PRIEEVANJA IMEN O ALPSKIH SLOVANKAH Gorazd Makarovie IZVLEEEK V sestavku Prieevanja imen o alpskih Slovankah so alpskoslovanska osebna imena rabljena kot vir o vrednotenju in dru.benem odnosu do zgodnjesrednjeve.kih slovanskih prebivalk vzhodnoalpskih pokrajin. Kljuene besede: etnologija, .enske, alpski Slovani, osebna imena, krajevna imena, priimki, zgodnji srednji vek, dru.beni odnosi ABSTRACT The article Information provided by the names of Alpine Slav women uses Alpine Slavic personal names as a source on the valuation of and social attitude to the early medieval female inhabitants of the Eastern Alps. Key words: ethnology, women, Alpine Slavs, personal names, place names, surnames, Early Middle Ages, social relationships Uvod Imenovanja oseb, pomeni in oblike imen se v zgodovini neprestano spreminjajo. Vendar je od najstarej.ih znanih, .tiri tisoeletja starih, prvih besedno zapisanih osebnih imen v Mezopotamiji in na Kitajskem do danes znano razloeevanje .enskih in mo.kih imen ali tudi imenskih oblik: po imenu so sodobniki najveekrat vedeli, ali oznaeuje .ensko ali mo.kega. Ali je bilo tako tudi pred prehodom hortikulturnih dru.b v agrikulturne v poznem neolitiku, ko se je zaeela ru.iti spolna enakopravnost, ne vemo. Toda pomen osebnih imen je bil v Evropi do uvajanja imen po kr.eanskih svetnikih moeno drugaeen kot sedaj . in tako je v .tevilnih, zlasti majhnih, netehnolo.ko in nedr.avno naravnanih neevropskih dru.bah veeinoma .e danes. Ime namree ni pomenilo samo nevtralne, bolj ali manj lepo zveneee oznake osebe brez pojmovne vsebine. Izra.alo je stvarne, nami.ljene ali za.elene lastnosti imenovanca in dostikrat je bilo povezano z magijskim odnosom do sveta. V imenih je bil spoznaven etimolo.ki pomen in odnos tistih, ki so dajali imena do imenovank in imenovancev. Gorazd Makarovie Ker so se .enska imena najveekrat razlikovala od mo.kih, moremo predpostavljati, da je v njih vsebovan tudi razlieen, dru.beno uveljavljen odnos do pripadnikov obeh spolov. To njihovo vsebino je kajpak treba najprej odkriti. Nasploh so .tevilne posredne prieevalnosti raznoraznih virov skrite ali pa jih nismo sposobni opaziti; seveda tudi imena postanejo zadevno prieevalna .ele, ee jim znamo zastaviti prava vpra.anja in samo v povezavi z zgodovinskimi okoli.einami. Za ilustracijo naj omenim, da je npr. prvotno v gr.eini pomenilo ime Agnes eisto, devi.ko .eno . ali v latin.eini ime Augustinus eastitljivega mo.a . vsaj od visokega srednjega veka naprej pa sta bila ta pomena pozabljena ali nepomembna; nadomestili sta ju povezavi z osebnostima svetnice in svetnika, ki sta imela ti imeni; .e bolj pa to seveda velja za poznosrednjeve.ko 18 slovensko ustrezno imensko obliko Ne.a in novove.ko slovensko obliko Avgu.tin ali celo Gustl in Gu.to. Osebna imena alpskih Slovank in Slovanov in . vsaj od 12. stoletja po jeziku .e Slovenk in Slovencev . so ohranjena v zapisih najvee od 9. do 13. stoletja (gl. Kos 1906; Kos 1911; Kos 1920; Kos 1886; Scheinigg 1893; Kos 1913; Kronsteiner 1975). V 13. stoletju in pozneje so slovanska osebna imena opu.eali; na to je na Slovenskem v 13. stoletju odloeilno vplivala Cerkev. Pred tem easom so krstili otroke predvsem le skupinsko dvakrat na leto, na velikonoeno in binko.tno vigilijo, in duhovniki so le izjemoma vplivali na izbiro osebnega imena. Potem pa se je uveljavil individualni krst vsakega dojenca posebej v nakljuenem easu in pri tem so kleriki zahtevali imenovanja po kr.eanskih svetnicah in svetnikih; od drugih so dovoljevali le nekatera germanska, za katera pa najbr. sami niso vedeli, da izvirajo iz predkr.eanske kulture (gl. Makarovie 1995: 127). Zato morejo o odnosu do .ensk prieati pomeni slovanskih imen predvsem za obdobje pred 13. stoletjem. V pisnih srednjeve.kih virih, povezanih z alpskimi Slovani, so zapisana .tevilna imena. Glede na oblikovne, besedne, glasovne in pomenske podobnosti z morfemi iz slovanskih jezikov se je za marsikatero od teh imen zdelo, da je slovansko in da razumemo njegov pomen; ta vtis so omogoeali zlasti neenotni zgodnjesrednjeve.ki in visokosrednjeve.ki naeini zapisovanj teh imen ter etnieni in lokalni izvor, jezikovna znanja in splo.na izobrazba pisarjev. Utemeljena jezikoslovna zgodovinska rekonstrukcijska kritika teh zapisov (predvsem Kronsteiner 1975) in njihovih dotedanjih tolmaeenj je omogoeila stvarnej.o podobo tega imenskega gradiva. Dejansko je izprieanih le slabih .tiristo osebnih slovanskih imen, za katera moremo z gotovostjo trditi, da so jih uporabljali alpski Slovani in Slovanke in . vsaj od 12. stoletja . njihovi potomci in potomke, ki so govorili tedaj oblikovana nareeja, ki jih imenujemo sloven.eina, in so bili po jezikovni pripadnosti Slovenci in Slovenke. Le za petino teh imen je izprieano ali drugaee ugotovljivo, da so .enska imena. Slovanska imena so imela doloeene pomene in to so v srednjem veku dobro vedeli; v srednjeve.kih listinah so njihov pomen veasih tolmaeili ali kar prevedli v latin.eino (gl. Miklo.ie 1860: 241). Vendar je njihov prvotni pomen danes dostikrat te.ko razumljiv, nerazumljiv, negotov ali dvoumen. Jezik se je v teku stoletij zelo spreminjal; ilustracija tega so npr. Bri.inski spomeniki, ki so za dana.njega povpreeno izobra.enega Slovenca nerazumljivi. Razumevanje prvotnega pomena morejo Prieevanja imen o alpskih Slovankah najveekrat s popolno ali veliko gotovostjo omogoeiti .ele specialne pomenoslovne, zgodovinsko usmerjene jezikoslovne imenolo.ke raziskave. Zato sem se moral . pri iskanju prieevalnosti teh imen o odnosu do .ensk . omejiti predvsem na izbor tistih .enskih imen, pri katerih so bile (najprej .e v monumentalni Miklo.ieevi razpravi iz leta 1860 in pozneje predvsem v Kronsteinerjevi obdelavi iz leta 1975) zanesljivo ugotovljene pomenske osnove, iz katerih so nastala imena, ki morejo .ele na tej podlagi prieati o tem odnosu. Pri nejasnih okoli.einah nekaterih imen sproti omenjam, da gre za negotovosti ali domneve. Tudi .e druge znaeilnosti omejujejo gradivo, ki je v prieujoeem spisu rabljeno kot vir o zgodnjesrednjeve.kih slovanskih prebivalkah vzhodnoalpskih pokrajin. Pri postopku, ki naj iz teh posrednih virov izlu.ei njihovo zadevno prieevalnost, je seveda 19 najprej potrebno loeiti .enska imena od mo.kih. Za raziskovalca, ki ni jezikoslovec, je to preprosto samo pri tistih zapisih imen, kjer je izrecno ali posredno omenjen tudi spol imenovanke; drugje se mora opreti na jezikoslovne ugotovitve. Od uvedbe kr.eanskih osebnih imen skoraj vedno pomeni konenica -a .ensko ime. Vendar pri zgodnjesrednjeve.kih in visokosrednjeve.kih alpskoslovanskih osebnih imenih ni bilo tako; imena, ki se koneujejo na -a, so dajali .enskim in mo.kim osebam (gl. Kronsteiner 1975: 97, 170, 171). Mo.ka imena se sicer najveekrat koneujejo na soglasnik, ali na soglasnik, podalj.an s polglasnikom; .ensko ime se lahko tako koneuje le zelo izjemoma (gl. Kronsteiner 1975: 98.100, 34). Tudi med morfemi, dalj.imi pomenskimi konenicami so bile le -ika, -ica in -nega rezervirane za .enska imena (gl. Kronsteiner 1975: 32, 35, 37, 167), eeprav je bilo tudi tu nekaj redkih izjem (Kronsteiner 1975: 170); konenice -ina, -ota, -oea pa so lahko sodile k mo.kim ali .enskim imenom (gl. Kronsteiner 1975: 33, 48, 49, 89, 169). Seveda pa je imenovanko veekrat doloeala kar .enska pridevni.ka oblika ali pomen imena (Kronsteiner 1975: 171 navaja primere Deva, Lepa, Predobra, Semodra a in Krasa). Sem sodi tudi konenica -ka, npr. pri imenu Dobrelka (v isti obliki zapisanem v 12. stoletju; Kronsteiner 1975: 168, 32). Ker so v prieujoeem spisu imena rabljena kot posreden vir, tu ni posebnih jezikoslovnih glasovnih znakovnih zapisov, eeprav so bila imena tako rekonstruirana (pri Kronsteiner 1975); opu.eeni so tudi zaradi te.av pri njihovem tiskanju in branju, ki ga zares obvladajo samo jezikoslovci in jezikoslovke, seveda pa predvsem zato, ker za namen prieujoee razprave niso povedni. Posebno prieevalnost slutimo v dejstvu, da so nekatera enaka imena lahko dali .enski ali mo.kemu, da se nekatera imena loeijo samo po spolno doloenih konenicah in da so nekatera imena za oba spola nastala iz enakih pomenskih osnov; kajpak je povednost tega mogoee verodostojno odkriti .ele z razelembo konkretnih okoli.ein. Sicer pa morejo marsikaj odkriti tudi znaeilnosti vrst pisnih virov, v katerih so zapisana .enska imena. Pomembna prieevanja je mogoee odkriti .e v imenih, ki so nastala iz alpskoslovanskih osebnih imen; v krajevnih imenih in mnogo poznej.ih priimkih. Gorazd Makarovie Prieevanja slovanskih osebnih imen v krajevnih imenih Z veliko verjetnostjo prepoznamo nekatera slovanska osebna imena, ki so bila zapisana v srednjem veku, v imenih nekaterih sedanjih slovenskih krajev, ki so nastali v srednjem veku. Za ilustracijo navajam nekaj zanesljivej.ih primerov. BARISLOVCI. Krajevno ime je bilo leta 1207 zapisano Prislausdorf (Blaznik 1986: 37); nastalo je iz osebnega imena Preslav, ki je bilo med letoma 1050.1065 zapisano Prezla in Brezlau (Kos 1911: 100, 108), med letoma 1170.1176 pa tudi Prezlaus (Kronsteiner 1975: 57). BRATISLAVCI CI. Krajevno ime je bilo leta 1248 zapisano Brattuzlausdorf (Blaznik 1986 1: 59); nastalo je iz osebnega imena Bretislav, zapisanega leta 1051 Brezislao (Kos 1911: 115) ali Bratoslav, zapisanega leta 1235 Bratoslaus (Miklo.ie 1860: 251). BUDGANJA VAS AS. Krajevno ime so leta 1324 zapisali Bodigoysdorf; nastalo je iz osebnega imena Budigoj, leta 945 zapisanega Butigoi (Kos 1906: 301) ali osebnega imena Bodigoj, med letoma 1065.1075 zapisanega Bodigoy (Kos 1911: 142; Kronsteiner 1975: 26). DOSLOVćE VEE. Ime kraja so leta 1247 zapisali Vedoslawich, leta 1302 pa Widoslawitsch (Kos 1975 1: 118), verjetno je nastalo iz osebnega imena Vitislavv, zapisanega med letoma 1002.1018 Uitislau (Kronsteiner 1975: 82). DRAGOMER. Ime kraja so leta 1444 zapisali Dragamer (Kos 1975 1: 122), kar ka.e na enaka osebna imena kot ime kraja Dragomeriee. DRAGOMERIćE. GOMERIEE. Krajevno ime je bilo leta 1428 zapisano Dragomerisch (Blaznik 1986 1: 159). Nastalo je iz osebnega imena Dragomir, v 9. ali 10. stoletju zapisanega Dragamer (Kos 1906: 253), med letoma 1050.1065 zapisanega Dragmer (Kronsteiner 1975: 36). DRAGOŠIć. Krajevno ime so leta 1440 zapisali Dragoschitsch (Blaznik 1986 1: 160), nastalo je iz osebnega imena Dragožit .it, zapisanega leta 990 Dragosid (Kronsteiner 1975: 37). DRAGOŽIćE. Leta 1268 so ime kraja zapisali Dragozisach (Kranzmayer 1984: 54), tudi to ime je nastalo iz imena Dragožit. DROŽANJE. Krajevno ime je bilo leta 1309 zapisano Drasen (Blaznik 1986 1: 176), verjetno je nastalo iz osebnega imena Dražna, v 13. stoletju zapisanega Drasna (Miklo.ie 1860: 272) ali Dražma, leta 864 zapisanega Drasma (Kos 1906: 147; prim. Kronsteiner 1975: 37). GODEMARCI CI. Krajevno ime je bilo leta 1445 zapisano Godimerzen (Blaznik 1986 1: 213), najbr. je nastalo iz osebnega imena Godemir, v enaki obliki kot tu zapisanega okoli leta 975 (Kos 1906: 348) ali Godimir, zapisanega med letoma 1060. 1070 Godimar (Kronsteiner 1975: 40). GORNJA RADGONA. Krajevno ime je bilo leta 1211 zapisano Rategoyspurch in leta 1213 Ratigoyspurch (Blaznik 1986 1: 225); zapisa ka.eta na osebno ime Radigojj, zapisano leta 1030 Ratogoi in med letoma 1075.1090 Radegoi (Kronsteiner 1975: 58). Prieevanja imen o alpskih Slovankah NEGOVA. Med letoma 1106.1124 zapisano krajevno ime Negoinezelo verjetno pomeni dana.nje naselje Negovo (Blaznik 1988: 12); zapis je v zvezi z osebnim imenom Negoj, omenjenim pri Negujnici. (Prim. Kos 1886: 128). NEGUJNICA. Ime kraja je bilo leta 1350 zapisano Negonitz (Blaznik 1988: 12), najbr. je v zvezi z osebnim imenom Negoj, zapisanim leta 1190 Negoy (Kronsteiner 1975: 54). PERDISLOVCE CE. Ime kraja je bilo leta 1309 zapisano Pribislasdorf (Blaznik 1988: 55) in je nastalo iz osebnega imena Pribislav, zapisanega v 9. ali 10. stoletju Bribislav (Kos 1906: 256; gl. tudi Kronsteiner 1975: 57). RADENCE. Ime kraja so leta 1340 zapisali Rades (Kos 1975 2: 497), kar ka.e na osebno ime Radeš, leta 900 zapisano Ratheis (Kronsteiner 1975: 58). RADENCI.Ime kraja so leta 1436 zapisali Radein, leta 1445 pa Radusch (Blaznik 1988: 193), kar ka.e na osebno ime Raden, leta 1245 zapisano Radden (Miklo.ie 1860: 304) in na ime Raduš, zapisano leta 1134 Ratus (Kronsteiner 1975: 59). RADEŽ. Krajevno ime so leta 1354 zapisali Rates (Kos 1975 2: 497), kar ka.e na enako osebno ime kot pri kraju Radence. RADNJA VAS AS. Ime kraja so leta 1371 zapisali Radendorf (Kos 1975 2: 685); nastalo je iz osebnega imena Raden, kot pri kraju Radenci. RADNJA VAS AS (na Koro.kem). Ime kraja so leta 1180 zapisali Radegozzesdorf, med letoma 1258.1261 pa Radigoysdorf (Kranzmayer 1984: 170), nastalo je iz imena Radigojj, leta 1030 zapisanega Ratogoi in med letoma 1075.1090 Radegoi (Kronsteiner 1975: 58). RADOSLAVCI CI. Ime kraja so med letoma 1265.1267 zapisali Radozlausdorf (Blaznik 1988: 196); nastalo je iz osebnega imena Radoslav, zapisanega v 9. ali 10. stoletju Radozlau (Kos 1906: 252). RADUŠE. V prvi polovici 15. stoletja so ime kraja zapisali Radus, leta 1452 pa Radusch (Blaznik 1988: 196), kar ka.e na ime Raduš, zapisano leta 1134 Ratus (Kronsteiner 1975: 59). VIDOŠIćI. Ime kraja je bilo leta 1406 zapisano Witeczgeschies (Kos 1975 2: 703); zapis ka.e na osebno ime Vitec, zapisano leta 1240 Widetz (Kronsteiner 1975: 84). VITOMARCI CI. Ime kraja je bilo leta 1297 zapisano Witmarsdorf, leta 1307 pa Witomersdorf (Blaznik 1988: 475), kar ka.e na ime Vitomir omir, zapisano leta 871 Wittimar in Witemir (Conversio 1985: 41, 38), leta 1130 pa zapisano Witmar in leta 1149 Witomer (Kronsteiner 1975: 83). Na.tetih je nekaj imen naselij, ki izprieano sodijo v srednji vek in ka.ejo na izprieana alpskoslovanska osebna imena. Tak.nih primerov je vee; molk o nekem kraju v srednjeve.kih virih seveda ne pomeni, da ga tedaj .e ni bilo; na nastanek vee krajevnih imen iz slovanskih osebnih imen ka.ejo .e samo jezikoslovne analize (gl. Bezlaj 1967: 158, 159). Vendar zgodovinske okoli.eine ka.ejo, da je treba nekatera naselja, ki nosijo imena, nastala po slovanskih osebnih imenih, pripisati srednjeve.kim Gorazd Makarovie slovanskim imenom usko.kega ju.noslovanskega prebivalstva; ta naselja pa nikoli ne sodijo v eas pred drugo polovico 15. stoletja, .tevilneje so nastajala sploh .ele v 16. stoletju (prim. Kos 1987: 61. 64). To so zlasti belokranjska naselja, npr. Draši.i, a.iei, ki so oeitno nastali po osebnem imenu Draži. a.ie ali Dražica (gl. npr. Kronsteiner 1975; 37), Pribinci, ki so nastali po imenu Pribina (gl. npr. Kos 1906: 98) ali Radoši, ki so nastali po imenu Radoš (gl. npr. Scheinigg 1893: 52). Izprieanih srednjeve.kih in verjetnih srednjeve.kih krajevnih imen, ki s podobnostjo ka.ejo, da bi lahko nastala iz slovanskih osebnih imen, je mnogo vee (gl. Blaznik 1986; Blaznik 1988; Blaznik 1989; Jakopin 1985; Kos 1906; Kos 1911; Kos 1920; Kos 1928; Kos 1975 1; Kos 1975 2; Kos 1975 3; Kranzmayer 22 1984; Savnik 1968.1980; Spezialortsrepertorium 1918; Zahn 1893; Zelko 1982; prim. Keber 1988: 46). Seveda pa sklepanje samo na podlagi besedne podobnosti najveekrat vodi v zmote; imena s tak.nim izvorom more zanesljivo doloeiti le interdisciplinarna zgodovinsko jezikoslovna imenoslovna raziskava. Vendar tudi med .tevilnimi krajevnimi imeni, ki bi domnevno lahko nastala iz osebnih imen, ni izpeljank iz .enskih imen: kraj je lahko dobil ime po moškem, ne pa po ženski. To dejstvo dovolj preprieljivo ka.e, da se za formalni vidik nastajanja in imenovanja naselij funkcija .ensk ni zdela pomembna, oziroma ka.e na zadevno družbeno vrednotenje žensk v .asu nastajanja takšnih krajevnih imen. Prieevanja slovanskih osebnih imen v priimkih Med priimki prebivalstva v dana.nji Sloveniji (gl. Bezlaj 1974) je vee primerkov, v katerih prepoznamo stara alpskoslovanska osebna imena, pisno izprieana v srednjeve.kih virih. Navajam nekaj oeitnih primerov. Dana.nji priimek BORANIć je nastal iz osebnega imena Boran (v 9. stoletju zapisanega Poran, Kronsteiner 1975: 25), drugi zelo verjetni primeri so npr. priimek BORIN iz osebnega imena Borin (leta 1120 zapisanega Porin, leta 1160 pa Porn, Kronsteiner 1975: 25); BORUTA iz osebnega imena Borut ut (leta 871 zapisanega Boruth, Conversio 1985: 32); BRATINA iz osebnega imena Bratina (zapisanega v 9. ali 10. stoletju Brazena, Kos 1906: 253; in leta 1235 Bratona, gl. Miklo.ie 1860: 250, 251); ćERNEJ in ćERNEL iz osebnega imena ćrnej (leta 864 zapisanega Zirneu, Kronsteiner 1975: 30); ćERNO iz osebnega imena ćrno no (v 9. stoletju zapisanega Zerno, Kronsteiner 1975: 31); DOBRINA iz enakega osebnega imena (imel ga je vrl mo., vir probus; leta 1279 so ga zapisali Dobrina, Kronsteiner 1975: 33); DOBRODEL izosebnega imena Dobrodej (v 9. ali 10. stoletju zapisanega Dobrodei, Kos 1886: 115); GODEŠA Gode. (v 12. stoletju GODE.A iz osebnega imena Godeš zapisanega Godes, Kronsteiner 1975: 39); GOSTETEJ iz osebnega imena TE in GOSTEJGostej (v 12. stoletju zapisanega Gostev, Kronsteiner 1975: 41); GOSTIŠA iz podobnega osebnega imena (v 9. ali 10. stoletju zapisanega Gostichai in okoli leta 975 zapisanega Goztizai, Kos 1886: 119; Miklo.ie 1860: 265); KOCELI in KOCELJ iz osebnega imena Kocelj (ki so ga v srednjeve.kih virih zapisali Kocel, Cozil, Chozil, Quozili in drugaee, Kos 1886: 121); KOSAR in KOZAR ZAR iz osebnega imena Kozar Prieevanja imen o alpskih Slovankah (leta 871 zapisanega Gozharius, Conversio 1985: 33; gl. Kronsteiner 1975: 45); MALEJ iz enakega osebnega imena (zapisanega leta 1269 Maley, Kronsteiner 1975: 50); MALIGOJ iz osebnega imena Maligoj (leta 1267 zapisanega Maligo in Maligoy, Kronsteiner 1975: 50); MEŠEK, MEŽIK in MEŠKO, morda tudi MIŠIć izosebnega imena Meško (leta 1111 zapisanega Misico, Kronsteiner 1975: 51); MILEJ iz podobnega osebnega imena (v 9. ali 10. stoletju zapisanega Milei, Kos 1886: 126; prim. Miklo.ie 1860: 288, 289); PRODAN AN in PRODANIć iz osebnega imena Prodan (leta 1149 zapisanega Prodan, Kronsteiner 1975: 58); RADEŠEK iz osebnega imena Radeš Rade. (leta 900 zapisanega Ratheis, Kronsteiner 1975: 58); RADOVANan (v 12. stoletju zapisanega Raduan, Kronstei- AN iz osebnega imena Radovan ner 1975: 59); STAGOJ iz osebnega imena Stanigoj (med letoma 1085.1097 23 zapisanega Ztanagoi in leta 1232 zapisanega Stangoy in Stagoj, Kronsteiner 1975: 65); STAMAR iz osebnega imena Stojimir jimir (leta 871 zapisanega Ztoimar, Conversio 1985: 37; med letoma 1074.1084 zapisanega Ztamar, Kronsteiner 1975: 67); STOJANjan (leta 1140 zapisanega Stoian, Kronsteiner 1975: AN iz osebnega imena Stojan66; okoli leta 1150 zapisanega Ztoian, Kos 1913: 22); STRAH, priimek je soroden z osebnim imenom, v 9. ali 10. stoletju zapisanem Straha (Kos 1886: 137; prim. Miklo.ie 1886: 316); SVETEC iz enakega osebnega imena (v 12. stoletju zapisanega Zwantiz, leta 1200 Zwatiz in leta 1238 Zuenz, Kronsteiner 1975: 71); SVETIN in SVETINA po osebnem imenu Svetin tin (med letoma 1183.1194 zapisanega Zwantin, Kronsteiner 1975: 69); TREBEŽNIK iz osebnega imena Trebeš ebe. (leta 1111 zapisanega Trebes, Kronsteiner 1975: 76); VELAN iz osebnega imena Velan elan (leta 827 zapisanega Uuelan, Kronsteiner 1975: 79); VENKO iz osebnega imena Veko (leta 993 zapisanega Wenco, Kronsteiner 1975: 81); VIDEC in VIDIC VIDIC iz osebnega imena Vitec (leta 1240 zapisanega Widetz in leta 1250 zapisanega Widitz, Kronsteiner 1975: 84); ZLODEJ, tvorjeno po nazivu za hudiea (zapisanem okoli leta 1000 zlodei, Bernik 1992: 152) ali po osebnem imenu Zolodej (zapisanem leta 1203 Zluyodej, Kronsteiner 1975: 87). slovanskih moških imen; to dejstvo kajpak ka.e na trdo.ivo tradicijo slovanskih imen, ki so bila ob koncu srednjega veka in v zgodnjem novem veku, ko so priimki postali navadni, kajpak samo vzdevki, ki so v pisnih virih zabele.eni le izjemoma. Seveda so nekateri tak.ni priimki nastali tudi samostojno iz istih korenovv po podobnih poteh in kriterijih kot nekdanja slovanska osebna imena, nekateri so nastali po usko.kih slovanskih osebnih imenih, nekateri pa sploh niso nastali na Slovenskem, ampak izvirajo iz ju.noslovanskih osebnih imen, ki so bila enaka alpskoslovanskim, in so jih v severne kraje prinesli mlaj.i priseljenci. Toda tako kot priea molk pri krajevnih imenih o podcenjevalnem družbenem odnosu do žensk, priea tudi molk pri priimkih, v katerih so se ohranila nekatera slovanska mo.ka imena, ne pa tudi slovanska .enska imena. Pisec teh vrstic ni na.el niti enega, danes na Slovenskem navadnega priimka, za katerega bi bilo mogoee z gotovostjo trditi, da izvira iz izprieanega alpskoslovanskega .enskega imena (za ilustracijo te trditve navajam priimka Miroslavie ali .ivina, ki bi lahko nastala iz mo.kega ali .enskega osebnega imena; gl. --nastanek priimkov iz srednjeveškihalpskoNa.teti primeri ka.ejo na Gorazd Makarovie Bezlaj 1974: 382, 719; Kronsteiner 1975: 51, 91; Miklo.ie 1860: 289.291, 275). Priimki seveda prieajo .ele za eas od konca srednjega veka naprej; v njih ohranjena znaeilna tradicija izkljueno mo.kih imen pa kajpak ka.e tudi nazaj v zgodnji srednji vek. Prieevanja vrst virov, v katerih so zapisana .enska imena Vrste virov, v katerih so zapisana osebna imena, odkrijejo pomembna prieevanja, ee jih gledamo skozi spol zapisancev in zapisank. Zelo poveden je .e (za slovensko zgodovino) najpomembnej.i znameniti zgodnjesrednjeve.ki zgodovinski spis iz leta 871 o pokristjanjenju Bavarcev in Karantancev; v njem je omenjenih nad 140 razlienih mo.kih . veeinoma seveda neslovanskih . imen in samo dve .enski. Med vsemi pomembnimi osebami politiene in duhovni.ke dejavnosti in oblasti si je zaslu.ila omembo samo Erindruda, neeakinja duhovnika Ruperta, ker je postala predstojnica .enske samostanske skupnosti; drugo .ensko ime je v spisu samo .e v omembi cerkve sv. Marjete (Conversio 1985: 30, 41). V drugih zgodnjesrednjeve.kih in zgodnjih visokosrednjeve.kih virih so .enske veasih omenjene z imeni v seznamih prodanih, zamenjanih ali podarjenih kmetij in pripadajoeih podlo.nikov in podlo.nic (gl. npr. Kos 1911: 15; Kos 1906: 147, 148, 301, 348, 349, 387). Vendar se niti pri teh seznamih . eeprav brez gospodinj kmetije ne bi mogle obstajati in brez mater ne bi bilo novih podlo.nikov . pogodbenikom in pisarjem .enske niso zdele vredne veeje pozornosti. Veasih so ob imenovanih podlo.nikih zapisali, da sodijo v pogodbo .e njihove .ene in otroci ali sinovi in heere, vendar kar brez imen (npr. Kos 1906: 147; Kos 1911: 146). Zelo navadni so bili tak.ni seznami, v katerih so ob kmetijah na.teli oziroma imenovali samo mo.ke podlo.nike (npr. Kos 1906: 394, 386; Kos 1911: 84, 103, 104, 105, 142; Kos 1920: 330.332). Seveda te pogodbe ne prieajo, da pogodbeniki in pisarji niso vedeli, da brez .ensk podlo.ni.ki gospodarski sistem sploh ne bi deloval; nasprotno, prieajo o tem, da so v pravne zadeve sodili kot nosilci samo mo.ki, elani njihovih dru.in pa so bili njihove pritikline, katerih dru.beni polo.aj je bil odvisen od mo.kih in ki jih je bilo treba imenovati samo v posebnih primerih. O tem preprieanju nedvoumno prieajo pogodbe; ko so jih sklepali, so bile navzoee priee, ki so bile potencialni potrjevalci, veasih tudi garanti dogovorjenega (od tovrstnih virov, v katerih so omenjena slovanska osebna imena gl. npr. Kos 1906: 299, 363, 388; Kos 1911: 9, 100, 130; Kos 1920: 93, 188, 330.332). Toda med prieami .enske niso nikoli zapisane: pravno niso bile verodostojne, eeprav so pripadnice zgornjih dru.benih plasti lahko imele v lasti premo.enje in so lahko razpolagale s pomembno lastnino in posestjo. Za ilustracijo navajam tri primere .ensk z nem.kimi imeni; prva plemkinja je sama darovala posestvo, druga plemkinja je sama darovala ogromno posest in tretja, podlo.nica iz ministerialnega okolja, je od svoje posesti z dovoljenjem mo.a prodala kmetijo (Kos 1920: 93, 215; Kos 1928: 130). Prieevanja imen o alpskih Slovankah Kajpak je bila velika razlika med .enskami razlienih dru.benih polo.ajev; etniene razlike pa tedaj tako ali tako niso bile pomembne. O kak.ni pravici navadnih kmeekih podlo.nic do posesti v virih ni sledu, toda lastninskih pravic do posesti tudi kmeeki podlo.niki niso imeli. Zelo drugaee pa je bilo s slovanskim (ali drugim) prebivalstvom svobodnega ali plemi.kega statusa. Svobodni Slovani so lahko prodajali ali drugaee razpolagali s svojim posestvom (npr. Kos 1906: 237, 238, 322, 383, 397; Kos 1911: 143.146, 183, 185.188, 215, 216; Kos 1920: 330.332; 92, 93), lahko so dajali denarne prispevke za zidavo cerkve (npr. Kos 1920: 385). Slovanski plemiei so seveda lahko imeli lasten dvor ali dvor v fevdu (npr. Kos 1920: 122, 469). Podobno so tudi svobodne Slovanke lahko razpolagale s posestjo. Tako je npr. med letoma 1065.1075 osvobojenka Dobrovlasta podarila Cerkvi svoja zemlji.ea (Kos 1911: 25 147), vdova Mojica pa je okoli leta 1155 svoje zemlji.ee prodala (Kos 1920: 186). V svobodnja.kem okolju je nad posestjo, ki sta jo imela z mo.em, imela .ena doloeene pravice; tako sta npr. med letoma 1075.1090 zakonca Bodigoj in Treblica skupaj podelila svoje posestvo Cerkvi (Kos 1911: 187). Kajpak je bila tak.na pravica zakonske .ene vsaj v pravnem pogledu .e bolj veljavna pri plemstvu; tako sta npr. pred letom 1187 plemenita Tvrdislav in Slava skupaj na svojem posestvu ustanovila cerkev (Kos 1920: 372). Glede na prieevalnost o imenih je zelo pomemben vir znameniti Eedajski evangeliar, v katerem so v 9. in 10. stoletju na robove zapisovali imena romarjev in romaric (Kos 1906: 248.256). Ob .tevilnej.ih germanskih imenih je zapisanih nad 300 takih, ki so slovanska, domnevno slovanska ali povezana s slovansko zgodovino, toda tudi pri marsikaterih od teh ne moremo zanesljiveje doloeiti niti etniene niti spolne pripadnosti. Vendar so nekatera kolieinska razmerja na podlagi pribli.nih doloeitev vseeno povedna: zapisali so mnogo manj romaric kot romarjev. Med vsemi omenjenimi zapisanimi imeni je pribli.no petina .enskih; med vsemi imeni, o katerih z veejo verjetnostjo sodimo, da so slovanska, je pribli.no sedmina .enskih imen. Vsekakor je romanje vsaj veeinoma pomenilo osebno svobodo, mo.nost osebnega odloeanja in stro.ek, ki ga ni zmogel vsak; zapisi imen v tem viru bi kazali, da bi bila odloeanje in premo.nost .enskam manj dostopna. Zadnja vrsta virov, v katerih so .tevilno izprieana slovanska .enska imena, so bratov.einske knjige oziroma nekrologiji. To so srednjeve.ke samostanske knjige mrtvih; vanje so zapisovali umrle posvetne in duhovne osebe, ki so bile povezane s samostanom in so se jih v blagor njihovih du. spominjali z ma.ami in drugimi pobo.nostmi. Med zapisanimi so imenitniki in imenitnice, .tevilni so samostanski laieni bratje in laiene sestre (konverzi in konverze, doloeneje polkonverzi in polkonverze, navadni v obdobju 7..13. stoletja), ljudje, ki niso bili menihi, vendar so bili vkljueeni v samostansko skupnost, posebej .e v prostovoljne molilne bratov.eine (za te sezname, ki vsebujejo tudi slovanska imena, gl. Kos 1906: 256, 257; Kos 1920: 470.476). V teh osebnih seznamih je oeitna kolieinska razlika med mo.kimi in .enskimi imeni: od vseh slovanskih imen v seznamih, objavljenih v prej navedeni literaturi, je .enskih imen pribli.no (tudi tu ni mogoee zanesljivo doloeiti spola vseh imen) le dve sedmini. Toda tudi med imeni konverz ni niti enkrat omenjena navadna kmeeka podlo.nica. Gorazd Makarovie Tu omenjena prieevanja doloeno ka.ejo na manjšo pravno in kajpakdružbeno veljavo žensk, vendar relativno; .enska iz vi.jih dru.benih plasti je imela mnogo veejo mo.nost osebnega odloeanja in pravico do lastnine in posesti kot navaden --ne pri.ajo odružkmeeki podlo.nik. Seveda pa omenjene znaeilnosti virov nikakor benem odnosu do žensk v starejši slovanski družbi, ampak .e o zgodnjefevdalnem dru.benem redu. Drugaee je s pomeni navajanih ženskih imen; ta kajpak prieajo o easu, ko so bila zapisana, vendar spri.ujejo tudi poglede na imenovanke v alpskoslovanski predfevdalni družbi, v kateri so imena nastala in se po tradiciji obdr.ala do 13. stoletja. O tem priea sorodnost in enakost v mlaj.ih virih izprieanih osebnih alpskoslovanskih imen s tistimi, ki so ohranjena v pisnih virih iz 9. stoletja (gl. Kronsteiner 1975: 110.112), .e bolj pa zelo .tevilna, iz mlaj.ih obdobij izprieana, pri razlienih slovanskih narodih raz.irjena slovanska osebna imena, pri katerih ka.eta sorodnost in enakost, da so morala nastati in preiti v tradicijo .e v slovanski pradomovini pred razselitvijo (gl. Miklo.ie 1860). Prieevanja pomenov alpskoslovanskih .enskih imen Glede na videz so lahko imenovali temnolasko oziroma .ensko temne polti ćrnika (ime je bilo za podlo.nico zapisano okoli leta 990 kot Zirneca, Kos 1906: 386; Kronsteiner 1975: 30; prim. Miklo.ie 1860: 243, 326) ali z imenom, ki izvira iz druge pomenske osnove za erno (vran; Miklo.ie 1860: 243, 259), oziroma je izpeljava iz imena za erno ptico (Kronsteiner 1975: 42, 86) Vranica (ime so med letoma 1006.1039 zapisali Uraniza, Kronsteiner 1975: 86; Kos 1911: 15). Nejasna sta jezikovna pripadnost in semantieen znaeaj imena dékle, ki jo je imela svobodnjakinja Dobronega; okoli leta 1150 so ga zapisali Sprinza (Kronsteiner 1975: 94; Kos 1920: 152); ee gre za slovansko tvorbo imena iz srednjeve.kega nem.kega glagola sprenzen, ki pomeni pisano sijati, pisano krasiti, li.pati (Lexer 1986: 206, 207), bi se ime morda glasilo Sprinica ali verjetneje Žbrinica (prim. Pleter.nik 1895: 955). Tudi ee bi upo.tevali .e druge zapise pomensko dvomljivih imen, ki bi domnevno lahko nastala iz neke zunanje osebne znaeilnosti, velja, da se --objektivni zunanjiosebni videz dajalkam ali dajalcem imen ni zdel zelo pomem ben; tak.na imena so v srednjeve.kih virih izprieana le izjemoma. Z njimi so br.eas imenovali le .enske, ki so zelo odstopale od povpreene svetle kompleksije, ki je bila pae blizu videza dana.njega slovenskega prebivalstva, ee si odmislimo nekatera lieenja, barvanje las in zaradi bolj.ih .ivljenjskih pogojev veejo povpreeno vi.ino ljudi. Zdi se, da tudi cenjenje lepote v oeeh skupnosti ni bilo zelo pomembno. Doslej poznamo med imeni samo izjeme, ki izra.ajo ta odnos. Prvo tak.no ime je Krasa (ki sicer ni nujno samo .ensko ime), zapisano je v seznamu podlo.nikov in podlo.nic v 10. stoletju Krazza (Kos 1906: 348), vsekakor pa izvira iz pojma krasota (gl. Miklo.ie 1860: 282; Kronsteiner 1975: 47; gl. Bezlaj 1982: 82). Drugo tak.no ime, ki izvira iz pojma lepota, je Lepa, zapisano v 9. stoletju Lepa in leta 1102 Liepa (Kronsteiner 1975: 47; Kos 1920: 470; gl. Bezlaj 1982: 133). Temu pomenu je blizu ime Godislava ben Godislava ali Godeslava, v 12. stoletju zapisano Goteszlawa in Godezlawa Prieevanja imen o alpskih Slovankah (Kos 1920: 474, 475; Kronsteiner 1975: 40); izvedeno je iz pomenske osnove za dopadljivost, v.eenost, zadovoljstvo, ugajanje zaradi lepote ali eesa podobnega (god, Miklo.ie 1860: 263; gl. Bezlaj 1982: 155, 156); drugi del sestavljenega imena je tu zgolj imenska konenica brez doloenej.ega pomena (gl. Miklo.ie 1860: 310, 311). Drugaee je sestavljeno ime Dobrogod ali verjetneje Dobrogoda. Tako se je imenovala plebesana, .upljanka; njeno ime so leta 1220 zapisali Dobrogod (Kronsteiner 1975: 33); nastalo je iz pomenske osnove dobro in iz iste osnove kot prvi del imena Godeslava; pomenilo bi dekle ali .ensko, ki dobro ali moeno ugaja. Glede na imena je bil za alpskoslovansko dru.bo precej pomemben osebni in rodbinski odnos do žensk. Iz pomenskih osnov za eustvene vezi drag, ljub (gl. Miklo.ie 1860: 271, 272, 285; Bezlaj 1976: 109; Bezlaj 1982: 146) so .tevilne 27 imenske izpeljanke. Dražna ali Dražma Dra.ma je bilo kot ime podlo.nice leta 864 zapisano Drasma (Kronsteiner 1975: 37; gl. Kos 1906: 147). Ljuba juba je bilo kot ime podlo.nice med letoma 957.993 zapisano Liupa, kot ime samostanske laike (konverze) je bilo v 12. stoletju zapisano Liuba in kot ime gospodarice je bilo leta 1277 zapisano Luba (Kronsteiner 1975: 47; Kos 1906: 349; Kos 1920: 476). Ime Ljubika je bilo v 12. stoletju zapisano Liubicha (Kronsteiner 1975: 48; Kos 1920: 471). Ljubina je bilo kot ime soproge leta 1298 zapisano Lubina (Kronsteiner 1975: 48). Ljubinega je bilo kot .ensko ime v 12. stoletju zapisano Liubnega in Lubnega (Kronsteiner 1975: 48; Kos 1920: 474). Ljubosta je bilo kot ime su.nje in soproge v 12. stoletju zapisano Liubozta (Kronsteiner 1975: 49, 85). Ljubota je bilo kot ime .enske med letoma 784.907 zapisano Liupota (Kronsteiner 1975: 49; Kos 1906: 256; prim. Miklo.ie 1860: 285). Ee so drugi del sestavljenega imena vsaj veasih razumeli tudi v besednem pomenu in ne samo kot brezpomenski imenski dodatek, sodi v pomensko bli.ino prej omenjenih imen tudi ime Svetodraga, v 12. stoletju zapisano ime za samostansko laiko (konverzo) Zwetodraga (Kronsteiner 1975: 70; Kos 1920: 476), pri katerem izvira prvi del iz osnove svet, sveto, vzvi.eno, neoskrunljivo, bo.ansko (gl. Bezlaj 1995: 349). Podoben pomen je moralo imeti ime Sedraga, ki je bilo kot ime podlo.nice med letoma 958.991 zapisano Zidraga; nastalo je sicer iz drugih osnov, iz povratno osebnega zaimka sebe, se in iz draga; (Kronsteiner 1975: 61; gl. Miklo.ie 1860: 271, 272; Bezlaj 1976: 109); kajpak ni moglo pomeniti .enske osebe, ki naj bi si bila draga, ampak najbr. tisto, ki naj se trudi, da je ali da postane draga drugim. Iz pomenske osnove moje (gl. Miklo.ie 1860: 291) izvirajo imena Mojca Mojca ali Mojica (okoli leta 990 je bilo zapisano ime podlo.nice Moyza in okoli leta 1155 ime posestnice in vdove Moyza, Kronsteiner 1975: 52; Kos 1906: 387; Kos 1920: 186) in morda Mojslavikaa, Mojslavica ali celo Mojslavka (ee je pisno obliko iz 9. ali 10. stoletja Moisclaica mogoee tolmaeiti kot zapis tega imena, kot pri Kos 1886: 127; Kos 1906: 252; prim. Miklo.ie 1860: 291; glede konenic -ika, - ica, gl. Kronsteiner 1975: 32). Iz pomenske osnove .eleti, prieakovati (.id, gl. Miklo.ie 1860: 275) je morda nastalo ime Ždana ali Židana (ee je mogoee tako brati zapis iz 9. ali 10. stoletja Zidana, Kos 1906: 254; z zaeetno erko Z so sicer navadno zapisovali imena, ki se glasijo z zaeetnim soglasnikom S, eeprav ne vedno; tako so npr. ime .elezec zapisali Zeliezic, gl. Kronsteiner 1975: 90, 91). Nekoliko nenavadno se nam danes zdi .ensko ime Bratrica, med letoma 1006.1039 za podlo.nico zapisano Gorazd Makarovie Bratreza; izvira iz pomenske osnove brat, mo.ki sorodnik in kajpak ne pomeni kar sestra, ampak bratova hei in ka.e na tedanji velik pomen te vezi sorodstva po mo.ki liniji (Kos 1911: 15; Kronsteiner 1975: 26; gl. Miklo.ie 1860: 250; gl. Bezlaj 1976: 38; prim. Bezlaj 1995: 230). Nejasna sta jezikovna pripadnost in semantieen znaeaj imena Vitogovove heere in soproge slovanskega pokristjanjenega plemenita.a Georgiosa ali Georgiusa; okoli leta 900 so njeno ime zapisali Tunza (Kos 1906: 248; Kronsteiner 1975: 95, 178); to ime bi lahko nastalo iz nekega nem.kega korena (gl. Loewe 1930: 164), ee pa je nastalo iz slovanske osnove tun, katere semantem je: dano iz dobrote, zastonj, ali brezdelno, se je glasilo Tunica (gl. Ma.urania 1975: 1383, 1474; gl. Belostenec 1740: 523, 594; gl. Belostenec 1973: 614; prim. Pleter.nik 1895: 598; Snoj 1997: 743) in bi lahko bilo v zvezi z lastninskimi spremembami, ki nastanejo ob poroki (gl. Vilfan 1996: 389.445). Ime Domanega ali Domonega, v 12. stoletju zapisano Domnega kot ime samostanske laike (konverze), je pomenilo .ensko, povezano z domom ali najbr. doloeneje tisto, ki skrbi za dom (Kos 1920: 473; Kronsteiner 1975: 35, 54). Iz pomenske osnove dom (gl. Miklo.ie 1860: 271; gl. Bezlaj 1976: 107) izvira tudi .ensko ime Mabilka, ki je kraj.a oblika imena Domabilka in je bilo v 12. stoletju zapisana Mabilka (Kronsteiner 1975: 50). Milena ali Miljena, v 9. ali 10. stoletju zapisano Millena kot ime romarice (Kos 1886: 126; Kos 1906: 328; gl. Miklo.ie 1860: 288, 289) izvira iz pomenske osnove za milosreno, usmiljeno, morda tudi ljubo, drago; izra.a odnos, ki je bil smiseln v rodbinsko-dru.inskem okolju ne glede na to, s katero pomensko varianto besedne osnove je bilo povezano. Manj doloeen je pomen imena Deva, v 9.stoletju zapisanega Dieuua (Kronsteiner 1975: 32), na Moravskem v 13. stoletju zapisanega Deva (Miklo.ie 1860: 274); ime je najbr. pomenilo kar dekle, jezikovne in druge poznej.e okoli.eine ka.ejo na minimalno verjetnost, da bi ime pomenilo devico (gl. npr. Bezlaj 1976: 99; Snoj 1997: 88; Belostenec 1740: 71). Tudi ime Mlada, v 9. ali 10. stoletju zapisano Mlada za romarico (Kos 1906: 252), najbr. ni pomenilo kar dobesedno mladenke (prim. Miklo.ie 1860: 291; prim. Bezlaj 1982: 187), saj bi z leti ime hitro postalo neustrezno, ampak osebo, ki ima v rodbini ali dru.ini ni.ji dru.beni polo.aj kot neka bli.nja, starej.a .enska. Naj.tevilnej.a je skupina .enskih imen, v katerih so izra.ene osebne sposobnosti, ki so jih posameznice imele ali pa so si želeli, da bi jih imele. Ta imena precej doloeno ka.ejo, kaj je bilo pri .enskah dru.beno cenjeno, oziroma ka.ejo na veljavna preprieanja, kak.na naj .enska bo. Vee imen ka.e, da so cenili postavne in moene .enske in dekleta; v primitivnih razmerah, v katerih je skoraj vse delo fizieno in te.ko . in ko je veeina prebivalstva podhranjena . to br.kone vsaj deloma ka.e na pomen, ki so ga pripisovali .enskam kot dobrim delavkam. Tak.no imen bi bilo Stanila, v 12. stoletju zapisano Ztanila, kar je najbr. kraj.a .enska oblika od Stanislava oziroma Stanislav (Kronsteiner 1975: 66; kot mo.ko kraj.o imensko obliko bi prej domnevali Stan-o ali Stanil-o, gl. Miklo.ie 1860: 314); vsaj prvotno je bila pomenska osnova za nastanek imena enaka ali sorodna kot pri imenu Stojana. To ime je bilo zapisano v 12. stoletju za samostansko laiko conversa Stoiana (Kos 1920: 476); ime je nastalo iz pomenske osnove stojati/stojan, stati, obstati, obstoj, obstojen in pomeni postavno .ensko (Kronsteiner 1975: 66; Prieevanja imen o alpskih Slovankah Miklo.ie 1860: 314, 315; gl. Bezlaj 1995: 312, 313). Iz pomenske osnove za trdo, otrdelo, utrjeno, krepko je nastalo ime Tvrdila, .enska s tem imenom je bila v 9. stoletju zapisana Turdila (Kronsteiner 1975: 78; gl. Miklo.ie 1860: 319, 320). V pomenski zvezi z rastjo, veeanjem ali velikostjo je ime Pribila; verjetno gre za .ensko ime, leta 888 zapisano Briuila in v 9. stoletju Prebila (Kronsteiner 1975: 57, 170; gl. Miklo.ie 1860: 301). Podoben pomen je imelo ime Rastimisla, leta 864 zapisano Razemuzza; nastalo je iz pomenske osnove rasti in je verjetno pomenilo .ensko; za mo.kega bi domnevali obliko Rastimisl (Kronsteiner 1975: 60, 170; gl. Bezlaj 1995: 152, 153). Navedena imena bi lahko izra.ala tudi skrb in .elje, naj imenovani otroci trdno in krepko rastejo, nekaj imen pa doloeneje ka.e na preprieanje, da je hvalevredna .enska, ki je dobra delavka. Tak.no ime je Trebejica, med letoma 1006.1039 za 29 podlo.nico zapisano Trebeiza, nastalo je iz pomenske osnove treb, ki zajema vsoto pojmov: spretnost, pripravnost, primernost, usposobljenost, eastivrednost (Kos 1911: 15; Kronsteiner 1975: 76; gl. Miklo.ie 1860: 321). Iz enake pomenske osnove izvira ime Treblica, med letoma 1075.1090 zapisano kot ime svobodnjakove soproge Trepliza (Kos 1911: 187). Ime Motimira, v 9. ali 10. stoletju zapisano kot ime romarice Motimira (Kos 1906: 252), je morda celo v neposredni zvezi z .enskim delom: prvotni pomen besede motiti je bil delati maslo (Bezlaj 1982: 197). Ime Sodenega, v 12. stoletju zapisano Ztenega (drug zapis iz istega stoletja Ztinega morda ne pomeni istega imena), pomeni po pomenskih osnovah sodeti, zbirati in nega, skrb kar skrbno zbiralko (Kos 1920: 474, 475; Kronsteiner 1975: 73; prim. Kos 1913: 21; gl. Ramov. 1936: 35). Ime Dobronega, ki sta ga leta 945 imeli dve podlo.nici, so tedaj zapisali Dobronega; okoli leta 1150 ga je imela svobodnjakinja, ki so jo tedaj zapisali Tobronega; sestavljeno je iz pomenskih osnov za dobro in negovanje (Kos 1906: 301; Kos 1920: 152; Kos 1913: 12; Kronsteiner 1975: 33; gl. Miklo.ie 1860: 296); morda bi jo lahko imenovali kar dobro oskrbovalko, negovalko. Najbr. sodi v pomensko bli.ino teh imen tudi Stradoslava. Mislim, da je izjemoma tako treba eitati zapis imena iz 9. ali 10. stoletja Stradosclauua (kot je bilo .e brano v: Kos 1886: 137), eeprav je treba v viru, v katerem je omenjeno to ime, glede na jezikoslovne razloge sicer brati imenske konenice -sclafa, -sclauua, -sclava, -sclauga, -slaug, -sclao kot -slav oziroma -slavo (Kronsteiner 1975: 57). Gre za imena romaric in romarjev, zapisanih na robove takoimenovanega Eedajskega evangeliarja; ker sta zapisa Stradosclauua in Stradasclau na istem listu (Kos 1906: 253), je vendarle precej verjetno, da je pisec na tak.en, sicer nedosleden naein zapisovanja loeil .ensko in mo.ko imensko obliko. Ime je nastalo iz pomenske osnove strada, delo, trud, in imenske konenice brez doloenega pomena (gl. Miklo.ie 1860: 310, 311, 315), pomenilo bi prizadevno, delavno osebo ali osebo, ki naj bo tak.na. Na podoben naein je bil izra.en osebni znaeaj ali verjetneje .elja, naj bo imenovanka budna, v imenu Budislavaa, v 9. ali 10. stoletju zapisanem Bedoslauua za romarico, .eno nekega Iohannesa (Kos 1906: 254; gl. Bezlaj 1976: 52; gl. Snoj 1997: 28, 52, prim. 27). Nekaj imen ka.e na cenjene zna.ajske lastnosti. Zdi se, da so pri .enskih osebnostih cenili tudi veselost in .ivahnost. Ime Radonega, zapisano med 1006.1039 kot ime podlo.nice Radonga, je sestavljeno iz pomenske osnove rad, vesel, morda tudi Gorazd Makarovie pripravljen, dejaven, in morfema nega, ki sicer lahko pomeni skrb, oskrbo, lahko pa je samo imenska konenica brez doloenej.ega pomena (Kos 1911: 15; Kronsteiner 1975: 59; gl. Bezlaj 1995: 143, 144; gl. Miklo.ie 1860: 304.306); ime je lahko pomenilo veselo dekle ali .ensko ali skupaj z imensko konenico dobesedno tisto, ki skrbi za veselje ali rada skrbi, neguje; vsekakor so mo.ko slovansko ime Radim, ki je nastalo iz iste besedne pomenske osnove, .e v srednjem veku prevedli v latin.eino Gaudentius (Miklo.ie 1860: 241). Spol osebe Živina .ivina je negotov, konenica -ina se je pojavljala pri mo.kih in .enskih imenih; okoli leta 975 je to bilo ime podlo.nice ali podlo.nika, zapisano je Siuina in izvira iz pomenske osnove za .ivo, .ivost ali .ivahnost (Kos 1906: 348; Kos 1886: 150; Miklo.ie 1860: 275; Snoj 1997: 763; Kronsteiner 1975: 91, gl. 33, 170). .ensko ime Svetižizna, med letoma 784.907 zapisano Zuuengizigna in v 9. ali 10. stoletju zapisano Szuentezizna, je izpeljano iz pomenskih osnov svetiti, sijati, svetloba oz. sveti, lahko tudi v pomenu moean, in .izn v pomenu .ivljenje (Kos 1906: 256, 251; Miklo.ie 1860: 309, 275; Bezlaj 1995: 348; Kronsteiner 1975: 70) in bi pomenilo .ensko osebo, pri kateri zelo cenimo .ivljenje ali morda kar .ensko, ki z .ivljenjsko radostjo sije okrog sebe. Podoben pomen moremo domnevati tudi za ime Svetislava, v 12. stoletju zapisano Zwitezlawa kot ime soproge; pomen imena izvira iz enake osnove kot pri prej.njem imenu (Kos 1920: 475; Kronsteiner 1975: 70); v tem sestavljenem imenu je slava samo imenski dodatek brez doloenega pomena. Podobno sliko dajejo nekatera imena .ivalskega izvora. Ime Vevera je bilo posneto po hitri in spretni veverici ali podlasici; v zapisu Wewera v 12. stoletju je najbr. pomenilo .ensko, ker je v tedanjem seznamu rudni.kih delavcev in delavk napisano med drugima .enskima imenoma (Kos 1920: 475; Kronsteiner 1975: 79); to ime je morda imelo tudi ljubkovalen pomen. Ee je bilo ime Kunica, med letoma 1070.1080 za plemenito gospo zapisano Chuniza (Scheinigg 1893: 11, prim. 49, 94; Miklo.ie 1860: 283; Bezlaj 1982: 110; gl. Kronsteiner 1975: 46, 164), slovansko, je pae podobno spravljalo imenovanke v zvezo z lastnostmi, pripisanimi kuni: hitrostjo, okretnostjo in morda zvitostjo. Ime Jelena, v 12. stoletju zapisano Gelena (Kos 1913: 15, 16; Kos 1920: 470, 475), je .enska oblika precej raz.irjenega mo.kega, po .ivali posnetega imena Jelen (gl. Kronsteiner 1975: 43, 44); vsaj poredkoma so torej tudi pri .enskah cenili moe, hitrost, vztrajnost ali druge lastnosti, ki so lahko pripisovane jelenom. Ime Jaronega, v 12. stoletju zapisano Iarenega (Kos 1920: 474), je pomenilo .ensko, ki naj bo, ali ki je stroga, resna (jar, Miklo.ie 1860: 329) oziroma moena (jar, Kronsteiner 1975: 42) ali trdna: tako so npr..e v srednjem veku prevedli slovansko ime Jarimir, ki izvira iz istega korena, v latin.eino firma pax, trden mir (Miklo.ie 1860: 241). Iz enake pomenske osnove je nastalo ime, ki se je glasilo Jaroslava ali Jeroslava, v 12. stoletju zapisano Ierazlava (Kos 1913: 15; Kronsteiner 1975: 44); oznaeevalo je .enske, ki so tak.ne, ali naj bodo tak.ne, ali naj bodo znane po teh lastnostih. Ime Vladana, v 12. stoletju zapisano Ladana, je izpeljano iz vladati, gospodovati (Kronsteiner 1975: 84); v dana.njo sloven.eino bi ga lahko prevedli: gospodarica. Zanesljiv je pomen imen, ki izvirajo iz besedne osnove za divjo .ival, zver. To so Zverica, leta 1185 zapisano kot ime samostanske laike Zwerizza (Kos 1920: 476; Kronsteiner 1975: 89), Zverinega, v 12. stoletju zapisana Zwerinega Prieevanja imen o alpskih Slovankah (Kos 1920: 474; Kronsteiner 1975: 89) in Zverka, v 12. stoletju zapisano kot ime darovalke voska in tekstila Zwirka (Kos 1920: 473; Kronsteiner 1975: 90); imenovanke naj bi imele lastnosti, ki so jih pripisovali divjim .ivalim, ki so jih pae dobro poznali; to bi br.kone bile hitre, vsaj tako ali .e bolj pa divje ali neobrzdane .enske (tako je moe sklepati glede na jezikovne in druge, sicer poznej.e okoli.eine, gl. npr. Miklo.ie 1860: 276; Snoj 1997: 754; Belostenec 1740: 646.647; Ma.urania 1975: 1695). Na mnenja, kaj naj bi bila pozitivna osebna kakovost, ki so oblikovana na zelo drugaenih pogledih, ka.ejo izpeljanke iz drugih pomenskih osnov. Nekatere so vsaj veasih pomenile tudi skromnost in ponižnost. Iz semantema mir (gl. Bezlaj 1982: 185; Miklo.ie 1860: 289.291) je nastalo .ensko ime Mirica, v 9. stoletju zapisano 31 Meriza in Miriza (Kronsteiner 1975: 51; Kos 1906: 257). Tudi Gojica, kot ime podlo.nice med letoma 1006.1039 zapisano Gohza, (Kos 1911: 15; Kos 1913: 14, 15; Kronsteiner 1975: 40) je nastalo iz enake pomenske osnove, vendar drugaene besede (goj = mir, Miklo.ie 1860: 263, 264; gl. Bezlaj 1976: 156, 157; Kronsteiner 1975: 40). Ime Govica, zapisano v 12. stoletju Gowiza, najbr. izvira iz glagolske pomenske osnove goveti, eastiti, moliti, spo.tovati oziroma bogabojee biti, in prejkone pomeni kar Pobo.nico; glede na tu izra.en odnos, ki je blizu kr.eanskemu odnosu do boga, imena vsaj v tem pomenu pred pokristjanjenjem br.kone .e niso poznali; pri tem je vsekakor treba .e upo.tevati, da to ime ni povsem zanesljivo, zapis bi namree lahko pomenil prej omenjeno ime Gojica jica (Kos 1920: 471; Kronsteiner 1975: 42; gl. Bezlaj 1976: 165). Najbr. sodijo v podobno pomensko okolje tudi .enska imena, nastala iz pojma tiho (gl. Miklo.ie 1860: 320; Snoj 1997: 666). Ime Tihica ali Tihika, med letoma 975.993 zapisano kot ime podlo.nice Tihca (Kos 1886: 140; prim. Scheinigg 1893: 146; gl. Kos 1906: 349; Kronsteiner 1975: 75), izvira iz pomenske osnove tiho in br.eas ka.e na preprieanje, da je moleeenost oziroma pohlevnost hvalevredna .enska lastnost. Podobno pomensko povezavo moremo videti v imenu Tihomira, v 9. stoletju zapisano Tichomira (Kos 1906: 257; gl. Kronsteiner 1975: 75, kjer se ustrezni citat pravilno glasi GZS II 257). Verjetno je sodilo v podobno pomensko okolje tudi ime Semodra, sestavljeno iz zaimka sebe, se in iz pridevnika modra, pametna, razumna; zapisano je bilo Zemudra med letoma 1122.1147 (Kronsteiner 1975: 61; gl. Bezlaj 1982: 191), izra.alo je .eljo, naj si imenovanka prizadeva, da je modra; vendar ne vemo, kaj bi tu doloeno pomenila modrost. Glede na vse, kar vemo o polo.aju .ensk v zgodovini, je treba upo.tevati mo.nost, da bi lahko smatrali za modre, pametne .enske tiste, ki se uklonijo, ki so poslu.ne in poni.ne. Vrsta pomensko manj doloenih imen ka.e na preprieanje, naj bodo ženske osebnosti oblikovane po rodbinsko in širše družbeno zaželenih lastnostih in sposobnostih tih. To so imena, ki izra.ajo mnenje, da so imenovanke dobre ali naj bodo dobre, ne glede na to, kaj je to tedaj dejansko pomenilo; tvorjena so iz pomenske osnove dobr, ki je nasprotje od slabega (gl. Miklo.ie 1860: 241, 269, 270; Bezlaj 1976: 105, 106). Pomen imena romarice Dobrava, v 9. ali 10. stoletju zapisanega Dabraua (Kos 1906: 254), je izpriean .e s srednjeve.kim prevodom v latin.eino Gorazd Makarovie Bona (Miklo.ie 1860: 241). Podoben pomen sta imeli ime Dobrelkaa, v 12. stoletju zapisano za samostansko laiko (konverzo) Dobrelka (Kos 1920: 473; Kronsteiner 1975: 32), in Dobrica, kot ime podlo.nice zapisano med letoma 1006.1039 Dobriza (Kos 1911: 15; Kronsteiner 1975: 32). Dobrošica ali manj verjetno Dobrožica, med letoma 1006.1039 zapisano kot ime podlo.nice Dobroziza (Kos 1911: 15; gl. Kos 1886: 116; Kronsteiner 1975: 34), izhaja iz enake besedne pomenske osnove. Ime Predobra, v 12. stoletju zapisano Predobra (Kos 1920: 473; Kronsteiner 1975: 55), seveda ne pomeni .enske, ki bi bila prevee dobra, ampak tisto, ki je zelo dobra ali pa naj bi tak.na bila. V tem poglavju navedene skupine .enskih imen prieajo, da so bili pri alpsko- 32 slovanskem družbenem vrednotenju žensk pomembni .ustveni odnosi in dolo.ene osebne zaželene sposobnosti in zna.ajske lastnostiti. Pri eustvenih odnosih so cenili osebne simpatije, rodbinsko bližnjost in pripadnost domu; te vrednote so bile br.kone povezane z rodbinsko-dru.inskimi bivanji elove.kih skupinic, ki so jih narekovale zelo majhne koee. Med osebno za.elene sposobnosti so sodile zlasti krepkost, postavnostt, pripravnost in prizadevnost; te vrednote so razumljive v okviru tedanjega te.a.kega gospodarstva s prvinami po.igalni.tva, kopa.tva, ralnega ornega poljedelstva v sistemu nestalnih njiv in postopnega ustaljevanja njiv, pa.ne .ivinoreje (gl. npr. Grafenauer 1970: 234.240) in domaeih obrtnih dejavnosti, med katerimi je bilo za .enske pae najva.nej.e zamudno in spretnostno zahtevno tekstilno delo. Med znaeajskimi potezami .ensk so bile cenjene tako radoživost rado.ivost in veselost kot ponižnost poni.nost in skromnost. Nasprotje med tema stali.eema je najbr. navidezno. Ne vemo namree, ali so imena dajali .e ob rojstvu ali pozneje, ko je otrok shodil in spregovoril; ne vemo, ali so ime iste osebe lahko spremenili; ne vemo, kdo je dajal ali kdo je lahko vplival na izbor imena; vemo samo, da so osebna imena v nepismeni kulturi skoraj vedno obstajala v tesni zvezi z osebnim poznavanjem imenovane osebe. Tako prieajo .enska imena. Seveda pa je vrednost teh prieevanj relativna, dokler jih ne primerjamo z mo.kimi imeni. Ee bi poznali reprezentativen zbir alpskoslovanskih osebnih imen za oba spola, bi uporabili preprosto metodo. Razelenili bi znaeilnosti .enskih in mo.kih imen; razlike bi pokazale dru.bene poglede na .enske in mo.ke. Ker pa so v virih .enska imena okoli .tirikrat bolj pomanjkljivo izprieana od tudi pomanjkljivo izprieanih mo.kih imen, bi tak.na pot z gotovostjo vodila do zmotne podobe. Zato pa si lahko pomagamo z obratnim postopkom: primerjava znanih sorodnih .enskih imen s sorodnimi znanimi mo.kimi imeni more povedati, v katerih pojmovanjih niso razli.no vrednotili imenovank in imenovancevv. Enaka imena za mo.ke in .enske Dobrovlast. Med letoma 1065.1075 je bilo to ime za osvobojenko zapisano Dobrolaz, v 12. stoletju pa Tobroulaz za konverza, samostanskega brata; ime je sestavljeno iz pomenskih osnov dobro in vlast, last, posest (Kronsteiner 1975: 34, 85; gl. Miklo.ie 1860: 256; prim. Bezlaj 1982: 234). Prieevanja imen o alpskih Slovankah Žitivlastt. Med letoma 1006.1039 so v seznamu podlo.nikov in podlo.nic zapisali to ime Sitilaz; glede na verjetnost, da gre za sorodstvo te osebe z .itivitom, zapisanim Sitiuuit v istem seznamu, in glede na obieaj, da so veekrat bratje in sestre imeli eno enako prvino v imenu, je tu najbr. .itivlast ime .enske; kot mo.ko ime konverza, samostanskega brata, je bilo v 12. stoletju zapisano Sitwazt (Kronsteiner 1975: 91; gl. Kos 1911: 15). Vevera. To ime so morda lahko dali mo.kemu ali .enski. V 12. stoletju je bilo tako ime dobrotniku, ki so ga zapisali Wewera, enako so v istem stoletju zapisali v seznamu rudni.kih delavcev in delavk med drugima .enskima imenoma ime neke osebe; glede na tak.no mesto zapisa, konenico -a in domnevni odnos do .ivalice, po kateri je nastalo ime, bi to lahko bilo tudi ime .enske (gl. Kos 1920: 475; Kronsteiner 1975: 79). Iz doslej znanega gradiva je mogoee sklepati, da so lahko dali povsem enako ime mo.kemu ali .enski le izjemoma. Vendar ta izjemnost ni pomenila tudi razlienega vrednotenja, kot prieajo .tevilna pomensko enaka imena, ki se loeijo le po spolno oblikovanih konenicah. Prieevanja .enskih in mo.kih imen, ki se loeijo samo pospolno oblikovanih konenicah ćeteslava/ćeteslav. V 12. stoletju so .ensko obliko imena zapisali Sciezlawa; mo.ko obliko imena sprieuje tudi v 12. stoletju zapisano ime rudarja Stiezla; imeni sta nastali iz pomenske osnove eesti/eete, east in imenske konenice -slav (Kronsteiner 1975: 31; prim. Kos 1913: 24, 25; Kos 1920: 474; Ramov. 1936: 35; gl. Miklo.ie 1860: 310, 311, 327). Dobronega/Dobroneg. Zapis .enske oblike je v prej.njem besedilu .e omenjen; v 12. stoletju je zapisana mo.ka oblika imena Dobrunech kot ime rudarja; imeni sta nastali iz pomenske osnove dobro in imenske konenice nega/neg (Kronsteiner 1975: 33; Kos 1913: 12,13; gl. Miklo.ie 1860: 269.271). Godeslava ali Godislava/Godeslav ali Godislav. Zapis .enske oblike je v prej .njem besedilu .e omenjen, med letoma 1050.1065 je bila zapisana mo.ka oblika Gotislau; imeni sta nastali iz pomenske osnove goditi, ugajati in imenske konenice slav (Kronsteiner 1975: 40; prim. Kos 1913: 13, 14; gl. Miklo.ie 1860: 263, 310, 311). Gojica/Gojin jin. .ensko ime so zapisali Gohza med letoma 1006.1039 za podlo.nico, mo.ko ime so zapisali Goin med letoma 1002.1018 za (mo.ko) prieo; imeni izvirata iz pomenske osnove goj, mir (Kronsteiner 1975: 40; prim. Kos 1911: 15, 10; gl. Miklo.ie 1860: 263, 264). Jelena/Jelen. Zapis .enske oblike imena je v prej.njem besedilu .e omenjen; v mo.ki obliki je bilo ime precej raz.irjeno in najveekrat zapisano Gelen, kot je bil npr. leta 1030 imenovan podlo.nik (Kronsteiner 1975: 43, 44); seveda gre za elove.ko ime, ki je prene.eno z .ivali in pomeni znaeilnosti, ki so jih prepoznavali na njej. Gorazd Makarovie Jaroslava ali Jeroslava/Jaroslav ali Jeroslavv. .ensko imensko obliko so v 12. stoletju zapisali Ierazlava, mo.ko obliko imena pa so v istem stoletju zapisali Gerozla in Ierazla; imeni sta nastali iz pomenske osnove jer ali jar, moean, strog, in imenske konenice slav (Kos 1913: 15; Kronsteiner 1975: 44; gl. Miklo.ie 1860: 310, 311, 329). Krasa/Krasan. Prvo ime je verjetno .ensko; okoli leta 975 so ga zapisali Krazza v seznamu podlo.nikov in podlo.nic, drugo ime so leta 1128 zapisali Grazan, kot je bilo ime priee, ki je bila mo.ki, ker .enske niso prieale; imeni izvirata iz pomenske osnove krasa, lepota, oziroma krasiti (Kronsteiner 1975: 45; prim. Kos 1906: 348; gl. Miklo.ie 1860: 282). Ljubina/Ljubin. Prvo ime je bilo zapisano Lubina leta 1298 kot ime soproge, drugo pa Liupin leta 827 kot ime (mo.ke) priee; imeni izvirata iz pomenske osnove ljub/ljubiti (Kronsteiner 1975: 48; gl. Miklo.ie 1860: 285). Ljubinega/Ljubineg. Zapis .enske oblike imena je v prej.njem besedilu .e omenjen, mo.ko obliko pa so v 12. stoletju za rudarja zapisali Livbenech; imeni izvirata iz iste pomenske osnove kot prej navedena primera (Kos 1920: 474; Kronsteiner 1975: 48). Sedraga/Sedrag. Med letoma 958.991 je bila .enska oblika imena zapisana Zidraga za podlo.nico; mo.ka oblika je bila zapisana Zedrach za podlo.nika med letoma 1065.1075, in enako za laika (konverza) v 12. stoletju; imeni sta sestavljeni iz povratno osebnega zaimka se/sebe in besede drag/a, ljub/a, dragocen/a (Kronsteiner 1975: 61; prim. Scheinigg 1893: 13; prim. Kos 1913: 24). Semislava/Semislav. .enska oblika imena je bila zapisana Zemislaua za samostansko laiko v 12. stoletju, mo.ka oblika je bila zapisana Semislau za (mo.ko) prieo leta 1201; ime je sestavljeno iz pomenske osnove sem, oseba, dru.ina, in imenske konenice slava/slav (Kronsteiner 1975: 63; prim. Miklo.ie 1860: 310, 311, 318). Slava/Slav. .enska oblika imena je bila zapisana Zlawa kot ime soproge leta 1188, mo.ka oblika je bila zapisana Zlau v 12. stoletju; gre za skraj.ani obliki imen s konenicama -slav/a (Kronsteiner 1975: 63; Miklo.ie 1860: 310, 311). Sodenega/Sodeneg. Zapis .enske oblike imena je v prej.njem besedilu .e omenjen, mo.ko obliko so zapisali v 12. stoletju Ztene za rudarja; ime je nastalo iz pomenske osnove sodeti, zbirati, in imenske konenice neg/a (Kronsteiner 1975: 73). Stojana/Stojan. V 12. stoletju je bila zapisana v Mil.tatskem nekrologiju .Stoiana, conversa nostrae congregationis. (Kos 1920: 476); ta zapis ka.e, da gre za .ensko ime. Vendar je na drugem mestu omenjeno, naj bi bil v tem zapisu omenjen .conversus., torej mo.ki (Kronsteiner 1975: 66), kar pa povzroea ob obieajnih, veekrat izprieanih mo.kih imenih Stojan te.ave pri razumevanju konenice -a; br.kone gre pri tem drugem mestu za pomoto. Vsekakor je bila imenska oblika Stojan zapisana Stoian okoli leta 1150 za kmeta, Ztoian nekako v istem easu za posestnika, in Stoyan za (mo.ko) prieo leta 1250. Ime je nastalo iz pomenske osnove stojati/stojan, stati, obstati, obstoj, obstojen (Kos 1920: 153, 152; Kronsteiner 1975: 66; Miklo.ie 1860: 314, 315). Prieevanja imen o alpskih Slovankah Svetislava ali Svetoslava/Svetislavv. .enska oblika imena je bila zapisana Zwiteslava kot ime soproge v 12. stoletju; mo.ko obliko so zapisali Zwanzlavi za prieo leta 1190, in v 12. stoletju Zewenzlav in Zwenzelav za konverza, samostanskega brata; ime je sestavljeno iz pomenske osnove svetiti, svetloba ali svet, moean, evrst, ali sveto, vzvi.eno, neoskrunljivo, in imenske konenice -slav/a (Kronsteiner 1975: 70, 71; Miklo.ie 1860: 309.311). Tihomiraa/ Tihomir. .enska oblika imena je bila v 9. stoletju zapisana Tichomira, med letoma 957.993 je bil zapisan podlo.nik Tihmar; ime je nastalo iz pomenske osnove tiho in imenske konenice mir/a (Kronsteiner 1975: 75; gl. Miklo.ie 1860: 320). Vitina/Vitin. Glede na konenico -ina bi prvo ime lahko bilo .ensko ali mo.ko (gl. Kronsteiner 1975: 33); v zapisu Vitina iz easa okoli leta 975 se je tako imenovala 35 neka podlo.na oseba; drugo ime so zapisali Witin in Uitin v 12. stoletju za dva rudarja; ime je nastalo iz pomenske osnove vit, gospodar, morda je v zvezi tudi s pomenom vitati, stanovati (Kos 1906: 348; Kronsteiner 1975: 82; Miklo.ie 1860: 254, 255). Zverica/Zverec. Leta 1185 so zapisali ime samostanske laike (konverze) Zwerizza, mo.ko ime pa so v 12. stoletju zapisali Zweriz ali Zwerz; seveda gre za elove.ko ime, ki je prene.eno z divjih .ivali in pomeni znaeilnosti, ki so jih prepoznavali na njih (Kos 1920: 476; Kronsteiner 1975: 89; gl. Miklo.ie 1860: 276). Zverka/Zverko. .enska imenska oblika je bila v 12. stoletju kot ime dobrotnice zapisana Zwirka, ime podlo.nika so leta 990 zapisali Zuerco; ime je nastalo na enak naein kot zgoraj naveden primer (Kronsteiner 1975: 90). Zverinega/Zverineg. .ensko obliko imena so v 12. stoletju zapisali Zwerinega, mo.ko obliko so v istem stoletju zapisali Zweringe za rudarja; ime je sestavljeno iz pomenske osnove zver, kot pri zgoraj navedenih primerih, in konenice -nega, ki sicer dobesedno pomeni skrb, ljubezniva oskrba, vendar je tu br.kone samo imenska konenica, dodatek, ki pove, da gre za osebno ime (Kos 1920: 474; Kronsteiner 1975: 89; gl. Miklo.ie 1860: 296). Primerjava mo.kih in .enskih imen, ki se loeijo samo po spolno oblikovanih konenicah, ka.e, da so glede na .ustvene odnose in zaželene osebne sposobnosti in zna.ajske lastnosti v številnih primerih imeli do imenovank in imenovancev enak odnos. To sicer ne more prieati o enakem dru.benem vrednotenju oseb obeh spolov, ampak o enakem obravnavanju in odnosu do .ensk in mo.kih v doloeenih .ivljenjskih stanjih in razmerah. Teh pa je bilo br.eas mnogo, kot podobno ka.ejo tudi naslednje primerjave razlienih .enskih in mo.kih imen, tvorjenih iz enakih pomenskih osnov. Prieevanja .enskih in mo.kih imen iz enakihpomenskih osnov ćrnika/ćrnejj. Prvo ime, ime podlo.nice, so leta 990 zapisali Zirneca, drugo, mo.ko ime, so leta 864 zapisali Zirneu in za hlapca Zirna, med letoma 958.991 pa Gorazd Makarovie za (mo.ko) prieo Zirne; imeni sta nastali iz pomenske osnove erno (Kronsteiner 1975: 30; gl. Miklo.ie 1860: 326). Dobrelka/Dobren, Dobrejj. Prvo ime, ime samostanske laike (konverze), so v 12. stoletju zapisali Dobrelka, drugo, mo.ko ime, so v 12. stoletju zapisali Dobren in tretje, tudi mo.ko ime, so v 12. stoletju zapisali za konverza, samostanskega brata Thobrai in leta 1172 za cerkvenega hlapca Doberei; imena so nastala iz pomenske osnove dobro (Kronsteiner 1975: 32; gl. Miklo.ie 1860: 269.271). Dobrica, Predobra/Dobrik, Dobrina. Prvo ime, ime podlo.nice, so med letoma 1006.1039 zapisali Dobriza, drugo, tudi .ensko ime, so v 12. stoletju zapisali Predobra, tretje, mo.ko ime, so leta 750 zapisali Thabricho in leta 1279 Dobrina za 36 vrlega mo.a; imena so nastala iz iste pomenske osnove kot prej navedeni primeri (Kos 1911: 15; Kronsteiner 1975: 32, 55, 33). Domanega/Domagoj, Domaslavv. Prvo ime, ime samostanske laike (konverze), so v 12. stoletju zapisali Domnega, drugo ime so v 12. stoletju zapisali Domagoy za rudarja, tretje pa v 12. stoletju Domzlau za konverza, samostanskega brata; imena so nastala iz pomenske osnove dom (Kronsteiner 1975: 35, 36; gl. Miklo.ie 1860: 271). Dražma/Dražun. Prvo ime je kraj.a oblika imena Dra.imira in je bilo leta 864 zapisano Drasma za podlo.nico, drugo ime je bilo okoli leta 1150 zapisano Traschun za svobodnjaka in Tratsun za posestnika; imeni sta nastali iz pomenske osnove drag (Kronsteiner 1975: 37; prim. Kos 1906: 147; Kos 1920: 149; gl. Miklo.ie 1860: 271, 272). Ljuba/Ljubidrag. Kot ime podlo.nice je bilo med letoma 957.993 zapisano Liupa, kot ime posvetnice je bilo v 12. stoletju zapisano Liuba in ime gospodarice je bilo leta 1277 zapisano Luba; drugo, mo.ko ime, so zapisali Liubdrago v 12. stoletju za konverza, samostanskega brata; imeni sta nastali iz pomenske osnove ljub, ljubiti (Kronsteiner 1975: 47; gl. Miklo.ie 1860: 285). Ljubota/Ljubitaa. Prvo ime so v 8. ali 9. stoletju zapisali Liupota; z njim so imenovali neko .ensko. Drugo ime so v 12. stoletju zapisali Lubitte; tako se je imenoval neki rudar; imeni sta nastali iz iste pomenske osnove kot prej navedena primera (Kronsteiner 1975: 49; Kos 1906: 256; Kos 1920: 473; gl. Miklo.ie 1860: 285). Mirica/Mirogoj, Mironeg, Miroslavv. Prvo ime je .ensko in so ga v 9. stoletju zapisali Meriza in Miriza. Drugo ime so zapisali Myrogoy leta 1239 za kmeta, tretje so zapisali Mirengen v 12. stoletju za rudarja, eetrto pa Mirzlav v 12. stoletju za konverza, samostanskega brata; imena so nastala iz pomenske osnove mir (Kronsteiner 1975: 51; Kos 1906: 257; Kos 1920: 473; gl. Miklo.ie 1860: 289.291). Mojica/Mojmir. Prvo ime so zapisali Moyza okoli leta 990 za podlo.nico in enako leta 1155 za posestnico vdovo. Drugo ime so zapisali Moymir in Moimir med letoma 923.935 za kneza in za (mo.ko) prieo; imeni sta nastali iz pomenske osnove moj in imenske konenice -mir (Kos 1906: 387; Kronsteiner 1975: 52; gl. Miklo.ie 1860: 291). Svetižizna/Žiznec. Prvo ime so zapisali Zuuengizigna med letoma 784.907 za elanico bratov.eine in Szuentezizna v 9. ali 10. stoletju za romarico, drugo ime so zapisali Prieevanja imen o alpskih Slovankah Scisniz med letoma 1006.1039 za podlo.nika; prvo ime je sestavljeno iz pomenskih osnov svetiti ali svet, moean, evrst, in .izn, .ivljenje; drugo ime izvira iz besede .izn (Kos 1906: 251, Kos 1911: 15; Kronsteiner 1975: 70, 91; gl. Miklo.ie 1860: 309, 275). Svetodraga/Svetec, Svetoh, Svetogoj, Svetomir. Prvo ime so zapisali Zwetodraga v 12. stoletju za samostansko laiko (konverzo), drugo Zwantiz v 12. stoletju za konverza, samostanskega brata, tretje Zwetoch leta 1239 za kmeta, eetrto Cwetogoi okoli leta 1150 za kmeta in peto Zwetmer leta 1162 za svobodnjaka; imena so nastala iz pomenske osnove sveto, vzvi.eno, neoskrunljivo (Kronsteiner 1975: 70, 71). Trebejica jica in Treblica/Treb, Trebec, Trebeš, Trebik, Trebin, Trebineg. Prvo .ensko ime je bilo zapisano Trebeiza leta 1030 za podlo.nico, drugo .ensko ime je bilo za premo.no svobodnjakovo .eno med letoma 1075.1090 zapisano 37 Trepliza; tretje ime je bilo zapisano Drebi v 12. stoletju za diakona, eetrto Treuiz med letoma 995.1005 za podlo.nika, peto Trebes v 12. stoletju za rudarja, .esto Trepigo leta 827 za (mo.ko) prieo, sedmo Trevino leta 1042 za podlo.nika in Trewin leta 1175 za (mo.ko) prieo in osmo Trebenge za (mo.ko) prieo leta 1217; imena so nastala iz pomenske osnove treb, eastivreden, primeren, spreten, pripraven (Kronsteiner 1975: 76, 77; Kos 1911: 187; gl. Miklo.ie 1860: 321). Tvrdila/Tvrda., Tvrdineg, Tvrdislav, Tvrdodrag, Tvrdogojj. Prvo ime je bilo zapisano Turdila v 9. stoletju kot ime za .ensko, drugo ime je bilo zapisano Turdazo leta 864 za podlo.nika, tretje Tridenge v 12. stoletju za dobrotnika, eetrto Tridizlav leta 1188 za plemenita.a, peto Dridodrago med letoma 1006.1039 za podlo.nika, v istem easu je bilo zapisano .esto ime Dridogoi za podlo.nika; imena so nastala iz pomenske osnove tvrd, trd, moean ali tvrditi, trditi (Kronsteiner 1975: 78; Kos 1906: 147; Kos 1911: 15; Kos 1920: 372; gl. Miklo.ie 1860: 319, 320). Primerjave .enskih in mo.kih imen, tvorjenih iz enakih pomenskih osnov, potrjujejo rezultate prej.njega poglavja, v katerem so primerjave .enskih in mo.kih imen, ki se loeijo samo po spolno oblikovanih konenicah. Pomenske osnove imen v obeh poglavjih so sicer razliene, kar gre kajpak na raeun pomanjkljivosti virov; .ir.e pomenske kategorije osnov se v obeh zbirih imen precej ujemajo. To seveda ne pomeni, da so osebe obeh spolov nasploh vrednotilienakoo; nekaterim pomenskim osnovam, iz katerih so tvorjena .tevilna mo.ka imena (borjenje, gnev, gost, hotenje, mueenje, predni.tvo, premi.ljenost, prijem, sojenje, ukazovanje; od .ivalskih imen jastreb, kozel, medved, tur; gl. Kronsteiner 1975: 25.91), ne poznamo ustreznih .enskih imen, eeprav zaradi stanja virov ne vemo, ali jih ni bilo. Alpskoslovanska dru.ba in kultura sta se v zadnjih .tirih stoletjih prvega tisoeletja precej spreminjali in razvijali; ob teh spremembah se je najbr. tudi dejanski odnos mo.kih do .ensk in posledieno odnos .ensk do mo.kih vsaj nekoliko spreminjal; vsekakor pa so . tako kot je to pri teh soodnosih v vseh dru.bah . tudi soeasno obstajale individualne razlike. Na raznolikost, ki kljub .ir.e uveljavljenim dru.benim stali.eem obstaja v resnienem elove.kem .ivljenju, opozarjajo tudi znaeilnosti naslednjega zbira imen, za katera ne vemo, ali so oznaeevala mo.ke ali .enske. Gorazd Makarovie Imena oseb, za katera viri ne sprieujejo spola, glede na imenske znaeilnosti in konenice pa spol ni doloeljiv Kot je bilo povedano, imajo nekatera .enska in mo.ka imena enake konenice; sodobniki so izkustveno vedeli, katera konkretna imena so mo.ka ali .enska. Danes za tak.na imena, zapisana v virih, vemo, da so oznaeevala mo.ko ali .ensko osebo le, ee je to razvidno iz okoli.ein ali izrecno izprieano. To so nekateri primerki iz skupin imen, ki se koneujejo na -ina, -ota, lahko tudi drugaee na -a, in na -vlast. V besedilu na.tevam tak.na imena, pri katerih spol imenovancev ali imenovank v virih ni doloeen, glede na konenice pa ni doloeljiv. Bdina. Med letoma 1050.1065 so zapisali (na zadnjem mestu, po treh mo.kih 38 imenih) v seznamu .tirih podlo.nih oseb ime Bithina. Ime je morda nastalo iz pomenske osnove bdeti (gl. Kos 1911: 100; gl. Kronsteiner 1975: 27; Miklo.ie 1860: 251, 252; gl. Snoj 1997: 27, 28, 52); morda pa gre samo za drugaeen zapis imena, kot ga navajam tu spodaj. Vitina. To ime so okoli leta 975 v seznamu podlo.nih oseb, med katerimi so veeinoma mo.ki, zapisali Vitina; ime je nastalo iz pomenske osnove vit, gospodar, ali morda tudi vitati, stanovati; izprieano mo.ki obliki tega imena sta sicer Vitan in Vitin (gl. Kos 1906: 348; Kronsteiner 1975: 82; gl. Miklo.ie 1860: 254, 255). Junota. Ime so med letoma 957.993 v seznamu podlo.nih oseb zapisali Iunota; spol imenovane osebe glede na imensko konenico ni doloeljiv. Ime je nastalo iz pomenske osnove jun, mlad (Kronsteiner 1975: 44). V 19. stoletju je slovenska beseda junota pomenila mladino, izpeljanki junaeica, junakovica pa postavno dekle (Bezlaj 1976: 233, 234), v hrva.eini pa je beseda junota .e leta 1493 pomenila mladeniea (Ma.uranie 1975: 248, 469). Lunota. Ime so leta 976 zapisali v seznamu podlo.nih oseb Lunota; spol imenovane osebe glede na imensko konenico ni doloeljiv. Ime je nastalo iz imena za nebesno telo, Luna, in je pomenilo sijoeo, svetlo osebnost (Kronsteiner 1975: 47; gl. Bezlaj 1982: 156; gl. Ma.uranie 1975: 616). Ljubišina. To ime so v 9. stoletju zapisali Lupisina; je izvedenka iz imena Ljubi., ki je nastalo iz pomenske osnove ljub (Kronsteiner 1975: 48, 49; gl. Miklo.ie 1860: 285). Nežina. To ime so v 12. stoletju zapisali Nesina; izvira iz pomenske osnove nega, skrb, ljubezniva oskrba (Kronsteiner 1975: 54; Miklo.ie 1860: 296). Mirovlast. To ime so v seznamu podlo.nikov in podlo.nic (po treh .enskih imenih in pred enim mo.kim imenom) med letoma 1906.1039 zapisali Mirlaz; ime je sestavljeno iz pomenskih osnov mir in vlast, last, posest (gl. Kos 1911: 15; Kronsteiner 1975: 51; Miklo.ie 1860: 256). Vlastina. To ime so v 12. stoletju zapisali Laztina; nastalo je iz enake pomenske osnove kot drugi del zgoraj omenjenega imena (Kronsteiner 1975: 85). Volkonega ali Volkonja ja. To ime so okoli leta 975 v seznamu podlo.nikov in podlo.nic zapisali Uuolconga; seveda gre za elove.ko ime, ki je prene.eno z divje .ivali in pomeni znaeilnosti, ki so jih prepoznavali na njej; ee se je imenska konenica Prieevanja imen o alpskih Slovankah glasila -nega, kot jo rekonstruira Kronsteiner, je to bilo ime .enske (gl. Kos 1906: 348; Kronsteiner 1975: 87; Miklo.ie 1860: 256, 257). Zverina. To ime so v bratov.einsko knjigo, ki zajema .enske in mo.ke osebe, v 12. stoletju zapisali Zwerina in Zwerna; glede na imensko konenico spol imenovanih oseb ni doloeljiv (Kos 1920: 473, 474; Kronsteiner 1975: 89). Živina. To ime so v seznamu podlo.nih oseb okoli leta 975 zapisali Siuina; glede na imensko konenico spol imenovane osebe ni doloeljiv (Kos 1906: 348; Kronsteiner 1975: 91). Dru.beno razlikovanje in osebna imena Umestitev v zgodnjesrednjeve.ke alpskoslovanske dru.bene razmere more dati zgodovinsko stvarno potrditev podobi vrednotenj, ki jo ka.ejo primerjave .enskih in mo.kih alpskoslovanskih osebnih imen. Vendar poznamo tedanjo dru.bo slabo in veeinoma domnevno. Gotovo je le, da se je dru.ba razvijala in spreminjala in da so obstajale razliene dru.bene plasti. Vsaj v razvitej.i obliki je dru.bi naeeloval knez, v njegovi okolici so bili velika.i; ni.je so bili kosezi, kmeeko prebivalstvo z voja.kimi obveznostmi in .upani, stare.ine manj.ih prebivalstvenih skupin; dru.beni temelj so bili svobodnjaki, ki so imeli kmetije ali dvore z dajatvenimi obeznostmi. Spodnjo dru.beno plast so predstavljali nesvobodnjaki pri kne.jem in drugih dvorih. Postopna krepitev in razvoj dru.benih fevdalnih prvin sta povzroeala nadaljnji razvoj razlikovanja prebivalstva in vee odtenkov osebnih dru.benih polo.ajev (gl. Vilfan 1961: 49.66; Vilfan 1980: 288.326). Dru.beni polo.aj je doloeal okvir .ivljenjskih usod, pravic in dol.nosti. .enske so kajpak bile sestavni del vseh dru.benih plasti, vendar niso vedno opravljale enakih del kot mo.ki, sploh pa ne javnih nalog: kneginje, ki bi vladale, kosezinje, ki bi se vojskovale, ali .upanje, ki bi vodile in upravljale, bi bile nekaj nemogoeega. V virih, ki so jih pisali pisarji, ki so gledali na alpskoslovansko dru.bo .e skozi oeala fevdalizma, je ob omembah slovanskega prebivalstva nad trideset nazivov razlienih dru.benih statusov, vendar je od tega le deset .enskih (gl. Kronsteiner 1975: 125.129, passim). Z mno.insko samostalni.ko obliko mancipia so oznaeevali osebe obeh spolov; ker so pod tem imenom na.teti kmetijam pripadajoei slovanski imenovanci in imenovanke, vemo, da ta naziv v teh virih pomeni kmeeke podlo.ne ljudi. Sicer pa je v virih dru.beni polo.aj alpskih Slovank lahko imenovan gospodarica (domina), svobodnjakinja (libera), samostanska laiena sestra (laica, soror, conversa), soproga (uxor), vdova (vidua) ali kar .enska (femina, mulier); nejasna je vsebina naziva sclava, ki ga ne moremoprevesti kar su.nja ali ujetnica; br.kone gre za pridvorno nesvobodnjakinjo. Eeprav je torej podoba dru.benega razlikovanja nejasna, ni dvoma o obstoju zgornje in spodnje dru.bene plasti; tak.no stanje pa se praviloma zrcali tudi v imenih oziroma modi dajanja imen. Analiza alpskoslovanskih mo.kih osebnih imen je pokazala, da so v plemi.kem okolju imenovali svoje pripadnike zlasti z imeni, izvirajoeimi iz abstraktnih pomenskih osnov, ki so v zvezi z vrednotami gospodovanja: Gorazd Makarovie boriti, mir, misl, polk, slav, svet, tvrd, vladati, vlast (Kronsteiner 1975: 174.180). Iz tak.nih osnov tvorjena .enska imena navajam kar pogosto v prieujoei razpravi, ne nazadnje v primerjavah .enskih in mo.kih imen, ki omogoeajo sklepanje, da so v doloeenih dru.benih situacijah enako vrednotili osebe obeh spolov. Vendar alpskoslovanskih .enskih imen, tvorjenih iz pomenskih osnov boriti in polk (ljudstvo, vojska), ne poznamo, kar ka.e na vrednote, ki so bile povezane le z mo.kimi. Glede na dru.bene povezave imen, ki so v zvezi z gospodovanjem, je treba postaviti sklepanje o doloeenih enakih vrednotenjih obeh spolov v dru.beno zgodovinski kontekst: v zgornji dru.beni plasti so v zgodnej.ih obdobjih marsikdaj enako vrednotili take imenovanke in imenovance; v okolju poznej.e fevdalne dru.be pa so tak.na imena pri.la v navado tudi med navadnej.im prebivalstvom in njihov pomen dostikrat ni vee kazal na njihov dejanski dru.beni polo.aj. V tak.nem polo.aju so bile verjetno .enske, .e omenjene v prej.njem besedilu, ki so imele imena s pomeni, obieajnimi v gospodovalnem okolju: Eeteslava, Dobrovlast, Jaronega, Jaroslava in Vladana. Nekatera tak.na imena so sicer negotova; ee je bilo ime deklice, v 9. ali 10. stoletju zapisano Odela (Kos 1906: 248), slovanskega izvora, bi se najbr. glasilo Odola (Kos 1886: 129; gl. Miklo.ie 1860: 297), izviralo bi iz pomenske osnove odol, zmaga, in bi pomenilo .ensko, ki zmaguje; ee je bilo v 10. stoletju zapisano ime podlo.nice Liutza slovansko, bi se glasilo Ljutica Ljutica in bi pomenilo silno ali divjo .ensko (Kos 1906: 348; gl. Kos 1886: 124; Miklo.ie 1860: 286; gl. Bezlaj 1982: 146). Zanesljivej.i je pomen imen, ki izvirajo iz besedne osnove za divjo .ival, zver, in so bila tudi .e omenjena: Zverica, Zverinega in Zverka. Drugaeen predstavni svet, precej povezan s toplej.imi eustvenimi in rodbinskimi osebnimi odnosi, vsakdanjo .ivljenjsko stvarnostjo, okoljem in opazovanjem, ka.ejo znaeilna imena mno.ienih prebivalstvenih plasti (prim. Kronsteiner 1975: 181. 182). Primerjave sorodnih .enskih in mo.kih imen tu doloeno prieajo o .tevilnih stanjih, v katerih so bile mo.ke in .enske osebe dru.beno enako vrednotene; razliene okoli.eine sicer ka.ejo, da je treba ta stanja videti v vsakdanjem rodbinsko-dru.inskem, ne v javnem okolju, in da je tak.ne poglede na osebe obeh spolov slabila fevdalizacija. Pri dru.benem razlikovanju je bila v alpskoslovanski dru.bi vsekakor va.nej.a pripadnost dru.beni plasti kot spolu. Prieevanja alpskoslovanskih osebnih imen so zelo dragocena, ker pripovedujejo o obdobju, o katerem vemo zelo malo, in ker odstirajo pogled v strani elove.ke preteklosti, o katerih drugi viri navadno moleijo. Seveda je njihova veljavnost omejena: védenje o z imeni izprieanem dru.beno veljavnem odnosu do .ensk v alpskoslovanski dru.bi bo bolj plastieno in zanesljivej.e v celostnej.i podobi, ki je mogoea na podlagi sicer skromnih virov, odkritih z arheologovo lopato. Med njimi so zadevno pomembna zlasti elove.ka okostja in nakit; brez celovitega analitienega pretresa virov in raziskav je mogoee danes z gotovostjo zapisati le, da mnogo pokopanih alpskih Slovank ni imelo nakita in da preiskana okostja prieajo, da so v popreeju .enske umirale precej mlaj.e kot mo.ki. Prieevanja imen o alpskih Slovankah VIRI IN LITERATURA BELOSTENEC 1973: Joannes Bellosztenëcz, Gazophylacium, seu latino-illyricorum onomatum aerarium, etc, Gazophylacium latino-illyricum, Zagrabiae M.DCCXL. Faksimile Zagreb 1973. (Ivan Belostenec, avtor tega monumentalnega slovarja je bil rojen leta 1594, umrl je leta 1674). BELOSTENEC 1740: Joannes Bellosztenëcz, Gazophylacium, seu latino-illyricorum onomatum aerarium, etc, Gazophylacium illyrico-latinum, Zagrabiae M.DCCXL. Faksimile Zagreb 1973. BERNIK 1992: France Bernik et alii, Bri.inski spomeniki, Znanstvenokritiena izdaja, Faksimile, Monumenta Slovenica 3, SAZU, Ljubljana. BEZLAJ 1967: France Bezlaj, Slovenski imenotvorni proces, v: Eseji o slovenskem jeziku, Ljubljana, str. 156.165. BEZLAJ 1974: Zaeasni slovar slovenskih priimkov, Odgovorni redaktor France Bezlaj, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, In.titut za slovenski jezik, Ljubljana. BEZLAJ 1976: France Bezlaj, Etimolo.ki slovar slovenskega jezika, Prva knjiga, A.J, Ljubljana. BEZLAJ 1982: France Bezlaj, Etimolo.ki slovar slovenskega jezika, Druga knjiga, K.O, Ljubljana. BEZLAJ 1995: France Bezlaj, Etimolo.ki slovar slovenskega jezika, Tretja knjiga, P.S, Dopolnila in uredila Marko Snoj in Metka Furlan, Ljubljana. BLAZNIK 1986: Pavle Blaznik, Slovenska .tajerska in jugoslovanski del Koro.ke do leta 1500, 1, Historiena topografija Slovenije II, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Zgodovinski in.titut Milka Kosa, Zalo.ba Obzorja, Maribor. BLAZNIK 1988: Pavle Blaznik, Slovenska .tajerska in jugoslovanski del Koro.ke do leta 1500, 2, Historiena topografija Slovenije II, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Zgodovinski in.titut Milka Kosa, Zalo.ba Obzorja, Maribor. BLAZNIK 1989: Pavle Blaznik, Slovenska .tajerska in jugoslovanski del Koro.ke do leta 1500, 3, Darja Mihelie, Seznam oblik krajevnih imen v srednjeve.kih virih, Historiena topografija Slovenije II, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Zgodovinski in.titut Milka Kosa, Zalo.ba Obzorja, Maribor. CONVERSIO 1985: Conversio Bagoariorum et Carantanorum, v: Sveta brata Ciril in Metod v zgodovinskih virih, Acta Ecclesiastica Sloveniae 7, Ljubljana, str. 15.43. GRAFENAUER 1970: Bogo Grafenauer, Poljedelski obdelovalni naeini, v: Gospodarska in dru.bena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, I. zvezek, Agrarno gospodarstvo, Ljubljana, str. 225.250. JAKOPIN 1985: Franc Jakopin et alii, Slovenska krajevna imena, Ljubljana. KEBER 1988: Janez Keber, Leksikon imen, Izvor imen na Slovenskem, Celje. KOS 1886: Franc Kos, Ob osebnih imenih pri starih Slovencih, v: Letopis Matice slovenske za leto 1886, Ljubljana, str. 107.151. KOS 1906: Franc Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku, Druga knjiga (l. 801.1102), Ljubljana. KOS 1911: Franc Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku, Tretja knjiga (l. 1001.1100), Ljubljana. KOS 1913: Milko Kos, Slovenska osebna imena v .Liber confraternitatum Seccoviensis., v: Easopis za zgodovino in narodopisje, 10. letnik, Maribor, str. 9.25. KOS 1920: Franc Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku, Eetrta knjiga (1101.1200), Ljubljana. (Na prvem notranjem listu knjige je letnica oddaje knjige 1915; na ovitku je letnica izdaje 1920). KOS 1928: Franc Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku, Peta knjiga (1201.1246), Uredil Milko Kos, Ljubljana. KOS 1975 1: Milko Kos, Gradivo za historieno topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500) I, A.M, In.titut za obeo in narodno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Odgovorni redaktor Pavle Blaznik, Razmno.eno kot delovni pripomoeek, Ljubljana. KOS 1975 2: Milko Kos, Gradivo za historieno topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500) II, N.., In.titut Gorazd Makarovie za obeo in narodno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Odgovorni redaktor Pavle Blaznik, Razmno.eno kot delovni pripomoeek, Ljubljana. KOS 1975 3: Milko Kos, Gradivo za historieno topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500) III, Spremna beseda, Uporabljene kratice, Seznam tujih oblik krajevnih imen, In.titut za obeo in narodno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Odgovorni redaktor Pavle Blaznik, Razmno.eno kot delovni pripomoeek, Ljubljana. KOS 1987: Du.an Kos, Bela krajina v poznem srednjem veku, Zveza zgodovinskih dru.tev Slovenije, Ljubljana. KRANZMAYER 1984: Eberhard Kranzmayer, Ortsnamenbuch von Kärnten II, Klagenfurt 1958, ponatis 1984. LEXER 1986: Matthias Lexer, Mittelhochdeutsches Taschenwörterbuch, 37. izdaja, Stuttgart. LOEWE 1930: Richard Loewe, Deutsches Etymologisches Wörterbuch, 2. izdaja, Berlin, Leipzig. 42 MAKAROVIE 1995: Gorazd Makarovie, Slovenci in eas, Odnos do easa kot okvir in sestavina vsakdanjega .ivljenja, Ljubljana. MA.URANIA 1975: Vladimir Ma.urania, Prinosi za hrvatski pravno-povjestni rjeenik, Zagreb 1908.1922, Ponatis Zagreb. MIKLO.IE 1860: Franz Miklosich, Die Bildung der slavischen Personennamen, v: Denkschriften der Kaiserlichen Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Classe, Zehnter Band, Wien, str. 215.330. KRONSTEINER 1975: Otto Kronsteiner, Die alpenslawischen Personennamen, Österreichische Namenforschung, Sonderreihe 2, Wien. PLETER.NIK 1894: Maks Pleter.nik, Slovensko-nem.ki slovar I, A.O, Ljubljana. Reproducirani ponatis, Ljubljana 1974. PLETER.NIK 1895: M. Pleter.nik, Slovensko-nem.ki slovar II, P.., Ljubljana (1895). Reproducirani ponatis, Ljubljana 1974. RAMOV. 1936: Fran Ramov., Kratka zgodovina slovenskega jezika I, Ljubljana; Ponatis Zbirka ZRC 9, ZRC SAZU, Ljubljana 1955. SAVNIK 1968.1980: Roman Savnik et alii, Krajevni leksikon Slovenije 1.4, Ljubljana. SCHEINIGG 1893: J. Scheinigg, Slovenska osebna imena v starih listinah, v: Izvestja muzejskega dru.tva za Kranjsko, letnik III, Ljubljana, str. 9.13, 47.53, 94.101, 140.148. SNOJ 1997: Marko Snoj, Slovenski etimolo.ki slovar, Ljubljana. SPEZIALORTSREPERTORIUM 1918: Spezialortsrepertorium der österreichischen Länder VII, Österreichischillyrisches Küstenland, Wien. VILFAN 1961: Sergij Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev od naselitve do zloma stare Jugoslavije, Ljubljana. VILFAN 1996: Sergij Vilfan, Zgodovinska pravotvornost in Slovenci (Serija Pravna obzorja 5), Ljubljana. VILFAN 1980: Sergij Vilfan, Kmeeko prebivalstvo po osebnem polo.aju, v: Gospodarska in dru.bena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, II. zvezek, Dru.bena razmerja in gibanja, Ljubljana, str. 279.353. ZAHN 1893: Joseph Zahn, Ortsnamenbuch der Steiermark im Mittelalter, Wien. ZELKO 1982: Ivan Zelko, Prekmurje do leta 1500, Historiena topografija Slovenije I, Murska Sobota. Prieevanja imen o alpskih Slovankah BESEDA O AVTORJU Gorazd Makarovie, dr., muzejski svetnik. Do upokojitve je bil zaposlen kot kustos za ljudsko umetnost v Slovenskem etnografskem muzeju. Njegovo raziskovalno delo sega eez meje osnovnega delovnega podroeja. Avtorjevo .irino oznaeuje formulacija njegovih raziskovalnih prizadevanj v zadnjih letih: Zgodovina kulture in odnos prebivalstva do kulture na Slovenskem od naselitve do druge svetovne vojne. Je pisec veejega .tevila razprav. Med pomembnej.e knjige sodijo Slovenska ljudska umetnost (Ljubljana 1981), Slovenci in eas, Odnos do easa kot okvir in sestavina vsakdanjega .ivljenja (Ljubljana 1995) in Poslikane panjske konenice, Zbirka Slovenskega etnografskega muzeja (Ljubljana 2000). ABOUT THE AUTHOR Gorazd Makarovie, Ph.D., retired as a museum adviser from the Slovene Ethnographic Museum where he was employed as curator of folk art. His research works extends far beyond his basic field of activity. The breadth of his scientific interest can be best illustrated by the formulation of his research endeavours in recent years: The history of culture and people.s attitude toward culture in the Slovene territory from the settlement until the Second World War. Dr. Makarovie has written numerous articles and books. His principal works are the books Slovenska ljudska umetnost (Slovene Folk Art, Ljubljana 1981) and Slovenci in eas, Odnos do easa kot okvir in sestavina vsakdanjega .ivljenja (The Slovenes and Time. The attitude toward time as a framework and component of everyday life, Ljubljana 1995) and Poslikane panjske konenice, Zbirka Slovenskega etnografskega muzeja (Painted beehive panels. The collection of the Slovene Ethnographic Museum, Ljubljana 2000). SUMMARY INFORMATION PROVIDED BY THE NAMES OF ALPINE SLAV WOMEN The term Alpine Slav women refers to the female population which settled the sub-Alpine and Eastern Alpine geographic regions from the mid 6th century to the early 9th century and which spoke a Proto-Slavic language; it is from this language that Slovene developed around the 12th century. Alpine Slavic personal names contain meanings which can be described and sometimes even translated into contemporary language; they reflect the social values of the past and the attitudes to women and men. Place names, which derived from early medieval personal names, indicate that settlements were named exclusively after men. Among the early medieval Alpine Slavic personal names, from which surnames were derived from the end of the Middle Ages onwards, no female names are found. Most of the female Alpine Slavic names, some of which belong to ancient common Slavic traditions, are recorded in written sources dating from the 9th-12th centuries: in lists of farms mentioning the serfs belonging to them; in lists of pilgrims; in necrologies and, rarely, in property contracts in which women holding property rights appear. Female names account for only one fifth of male names. Sources of these types are indicative of the early feudal society in which women appeared only rarely as property owners in legal matters; written sources referring to older periods do no mention women at all. The meanings of Alpine Slavic female names witness to the valuation of certain emotional relationships, desired skills and character traits. Women.s names reveal which attributes were most appreciated in women: she should have a pleasant nature, be a close relative and loyal to Gorazd Makarovie her home; or she should be strong, have a fine figure, be skilful and industrious; and she could also be fond of living and merry, or modest, humble and unassuming. A comparison of male and female names, derived from words with the same basic meanings . or which are distinguished only by gender indicating endings . shows that as far as the mentioned values are concerned the same attitude existed toward men and women. The circumstances indicate that such relationships have to be considered within the everyday family environment, not in the public one, and also indicate that the feudalisation of society weakened such gender-related views. The personal names of the higher classes of society are often derived from semantemes that are related to ruling positions; but even from this environment no female names have been preserved which would stem from words referring to fighting and warfare as is the case with men.s names.