kuhar si je izmislil takrat za svojega gospoda posebno pečenko, ki jo je nazval „roti de 1'imperatrice". Ta pečenka se pripravlja na sledeči način: vzemi mesnato olivo, odstrani koščico, mesto košČice pa deni v olivo košček hrbtiščnega mesa sardele. Tako napolnjeno olivo vtakni v tolstega škr-janca, škrjanca v tolsto prepelico, prepelico v jerebico, jerebico v fazana, fazana pa v mladega prašička. Vse to skupaj spretno speci, tako, da se sokovi različnega mesa med seboj spojijo. Razvajeni Cambaceres pa je Tal-levranda še prekosil, ker iz take pečenke ni nikoli druzega jedel kot — košček sardele v olivi.
* Srečna hči. V New Yorku je neka 16letna deklica, ki ima skromno službico pri telefonu. Za njo je zvedel neki stari, onemogli milijonar, ki je bil pred 40. leti zaljubljen kot navadni kopač zlata v njeno mater, ko je še
bila deklica. Deklica pa ga ni marala, temuč se je poročila z nekim drugim in iz tega zakona je sedaj osirotela telcfonistinja. Milijonarju pa je ostala nekdanja brezupna ljubav tako globoko v srcu, da je obljubil hčerki svoje nekdanje ljubice 3 milijone dolarjev pod pogojem, ako postane materi popolnoma podobna, ko bo toliko stara, kakor mati ko jo jo sedanji milijonar ljubil.
* Hudomušna zapuščina. V Lyonu je umrla stara bogata dama, ki se je tudi svojega domačega zdravnika spomnila v oporoki. Zapustila mu je malo, umetno izdelano omarico za njegov »požrtvovalen trud, vsled katerega je dosegla tako visoko starost«. Ko je zdravik odprl omarico, našel je v njej vsa zdravila in vse krogljice, ki jih je zapisal v teku časa stari dami. Vse je bilo nedotaknjeno v ličnih steklenicah in škatljicab.
* Nesebičen avtor. Skladatelj Piron je sedel pri premijeri svoje komične opere »Himere« v gledališču zraven nekega neznanega človeka, ki je vodno crovoril: »Moj Bog, kaka neumnost! Kateri osel je kaj takega spisal?« — »Ta osel sem jaz«, je odgovoril ljubeznivo Piron, »samo prosim vas da ne govorite tako glasno! Morda se dobe bedaki, ki se jim bo opera dopadla!«
Nervoznost pri otrocih. Šiba našega časa nervojsnost se pričenja, kakor spoznavajo člm-dalje bolj, nemalokdaj že v otroški dobi. Vzrok tiči večinoma v tem, ker dajo otrokom nepremišljeno alkoholne pijače, ki dražijo živce, tako pivo kavo. Šele nedavno je sloveč učenj h k ponovno poudarjal, da takih pijač nikakor ni dajati otrokom pod 14 leti. Za najboljši nadomestek zrnati kavi seje povsod izkazala Katb-reinerjevH Kneippova sladna kava. Okrepčano zdravje in cvetoče lice pri otrocih plačuje mali trud posebnega napravljanja.
,škrat'
Jedini slovenski humoristično -satirični tednik, ki prinaša izključno (6)    originalne slike! Izhaja v Trstu vsako soboto. Naročniua za vse leto 6 K, za 1/2 leta 3 K. — Posamezne Številke se prodajajo po 10 stotink.
Zahtevajte brezplačno številke na ogled
Zmešane b
kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma
Ludovik Businaro
v Ljubljani, Hilšarjeve ulice št. 10.
028" Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na svojo firmo. "15£q
Loterijske srečke.
!*!   Zarezane strešnike
Ji? vštricne (Strangfalzziegel) in francoske (gepresste Falzziegel) Ji?
g Zidarsko opeko, cement
g roman in portland glinaste
peči in štednilike plošče
Za tlak samotne in cementne ¥
kakor tudi
vse drugo stavbinsko blago
ponujajo po najnižjih cenah v poljubnih množinah
F. P. Vidic & Comp., Ljubljana.
Dunaj, 18. marca. Trat, 5, marca. Praga, 9. marca. Line 6. marca. Brno,2. marca. Oradeo, 12. marca.
86, 35, 16, 32, 21. 10, 1, 34, 72, 38. 46, 69, 48, 23. 15. 77, 74, 55, 89, 18. 79, 16, 88, 75, 80. 58, 8, 43. 80, 82.
Semena
lucerne in domače detelje brez predence, ali žide, pravi ribniški fižol, jare rži, repe, pese, korenja za krmo, vsakovrstne mešane trave za mokra, suha in peščena tla, vsa druga poljska in vrtna semena, zanesljivega kalenja iz pravih virov priporoča
trgovina z deželnimi pridelki in špecerijskim blagom
f|. S £. Rooss
Kranj — Gorenjsko.
Ob času kupuje po najvišjih cenah: vse dež. pridelke, kakor tudi smrekove sterže, suhe jed, gobe, gorski mah, krompir i. t. d.
v
MT Sunka n
s kožo 1 gld,. brez kože 95 kr. brez kosti s kožo i gld 10 kr. kr, plečeta brez kosti 90 kr., suho meso 78 kr, slanina 82 kr., prešičevi jeziki 1 gld , goveji 1 gld. 20 kr., glavina brez kosti 45 kr. Dunajske salame HO kr, prave boljše 1 gld, iz Šutike 1 gld. 20 kr. Ogrska Ia saame 1 gld. 70 kr., sa^ lame a la ogrske trde 1 gld. 5f) kr. kila. Velike klobase po 20 kr. — Pošiljam le dobro blago od 5 kil naprej proti povzetju
Janko Ev. Sire v Kranju.
Sv
Zahtevajte
v svoj prid vselej
pristno Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
samo v 7fivojih z varstveno znamko župnika Kneippa in z imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte vseh  manj   vrednih posnemkov.
Največje naj sta reje parobrodno
društvo na
svetu.
Njega parobrodje obsega
—" velikanskih *  parnikov.
merlko ss^s^a^i
dIreMna.najhitrejša prekomorska vožnja z brzoparniki
iz Hamburgau^^ v Halifax.
Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni za&topnihs
Hamburg-Amerika Linie
Fr.Seunig v Ljubljani
L    DunaJ5Ka-ce5taštv31 poleg-velike mitnice alisranae.j
KAROL REBEK
od c. kr. vlade potrjeni zastopnik J31*OjEg© 1626-39
.Rdeča zvezda'
Ljubljana, Kolodvorske ulice4l
od južnega kolodvora druga hiša na desno.
Najkrajša, najcenejša in najboljša vožnja
v Ameriko
f je na brzoparnlkih te linije. Potniki bodo edino pri meni brezplačno  zdravniško pre-- -=: iskani. — =
Veljavne vozne listke in natančni pouk izseljencem dobi se v moji pisarni: Kolodvorske ulice št. 41.
Karol Rebek*
Antweppen NewYork
Odgovorni urednik Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne« v Ljubljani.