RADIO [nCvaj www. novanova.si je zgornjevipavski časnik sisips HHH Ajdovščina • September 2005 • številka 37 • 7600 izvodov • cena 0 sit »Nehni in nehni« V nedeljsko jutro, 25. septembra, nas je zapeljalo poletno sonce, da ga skoraj v avgustu tako poletnega ni bilo. Obetala se je prelepa trgatvena nedelja v Vipavski dolini, začinjena s popoldanskim nogometom in formulo 1. Malo dela, malo lenarjenja. Pa mi ob prihodu pred hišo radia Nova, ko vidim pred odprtimi vrati Ricatove vile številko volišča, postane jasno, da se bo ponovno treba odločati »za« in »proti«. Kot že ne vem koliko nedelj nazaj. Sonce sicer ni potemnelo, se je pa vsekakor zahahljalo, ko je dve starejši gospe, ki sta prihajali na volišče, mladeniški glas iz topolovega parka pospremil s stavkom: »Sami nehni hwde-jo volt«. Nedelja je tekla svojo zgod-njejesensko pot dalje. Prišel je večer, tik pred zaprtjem volišča na Ribniku. Po kozarcu »janževca« v bifeju, sem oddal svoj glas in se malo za starejšim možakarjem vračal čez parkirišče, ko se je proti volišču namenila velika skupina mladenk in mladeničev. »Sami nehni«, je nezadovoljno zagodrnjal dedec. Jasno mi je še enkrat postalo, da na volišču nisem odločal o tem, da bi »teve« delal več in bolje za vse nas, ampak, da sem rop-al glasove Janezove in bil bitko janičarsko po mnenju »nebnih«. »Ma«, sem rekel, ob dveh ponoči, ko sem gledal ponovitev dnevnika, »orka špric, ma, ki so naši«. Spijo!, sem zazehal na kavču in se jim pridružil. Ivan Mermolja - Iče Pridemo, videmo jn pošpricamo - že 80 let Ta belo povečini obrano, ta črno še čaka Atletika na asfaltu, nogomet na umetni travi! gospodarstvo Razvoj podjetništva, podeželja in človeških virov. Razvojna agencija ROD Gregorčičeva 20, 5270 Ajdovščina, Slovenija ■: 38 53 600 E: ra rod@siol.net, W: www.ra-rod.si Vipavska dolina - dežela z... Vipavska dolina - dežela z dušo. Vipavska dolina - dežela sonca in vina. Vipavska dolina - dežela burje in vina. Vipavska dolina - dežela gradov. Vipavska dolina - dežela prijaznih ljudi. Vipavska dolina - Mali slovenski Eden, Vipavska dolina - raj za... TV' oliko lepih (in resničnih) be-J^.sed je moč izreči na račun naše doline z namenom, da se vanjo privabi obiskovalce, turiste. Dolina je privlačna, bogata tako z naravno kot kulturno dediščino, ki naj bi spadala med osnovne pogoje za kreiranje posameznih turističnih proizvodov, v dolini ne manjka ljudi z dobrimi, celo drznimi, idejami, v dolini se zadnje čase precej govori o turizmu. Kar je dobro. Ne gre pa pozabiti, da se je podobna slika dogajala že pred leti, ko so bili - med drugim - tudi v okviru razvojne agencije izdelani nekateri pomembni razvojni dokumenti, katerih vsebina je (tudi) zaradi nepodpore v lokalnem okolju ostala, žal, na papirju. In zdi se kot, da smo spet na začetku, ko govorimo, da je potrebno vzpostaviti nosilca razvoja turizma v zgornji Vipavski dolini (menedžment destinacije), da se je potrebno s to dejavnostjo profesionalno ukvarjati, da je za dobrobit okolja potrebno sodelovanje in povezovanje vseh subjektov javnega, zasebnega in civilnega sektorja, da je predpogoj vsega tega podpora lokalnih skupnosti. V oktobru bo Razvojna agencija ROD predstavila širši javnosti rezultate enoletnega projekta »Zgornja Vipavska dolina - turistično prepoznavna destinacija«, ki je bil financiran iz Pharovih sredstev. Tekom izvajanja tega projekta so na Rodu s pomočjo zunanjih sodelavcev, strokovnjakov s področja trženja in oblikovanja izdelali tudi logotip Vipavske doline. Ta naj bi se z namenom večanja prepoznavnosti območja odslej pojavljal na promocijskih brošurah in ostalih izdelkih, ki bodo z njegovo pomočjo nakazovali svoj izvor v geografskem smislu. Piktogramski del sestavlja sonce, ki simbolizira značilno mediteransko klimoVipavske doline. Izrisano je z razgibanimi potezami, ki ponazarjajo žarenje in drugo pomembno značilnost področja - vipavsko burjo. Modra ploskev, ki se pojavlja v ozadju predstavlja vrtinčenje zraka in svežino. Napis Vipavska dolina je speljan po krivulji, ki simbolizira dolino z obdajajočimi hribi. Suzana Ž. Ferjančič STROKOVNA EKSKURZIJA ZA PONUDNIKE NA VIPAVSKI VINSKI CESTI V času med 18. in 19- oktobrom 2005 bo ROD organiziral dvodnevno strokovno ekskurzijo na Gradiščansko v Avstriji in v županijo VAS na Madžarskem. Dodatne informacije o ekskurziji in ostalih aktivnostih v okviru mednarodnega projekta VINUM EST lahko dobite na RODU. 106,9 Mhz- nova frekvenca radia Nova Izdajatelj radijskega programa radia Nova, podjetje Nova Nova iz Ajdovščine, bo v noči iz petka na soboto prestavilo svojo oddajno frekvenco 94,8 na 106,9 MHz, tako da bo od 1. oktobra to nova frekvenca radia Nova. Poslušalke in poslušalci lokalnega radia Vipavske doline, bodo morali svoje radijske sprejemnike naravnati na novo frekvenco. Spreminjanje frekvence ni običajno in za radijske postaje ter poslušalce pravzaprav neprijetno opravilo - skozi leta se namreč določena frekvenca nekako “usede” v ušesa, navade ljudi, kakor tudi v nastavitve radijskih sprejemnikov. Razlogi za spremembo morajo biti torej dokaj tehtni. V našem primeru je glavni razlog dejstvo, da je frekvenca 94,8 MHz po med-ržavnem sporazumu med Slovenijo in Italijo v obmejnem pasu v domeni Italije. Radijski signal namreč ne zazna državnih meja, zato si države ob meji “porazdelijo” frekvence, na katerih oddajajo obmejne radijske postaje. Če oddajata na isti frekvenci dve sorazmerno bližnji radijski postaji na obeh straneh meje, prihaja do križanja signalov oz. radijskih motenj ter svojevrstnega tekmovanja, največkrat nelegalnega navijanja oddajnih moči, s katerimi si radijske postaje pravzaprav škodijo. Zato je medržavni dogovor nujen in v osnovi dober za obe strani. Tako je bilo na mejnih območjih oddajanja signala radia Nova moč zaznati signal radia Udine iz Italije, kar je povzročalo krajši doseg oz. motnje signala radia Nova. Nova frekvenca 106,9 MHz je tako bolj “čista” in kar je še bolj pomembno - po medržavnem sporazumu o izogibanju radijskih motenj, le-ta pripada Sloveniji. Po odločbi Agencije za pošto in elektronske komunikacije pa bo po obdobju preizkušanja ta frekvenca pripadala našemu podjetju oz. radiu Nova. Seveda si obetamo boljši sprejem našega signala, predvsem pa se veselimo dejstva, da bo naš signal dosegal tudi spodnje dele Vipavske doline. Verjamemo tudi, da bodo naši poslušalci odslej svoje sprejemnike naravnali na 106,9 Mhz. direktor Mitja Tripkovič ftv O LUCI ssM Nova trgovina z elektromaterialom v Ajdovščini. ELEKTROTRGOVINA ŠKAPIN AJDOVŠČINA Vipavska cesta 4, 5270 Ajdovščina, tel.: 05 364 41 67 ŠKAPIN ELEKTRO ŠKAPIN VIPAVA Vojana Reharja 1, tel.: 05 367 13 70 SALON KERAMIKE IN KOPALNIŠKE OPREME AKCIJSKE CENE določenih vrst ploščic Vse za opremo kopalnic (kadi, armature masažne kadi, tuš kabine..) Strokovno svetovanje Ugodni plačilni pogoji Možnost ureditve kredita Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00 ure, sobota od 8.00 do 12.30 ur® Cesta 4a, Ajdovščina Tel.: 05/36 44 999 e-mail: metis.ivica@siol.net gospodarstvo Z umetno travo do prvaka! Zupan občine Ajdovščina Marijan Poljšak, direktor Marketinga Primorja Marijan Mučič in podpredsednik Nogometnega kluba Primorje Branko Bakaršič so podpisali pogodbo o gradnji pomožnega nogometnega igrišča z umetno travo. Dolgo pričakovana investicija bo vredna 158 milijonov tolarjev, denar pa bodo prispevali Občina Ajdovščina, Nogometna zveza Slovenije (umetna trava v vrednosti 55 mio SIT), NK Primorje, Osnovna šola Danila Lokarja ter ministrstvo za šolstvo in šport. V ceno naložbe je vštet tudi nakup zemljišča. Igrišče se bo razprostiralo na 8.932 m2 površine za Športnim centrom na Policah. 1^' ot je ob podpisu pogodbe de-X\^jal župan Poljšak, gre za delno uresničitev že starih zamisli, da bi na Policah na enem mestu združili celotno športno ponudbo Ajdovščine, vključno s stadionom. Ta cilj ostaja za bodočnost, sedanje nogometne površine ob letališču pa bi potem izkoristili za razvoj letalske industrije. »Zelo sem vesel tega trenutka, saj smo ga v Primorju že dolgo željno pričakovali. Kot pokrovitelji nogometnega kluba Primorje se zavedamo, da je lastna igralska baza temelj uspehov prvoligaške ekipe. V prvi ekipi Primorja že dolgo ni bilo toliko igralcev iz lastne nogometne šole, kot jih je sedaj. To je tudi za naprej naša temeljna usmeritev. Kot izvajalci se bomo še posebej potrudili, igrišče kakovostno in pravočasno naredili v želji, da bi s pomočjo nove pridobitve končno v Ajdovščini dobili tudi državnega prvaka,« je bil prepričan predstavnik izvajalca Marijan Mučič. Podpredsednik NK Primorje Branko Bakaršič je slikovito orisal težave, ki jih je klub imel pri zagotavljanju pogojev za delo vseh selekcij, v katere je vključe- nih skoraj 300 nogometašev. Na pomožnem igrišču se niso mogle zvrstiti vse selekcije, še posebej na jesen in pozimi, ko pade hitro mrak, da nemogočega terena ob dežju ne gre omenjati. Z igriščem iz umetne trave, na zavetni legi in ob bodoči razsvetljavi, ne bo treba staršem voziti otrok v Bilje ali Vipavo, neprecenljivo pa bo tudi za treninge članske ekipe. Igrišče bo imelo predpisane mere (105 x 65 m), umetna trava pa vse Fifine certifikate, torej bi lahko na njej igrali tudi članske tekme, če bi bili izpolnjeni vsi ostali pogoji (tribune, slačilnice ipd.). V praksi bodo na igrišču z umetno travo igrali vse tekme selekcij do U14, ob slabih pogo- jih na glavnem igrišču pa tudi kadeti in mladinci, ki polovico tekem igrajo v Biljah in polovico v Ajdovščini. Umetno travo bo prispevala UEFA iz svojega paketa pomoči Sloveniji, Nogometna zveza Slovenije pa je med več kandidati izbrala tudi Ajdovščino. Seveda pa do tega ne bi prišlo, če v občini in klubu ne bi bili pripravljeni na naložbo, je ob podpisu pogod- be razložil predsednik medobčinske nogometne zveze Nova Gorica Franc Kopatin, ki je napovedal gradnjo še enega, sicer manjšega igrišča z umetno travo na zgornjem koncu Vipavske doline. ep Smučarija brez meja Ljubiteljem smučanja v Vipavski dolini se že v tej sezoni obeta boljša smuka bližje doma. Primorje je na Kaninu že začelo z gradnjo smučišča in štirisedežnice Prevala. Gre za uresničitev 30 let stare ideje o navezavi Kanina z Nevejskim sedlom na italijanski strani. TAružba ATC Kanin iz Bovca, -L/ki upravlja s kaninskjim smučiščem, je v francoski firmi Transmontagne našla partnerja, s katerim lahko začne prenovo smučišč na našem najvišje ležečem smučišču. Nova krožna štirisedežnica bo na eni strani nadomestila sedanjo zastarelo napravo Sedlo, na drugi strani grebena pa bo vozila smučarje s Prevale navzgor na Sedlo. V tem naravnem žlebu bo mehanizacija Primorja uredila novo smučišče. Drugo leto, ko bodo še Italijani s svoje strani potegnili žičnico na Prevalo, kjer poteka državna meja, se bo smučarjem odprlo veliko smučišče. S Prevale bodo lahko smučali v Krnico do B postaje kabinske žičnice ali pa se spustili na italijanska smučišča na senčni strani Kanina. Seveda pa že sama proga Prevala ne bo od muh, saj bo dolga 850 metrov, v povprečju široka 40 metrov, le v spodnjem delu se ponekod zoži na 15 do 20 m. Z nadmorske višine 2284 m se spusti za 220 m, tako da znaša povprečen padec 26 %, kar jo uvršča med srednje strme proge. Vzdolžni nagib proge znaša od 5 do 46 %, prečni nagib je le na nekaterih strmejših delih (od 3 do 5 %), večinoma pa ga ni. Štirisedežnica Prevala z avtomatskim pripenjanjem je projektirana kot krožna povezovalna naprava z dvema vstopnima postajama in eno izstopno postajo - vmesno ‘spustni-co’ za obe strani (sedanja gornja postaja sedežnice Sedlo). Pogonska postaja bo na postaji Podi. Zmogljivost štirisedežnice je 1600 oseb/uro pri delovni hitrosti 2,5 m/s. Dolžina linije znaša 1035 m, širina 4,9 m, višinska razlika pa 157 m. Nosilna jeklena vrv je napeta čez 14 vmesnih podpornih stebrov, ki so visoki od min. 4,09 m (na vmesni izstopni postaji Sedlo) do max. 11,5 m. Za žičničarje so predvidene tri kontrolne/krmilne kabine s servisnimi prostori. Za montažo štirisedežnice in opremo proge bo skrbela Primorjeva hčerinska družba Rudis. Progo in žičnico bo pred plazovi varoval sistem namernega proženja snežnih plazov GAZEX, ki je sestavljen iz kontrolnega mesta in strelnih cevi, plazovi pa se prožijo s pomočjo eksplozije plinov - mešanice kisika in propana. epp Ali se bomo utopili v lastnih odpadkih? Kako je moč zmanjšati količino odloženih komunalnih odpadkov? Odpadki, problem naš vsakdanji Na ti dve in podobna vprašanja iščejo odgovor po vsej Evropi; Evropejec "pridela" že približno 560 kg odpadkov na leto. Pri nas smo nekoliko v "zaostanku", saj pridela prebivalec pri nas le okrog 470 kg odpadkov letno. "1 7tej količini so vse vrste gospo- V dinjskih odpadkov, od velikih kartonov embalaže, do elektronske opreme, bele tehnike, organskih odpadkov, kovinskih in nevarnih odpadkov. Potrebno je ponovno poudariti, da se koristni in nevarni odpadki še vedno v prevelikih količinah pojavljajo v zabojnikih za odpadke, ki jih pripeljemo na deponijo. Papirna embalaža, kovine, steklo, plastenke, oblačila; elektronika, barve, akumulatorji, baterije in drugi nevarni odpadki ne sodijo med splošne odpadke. Nenevarne koristne materiale lahko odložite v posode na zbiralnicah. Navedene nevarne odpadke, vključno z odpadnimi olji iz gospodinjstev in odpadne pnevmatike, pa je obvezno osebno pripeljati v zbirni center (ZRC) ob ajdovski deponiji. V centru Vam delavci pomagajo ločiti pripeljane odpadke po frakcijah. S sodelovanjem občanov pri ločenem zbiranju, bomo ohranili odlagalni prostor na deponiji, odložili trenutek odvažanja ostanka odpadkov na druge deponije in drugače razbremenili ZRC in ohranili relativno nizke cene storitev. Možni so različni načini sodelovanja. V občinah Ajdovščina in Vipava ima več kot 50% gospodinjstev lastne stanovanjske hiše. V vseh teh gospodinjstvih bi lahko doma kompostirali organske odpadke. Predvsem iz gospodinjstev v naseljih Ajdovščina in Vipava je delež organskih odpadkov še vedno zelo velik. Za prebivalce v več stanovanjskih hišah načrtujemo postavitev skupnih posod za odlaganje organskih odpadkov iz gospodinjstev. V urejenih zbiralnicah po naseljih je prostor tudi za večje kartone in večjo plastično embalažo. Kosovni odpadki velikih mer spadajo le v zabojnike za kosovne odpadke, ki jih redno postavljamo po naseljih. Izrabljene pnevmatike pa ne spadajo v kontejnerje za nenevarne odpadke. Z dobrim sodelovanjem občanov s Komunalo bi morali do leta 2010 iz vseh odpadkov izločiti vsaj 50 % več koristnih materialov in nevarnih odpadkov, kot sedaj. Miroslav Geržina Trtgatev 2005 v »začasnih« številkah Povprečna bera Letos lahko v primerjavi s preteklimi leti lahko govorimo o nekoliko poznejši trgatvi, količinsko zadovoljivi, po kvaliteti pa povsem povprečni. Monika Kosmač iz Agroinda 1894 nam je postregla z začasnimi podatki, zajeti so bili na dan četrtka, 29. septembra. T TKleti Vipava so doslej prevzeli V 7.500 ton grozdja. Belih sort je bilo odkupljenih 5.300 ton, rdečih pa 2.200 ton. Monika pravi, da pri belih sortah počasi zaključujejo prevzem, saj je v vinogradih ostalo le še nekaj rebule. Za prvi teden v oktobru predvidevajo trgatev rdečih sort: kabernet sauvignona in barbere iz zadružnega sektorja ter merlota iz lastnih vinogradov v Biljah. Zaskrbljujoče je, da je za prve oktobrske dneve napovedano slabo vreme, zato se lahko poveča odstotek gnilega grozdja. »Kmetje in seveda trgači, so se pravzaprav pri odstranjevanju gnilih jagod, ki jih povprečno več kot v preteklih letih, zelo dobro odrezali«, pravi Monika Kosmač. Sladkorji so na ravni dolgoletnega povprečja, mogoče za odtenek slab- ši, variirajo pa od sorte do sorte. Dobro so se odrezali pinoti, sauvig-non in chardonnay, nekoliko slabše pa rizling, rebula. Zadovoljivo pa malvazija in merlot. Nekje na povprečju sta tudi paradna pinela in zelen. Gniloba se je (zaenkrat) izdatneje lotila predvsem rebule, pinele in rizlinga. Pri prevzemu, »na rampi«, ni bilo večjih zastojev in težav, pa tudi okvar ne. Seveda se tu pa tam vsa stvar nekoliko zavleče, saj gre za kar velike količine obranega grozdja, predvsem v sončnih in za trgatev najbolj primernih dnevih. Nadaljni odkup preostale grozdne letine bo seveda odvisen predvsem od vremena, zato velja spremljati razporede prevzema iz posameznih območij še naprej. IM Kmetijski nasveti za pozen september in zgodnji oktober: Trgatev! Ne obrezuj trt, dokler so še zeleni listi na njih. Zaznamuj tiste, ki največ dajo in one lahko tudi, ki slabo rodijo. Glej, da ne boš trgal prezgodaj, razen, če ne kaže drugače... Pospravi za sabo in čuvaj naravo!___ 4 ajdovski odmevi Na Ribniku novo igrišče z atletsko stezo Problematika majhnih vodovodnih sistemov Kot smo pisali že v februarski številki Latnika, je na območju občine Ajdovščina okoli 20 manjših vodnih virov, ki so v uporabi in nimajo upravljavca. To so predvsem vaški vodovodi okoli Lokavca, v Kamnjah, Skriljah, Črničah, v Podkraju, na Hrušici in še nekateri drugi, katerih največja težava je oporečnost. Ajdovščina je bogatejša za nov športni kompleks - ob Bevkovi ulici na Ribniku je konec septembra potekalo slavje ob odprtju prenovljenega športnega igrišča z atletsko stezo, ki se je nadaljevalo s predstavitvijo domačih športnih društev. Obnovo v vrednosti 12 milijonov tolarjev je v celoti pokrila Občina Ajdovščina, dela pa je izvajalo domače gradbeno podjetje Primorje. ^Tpudi zadnje analize, ki jih je opra-X vil pristojni Zavod za zdravstveno varstvo iz Nove Gorice, kažejo, da je voda v teh sistemih biološko oporečna in jo je potrebno prekuhavati. Opozorilo je preko radia objavila Komunalno stanovanjska družba ter še vedno velja. S strani zdravstvene inšpekcije je bil v septembru Občini Ajdovščina postavljen 6 mesečni rok, da se za vse navedene vodovodne sisteme postavi upravljavec, ki bo vzpostavil sistem trajne kontrole, ter pričel z odpravljanjem vzrokov za biološko oporečnost. V praksi to pomeni precejšnje in- vesticijske posege (sistemi kloriranja in filtracije), ki jih bodo morali v prvi vrsti prevzeti uporabniki sami. Občina je pri tem pripravljena pomagati, vendar pod pogojem, da se ti vodovodni sistemi prenesejo v upravljanje Komunalno stanovanjski družbi, ki na našem področju opravlja javno službo vodooskrbe. Prenos v upravljanje še ne pomeni prenosa lastništva, pač pa to, da bodo vodovodni sistemi končno dobili strokovno usposobljenega upravljavca. Glede na zaskrbljujoče stanje zdravstvene oporečnosti, se morajo vaške skupnosti odločiti, kako bodo sistemi upravljani. Za vse dodatne informacije in pojasnila vam je na voljo Oddelek za gospodarstvo in investicije na Občini Ajdovščina. Peter Kete RADIO ItfjVAl V^AJDOVŠČINA^/ 106,9 MHz www. novanova.si Slano blato "O okometno igrišče je dolgo 44 JCvmetrov, široko 25,2 metra, obkroža ga atletska steza v dolžini 200 metrov, ki je na eni stranici podaljšana v progo za tek na 100 metrov. V kompleks igrišča pa spada tudi prenovljena proga za skoke v daljino. Oba govornika na slavnostnem odprtju - župana Občine Ajdovščina Marjan Poljšak in predstavnik družbe Primorje Marijan Mučič - sta poudarila pomen športnega udejstvovanja med mladimi, ki pomeni koristno izrabljanje prostega časa in odvrača od stranpoti. Odprtje je potekalo v slogu dogodka - z ognjenim krstom atletske steze, na kateri so svoje odlične tekaške sposobnosti pokazali atletinje in atleti z Osnovne šole Danila Lokarja v teku štafet. Veselje se je nadaljevalo ob predstavitvi mnogih domačih društev, tako s praktičnimi prikazi svojega dela na igrišču, kot z razstavljenimi športnimi rekviziti in povabili k sodelovanju na stojnicah. Gost dogodka je bil odličen domač športnik, olimpijec, gorski kolesar Primož Štrancar. Dan športa v Ajdovščini je potekal v organizaciji Zavoda za šport in Športne zveze Ajdovščina. S tovrstnimi prireditvami želijo športni delavci in športniki pritegniti čim večje število mladih k sistematičnemu procesu vadbe. V Ajdovščini trenutno deluje 43 športnih društev, od tega se jih 17 ukvarja s kakovostnim vrhunskim športom, ostali pa s športno rekreacijo, v okviru katere delujejo tudi invalidi ter z interesno športno vzgojo. Novo rokometno igrišče z atletsko stezo bo služilo potrebam šolskega in rekreacijskega športa v Ajdovščini, po končani izgradnji pa bo vključeno v kompleks nove šole Šturje. Pripravila S.H. Hiša mladih Konec septembra bo končana obnova dobrih 600 kvadratnih metrov prostorov v objektu bivše vojašnice Srečko Kosovel, ki bodo namenjeni mladinskim društvom. V pritličju stavbe že nekaj let stanuje Klub ajdovskih študentov, v prvem nadstropju, kjer potekajo prenovitvena dela, pa bosta prostore dobila Center mladinskih dejavnosti in PUM (Projektno učenje za mlade), ki izvajata vsakodnevne dejavnosti; na drugi strani hodnika se bodo namestili še Mladinski svet, taborniki in društvo Jutro. Prenovo mladinskih prostorov v prvem nadstropju stavbe je v celoti financirala Občina Ajdovščina v višini 17.500.000 SIT. Namen prenove je bil združiti čim več mladinskih društev in organizacij na enem mestu, tako bodo lažje sodelovala med sabo in si izmenjevala informacije. Skupni prostori nudijo mladim predvsem več možnosti za druženje in kakovostno zabavo. Pripravila S.H. STRATEGIJA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE AJDOVŠČINA JAVNI POZIV ZA ZBIRANJE POBUD Zakon o urejanju prostora določa, da morajo vse občine v Sloveniji pripraviti nove prostorske akte: Strategijo prostorskega razvoja občine in Prostorski red občine. Svet Občine Ajdovščina je na 26. seji, konec junija, sprejel Sklep o pričetku postopka izdelave Strategije prostorskega razvoja Občine Ajdovščina. Oddelek za okolje in prostor na Občini Ajdovščina, bo od 20. septembra 2005 do 1. januarja 2006 sprejemal pobude za spremembo namenske rabe prostora za potrebe izdelave novih prostorskih aktov. V ta namen so že pripravljeni obrazci z obrazložitvijo in navedbo določb zakonodaje, ki opredeljuje temeljna pravila za prostorski razvoj predvsem s področja širjenja poselitve. Obrazci za izpolnitev vloge so dostopni v informacijski pisarni Občine Ajdovščina, na Oddelku za okolje in prostor, kjer vam bodo prijazno odgovorili na vsa vaša vprašanja ter na spletni strani Občine Ajdovščina (www.ajdovscina.si). Informacije o izvajanju del na plazu Slano blato v letu 2005 Plaz Slano blato nad Lokavcem so 31. avgusta obiskali predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, z namenom ogleda stanja plazu po avgustovskem deževnem obdobju ter uvedbe izvajalca Primorje d.d. v dela. ^TGzvajalcem je bila podpisana loge dodatnih dveh vodnjakov, ^.jpogodba za dela, ki zajemajo: načrtovana pa so še druga vzdr- - izkop in izvedbo betonske ob- ževalna dela na že izvedeni od- vodnji, - izvedbo horizontalnih vrtin za odvajanje vode iz vodnjakov, - dodatno ojačitev obstoječe Avstrijske pregrade, - izdelavo in popravilo pretrgane traktorske poti za lastnike parcel in popravilo poti do vodnega zbiralnika za zaselek Kuši v smeri proti vasi Stomaž.. Plaz se sicer še vedno premika v srednjem delu in potuje proti nakladalnem platoju, kjer se bo plazino po potrebi odvažalo na deponijo. Trenutno je tam prostora še za 80 tisoč kubičnih metrov materiala. Plaz je pod stalnim video nadzorom, o vsaki spremembi je nemudoma obveščena Civilna zaščita, zato so prebivalci Lokavca lahko popolnoma brez skrbi. Miha ERGAVER, dipl. inž. teh-nol. prom. OBMOČNO ZDRUŽENJE RK AJDOVŠČINA VAS VABI NA KRVODAJALSKO AKCIJO KI BO V ČETRTEK 06.10. 2005 od 7.00 -13.00 un PETEK 0710. 2005 od 7.00 -13-00 ure PONEDELJEK 10.10.2005 od 7.00-13.00 u V DIJAŠKEM DOMU SREDNJE SOLE VENO PILON V AJDOVŠČINI KRI REŠUJE ŽIVLJENJE. ALIJE DAROVANJE KRVI RES SAMO STVAR POGUMA? PRIDI IN SE PREPRIČAJ! MOJA KRI - VARNA KRI ZAME, ZATE, ZA VSAKOGAR Na krvodajalsko akcijo NE PRIHAJAJTE TEŠČI, jeste lahko nemastno hrano.! DODATNE INFORMACIJE O DAROVANJU KRVI LAHKO DOBITE NA WWW.RKS.SI ali ZAVOD RS ZA TRANSFUZIJSKO MEDICINO WWW.ZTM.SI ajdovski odmevi Napoved 28, seje Sveta Občine Ajdovščina Prva jesenska seja ajdovskih občinskih svetnikov bo potekala na predzadnji septembrski dan. Dnevni red je obsežen, kar je razumljivo, saj gre za prvo popočitniško sejo. Svetniki se bodo tako spopadli s 13. točkami. a začetek bodo medse sprejeli novega svetnika - Ljubo Žgavec, predstavnik nepolitične in neodvisne liste obrtnikov, bo namreč nadomestil Iva Boscarola, ki je odstopil zaradi nezdružljivosti svoje funkcije z lastniškim delom v podjetju, kakor navaja eden od členov Zakona o preprečevanju korupcije. Sledila bo točka Vprašanja in pobude svetnikov. SPREMEMBE AKTOV: Čeprav so Statut Občine Ajdovščina svetniki spreminjali že na eni od pomladanskih sej, je pomembni dokument zopet v obravnavi. Ponovne spremembe in dopolnitve namreč pogojujeta Računsko sodišče ter spremembe in dopolnitve Zakona o lokalni samoupravi, ki so pričele veljati v avgustu letos, nanašajo pa se predvsem na delovanje Nadzornega odbora. Spreminja se tudi Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih in ureditvenih pogojih v Občini Ajdovščina. V lanskem letu sprejet odlok namreč ne zadostuje za izdajanja gradbenih dovoljenj na nekaterih območjih - predvsem tam, kjer bi bilo potrebno v ta namen izdelati in sprejeti lokacijski načrt. Z novimi spremembami se tako uve- ljavlja rešitev, ki bo skrajšala sicer dolgotrajni postopek izdelave in sprejetja lokacijskih načrtov. Pričenja se KOMUNALNO UREJANJE OBRTNE CONE POD LETALIŠČEM. S projektom je Občina Ajdovščina pridobila sredstva neposrednih regionalnih spodbud, saj je pripravljen do te mere, da bo z realizacijo mogoče pričeti v prihodnjem letu - takšne so namreč zahteve za pridobitev sredstev. Investicija bo zagotovila novih 32.000 kvadratnih metrov komunalno opremljenih površin, kar bo omogočilo razvoj novih proizvodnih, obrtnih in poslovnih dejavnosti. V začetku bo zgrajena makadamska cesta, fekalna kanalizacija s črpališčem, meteorna kanalizacija ter kabelska kanalizacija za različne vrste omrežij. Drugi del projekta bo izveden v letu 2007 in obsega ureditev odvodnjavanja servisne ceste, dokončanje fekalne in meteorne kanalizacije ter izgradnjo transformatorske postaje, ki bo takoj tudi priključena v omrežje. Vrednost celotne investicije znaša 96,5 milijonov tolarjev, od tega je za 31,5 milijona tolarjev sredstev iz naslova neposrednih regionalnih spodbud. MODERNIZACIJA CESTE SLAP - DOLENJE - TEVČE: izredno priljubljeno sprehajališče, kolesarska pot in služnostna cesta za kmetijska vozila je v zelo slabem stanju. Občina Ajdovščina obnovo dela ceste med Dolenjami in Tevčami načrtuje že nekaj let. Sredstva za obnovo so zagotovljena v letošnjem proračunu, vendar pa se, zaradi uspešne kandidature investicije za sredstva neposrednih regionalnih spodbud, dela premikajo na prihodnje leto. Pogoj za pridobitev sredstev je bil namreč začetek investicije v letu 2006. Ker gre za 40 odstotkov vrednosti investicije je bila ta odločitev modra in gospodarna poteza. Obenem so strokovne službe na Občini Ajdovščina dosegle dogovor z vzdrževalcem vodotokov, ki bo še v letošnjem letu pričel sanirati brežine, oziroma zid v Bačarjih ter mostno konstrukcijo. Svetnikom bo v sprejem predlagan Dokument identifikacije investicijskega projekta, vzporedno z njim pa tudi sklep o uskladitvi načrtov razvojnih programov od leta 2005 do 2008. SANACIJA ZIMSKEGA BAZENA: investicijski program za sanacijo je bil sprejet konec ju- nija, mesec dni kasneje je bil izveden razpis za izbiro izvajalca, pri katerem je bila pogojena oddaja del »na ključ«. Obe prispeli ponudbi sta bili višji od sprejetega investicijskega programa. Strokovne službe Občine Ajdovščina so z ugodnejšim ponudnikom opravile racionalizacijo z določenimi spremembami v popisih ter po večkratnih usklajevanjih pridobile ponudbo v vrednosti 158 milijonov tolarjev. Bistvene razlike med investicijskim programom in ponudbo izbranega podjetja so predvsem v postavkah strojne instalacije - podjetje predvideva za okoli 12 milijonov več stroškov kot investicijski program ter oprema in prezračevanje - ponudba predvideva za okoli 8 milijonov tolarjev višji strošek. Strokovne službe Občine Ajdovščina svetnikom predlagajo novelacijo investicijskega programa. Osma točka dnevnega reda septembrske seje govori o dispoziciji pozidave za skupinsko stanovanjsko pozidavo v Potočah. Širše območje nezazidanih stavbnih zemljišč ob lokalni cesti Potoče - Kamnje, v obsegu okoli 15.000 kvadratnih metrov, se tako ureja na osemnajst gradbenih parcel z vsemi potrebnimi načrti cest ter komunalne in energetske infrastrukture. V nadaljevanju bodo svetniki odločali o soglasju k zadolžitvi Komunalno stanovanjske družbe Ajdovščina ter o poroštvu občine pri zadolžitvi. Komunalno stanovanjska družba namreč kupuje vozilo za praznjenje greznic, čiščenje kanalizacijskih vodov, peskolovov in lovilcev olj (sedaj to delo opravlja s traktorjem in cisterno). Družba se namerava za najem ugodnega kredita prijaviti na javni razpis Ekološko razvojnega sklada, vlogi pa je potrebno priložiti poroštveno izjavo občine. Center za usposabljanje invalidnih otrok Vipava občini predlaga povišanje cen njihovega vrtca za dobrih 5 odstotkov, kar argumentira s povišanjem stroškov. Če bodo svetniki odobrili povišanje, bo pričelo veljati s pričetkom šolskega leta. Na septembrski seji bodo svetniki dobili tudi aktualno poročilo o projektu Kompresorska postaja v Ajdovščini, za konec pa bodo sklepali še o imenovanjih novih porotnikov ter o nekaterih premoženjsko pravnih zadevah. Pripravila S.H. Teden vseživljenskega učenja 2005 Dan prireditev ura kraj vodja Ponedeljek, 17.10.2005 Predstavitev središča za samostojno učenje 9-18 Lavričeva knjižnica AjdovščinaSkupaj z Ljudsko univerzo Zdenka Žigon Uvajanje uporabnikov v samostojno iskanje gradiva 9-12 Lavričeva knjižnica AjdovščinaOddelek Vipava Martina Zalar Torek, 18.10.20- 05 Predstavitev središča za samostojno učenje 9-18 Lavričeva knjižnica AjdovščinaSkupaj z Ljudsko univerzo Zdenka Žigon Knjižna srečanja ob kavici 9 Lavričeva knjižnica Ajdovščina skupaj z Grafiko Soča-Knjigarna Ajdovščina Zdenka Žigon Uvajanje uporabnikov v samostojno iskanje gradiva 10-13 14-18 Lavričeva knjižnica Ajdovščina Martina Zalar Srečanje Bralnega krožka Žarek iz Logatca in Studijskega krožka Čitalnica iz Ajdovščina 18.00 Lavričeva knjižnica Ajdovščina Alenka Furlan Zdenka Žigon Sreda, 19.10.20- 05 Predstavitev središča za samostojno učenje 9-18 Lavričeva knjižnica Ajdovščinaskupaj z Ljudsko univerzo Zdenka Žigon Četrtek, 20.10.20- 05 Predstavitev središča za samostojno učenje 11-18 Lavričeva knjižnica Ajdovščinaskupaj z Ljudsko univerzo Zdenka Žigon Uvajanje uporabnikov v samostojno iskanje gradiva 11-13 Martina Zalar Pravljična ura z igralko Natašo Konc Lorenzutti in njeno slikanico: Lučka 16.45 Martina Zalar Razstava ilustracij Ane Zavadlav iz slikanice Lučka 16.45 Zdenka Žigon Predstavitev študijskega krožkaKako izboljšati kvaliteto življenja 18.30 Lavričeva knjižnica Ajdovščina Alenka Furlan Petek, 21.10.20- _05 Predstavitev središča za samostojno učenje 9-18 Lavričeva knjižnica Ajdovščinaskupaj z Ljudsko univerzo Zdenka Žigon Predstavitev knjige br. Branka Likarja: Spregovoril si mi na srce 18.30 Lavričeva knjižnica Ajdovščina Zdenka Žigon Teden vseživljenjskega učenja poteka po vsej Sloveniji. Namenjen je vsem ciljnim skupinam - od najmlajših do najstarejših. V Ajdovščini ga organizira Lavričeva knjižnica. Udeležba na dogodkih je brezplačna. Kako smo se odločali na referendumu V nedeljo, 25. septembra, smo bili slovenski volilni upravičenci povabljeni na referendum, na katerem smo se odločali za oziroma proti predlaganemu zakonu o RTV. Po zaenkrat še vedno neuradnih rezultatih je za zakon glasovalo 50,21% udeležencev, 49,01% pa jih je bilo proti. Udeležba na referendumu je bila nekaj manj kot 31% ali nekaj več kot 500.000 volilnih upravičencev. , Kako pa smo glasovali v zg. Vipavski dolini? Referenduma se je udeležilo 37,28%, oziroma 7.006 volilnih upravičencev. Za jih je glasovalo 64,12 % (4.492) proti pa 34,98% (2.451). 63 glasovnic je bilo neveljavnih. V občini Ajdovščina je najvišja udeležba zabeležena na Kovku, svoj glas je oddalo 58,25% volilnih upravičencev, v Dolgi Poljani je glasovalo 52,38 upravičencev, najnižja pa v Šmarjah, kjer se je na volišča odpravilo 17,36% volilnih upravičencev. V občini Vipava so svojo državljansko pravico najbolje izkoristili na Erzelju, kjer se je na volišča odpravilo kar 84,48% volilnih upravičencev. Najnižjo udeležbo pa so zabeležili na Ložah, kjer se je referenduma udeležilo 30,18% upravičencev. NOVICE S TIC AJDOVŠČINA ^Tpokrat vam bomo postregli A z nekaj številkami. Na TIC Ajdovščina namreč beležimo število gostov, ki nas obiščejo. V avgustu in septembru je turistične informacije pri nas iskalo skupaj preko 200 obiskovalcev, pri tem seveda niso všteti domačini, ki prav tako radi zahajajo v prostore TlC-a, v stolpu na ajdovski tržnici. V avgustu smo tako zabeležili obisk 110 tujih gostov. Največ jih je bilo iz Francije, Velike Britanije in Nemčije, veliko je bilo gostov iz Italije, prihajajo tudi iz Nizozemske, Švice, Kanade, pa Poljske, Norveške, celo Avstralije in tako eksotične dežele kot so Bermudi. Tudi domači gostje se radi ustavljajo pri nas, v avgustu je informacije pri nas iskalo 30 gostov iz različnih slovenskih dežel. Septembra (do oddaje zapisa za Latnik) smo zabeležili nekaj manj obiska, kar je razumljivo, saj se počitniška sezona za večino kon- ča s koncem šolskih počitnic. Pa vendarle, obiskalo nas je 40 tujih gostov in 30 domačih. Gostje so z našimi informacijami zadovoljni. Tuje goste zanimajo predvsem namestitvene možnosti in naša dežela nasploh, saj je po večini to prvi njihov obisk v Vipavski dolini. Našo dolino na veliko odkrivajo tudi obiskovalci iz drugih slovenskih dežel, ki so presenečeni nad lepotami in možnostmi, ki jih ponuja »Raj dežele Kranjske«. Med tujimi in domačimi gosti je veliko zanimanja za vipavsko vino, za sprehajalne in planinske poti, za dobre gostilne in turistične kmetije ter za prireditve. Prav vsi pa z veseljem pregledujejo promocijske materiale, ki so na voljo. Pa morda še drobna pomanjkljivost, gostje bi radi domov odnesli spominek z naše dežele, pa ga žal v Vipavski dolini ni mogoče kupiti. Kakorkoli že, razvoj turističnih dejavnosti v Vipavski dolini ima zagotovo lepo prihodnost, če jo bomo turistični delavci, skupaj s ponudniki, znali speljati po pravi poti s skupnim ciljem. sh 6 asih sredin »Vipavska trgatev« kot v najboljših časih Petnajst tisoč obiskovalcev Pet let je minilo, odkar se je organizacije lotila Krajevna skupnost Vipava. V teh letih so se trudili pripraviti takšno praznovanje, ki bi v Vipavo pritegnilo kar največ obiskovalcev. Letos jim je to gotovo uspelo, tako da je s približno petnajst tisoč obiskovalci, ponovno najbolje obiskana prireditev na Severno Primorskem. Praznovanje je trajalo pet dni. Tsredo dopoldan (7. septem- V bra) so se na Dvorcu Zemono zbrali udeleženci slikarske kolonije Duka 2005. Zvečer je bila na dvorišču dijaškega doma Škofijske gimnazije uspela predstava Forešt v izvedbi MGS Škofije. Potem, ko so v četrtek ob 18. uri pred prostori KS Vipava odprli razstavo zbirateljev iz občin Ajdovščina in Vipava ter slikarsko razstavo društva Goriška paleta, je zvečer farna cerkev sv. Štefana gostila pevke in pevce Komornega zbora Ipavska ter kvinteta Ventus. Petkov večer je pomenil slove- sen uraden uvod v tradicionalno vipavsko prireditev, z začetkom na Zemonu, kjer so otvorili razstavo slikarske kolonije Duka 2005, z oceno likovne kritičarke AnemarijeStibilj Šajn. Udeleženci, obiskovalci in številni gostje iz javnega življenja Vipavske doline, so se v Vipavskem hramu ob prijetnem kulturnem programu, klepetu in pogostitvi zadržali še dolgo v noč. Sobotni dopoldan in popoldan sta bila predvsem športno oba- rvana: kolesarska dirka za državno prvenstvo na Nanos, turnir v malem nogometu na igrišču Osnovne šole in košarka na dvorišču Nove KBM ter balinanje v organizaciji BK Podskala. Večer je zapolnil Odtrgatveni žur z Alijo in Mambo Kingsi ter več tisočglavo množico mladih in manj mladih. Noč je pripadla organizatorjem in pometačem: higiena pred velikim finalom! ž Začelo se je s presenetljivo dobro obiskano in atraktivno nogometno tekmo med združeno slovensko ekipo duhovnikov Pax in vipavskimi veterani. Trg je popodan zaživel z Pihalno godbo Vrhpolje - Vipava, mlado in starejšo vrsto Folklornega društva Vipava ter nastopom KD Teodozij iz Vrhpolja. Posebno pozornost so na letošnji prireditvi namenili paradni vipavski vinski sorti: zelenu. Poskusila in se z njim postavila je tudi letošnja vinska kraljica. Na voljo so bili proizvodi čebelarjev in seveda številnih vinarjev Vipavskega vinskega okoliša. Atqmik harmonik in Razpotnik sta bila osrednja glasbena »lika« na osrednjem prireditvenem prostoru. Ognjemet ob 22.00 je razsvetlil in pravljično obarval morebiti največjo množico zadovoljnih obiskovalcev v dolgi zgodovini prireditve. Boris Ličen Da smo vse skupaj spravili pod streho brez vstopnine so nam omogočili: glavna pokrovitelja Občina Vipava in Agroind 1894 ter sopokro-vitelji: MIP Nova Gorica, Nova KBM, Zavarovalnica Triglav, Primorje d.d. Ajdovščina, Fructal, Mlinotest, Avto Batič, Remont d.o.o., Trsnica Vrhpolje, HKS Vipava, Škapin d.o.o. Vipava in salon Nova oprema. Iskrena hvala! »Kelnerca« Cirila Ekspedicija po zasluženo do penzije Kdo ne pozna gostilne v Snici. Tja radi zahajajo vsi, ki radi vržejo na karte eno briškolo in tršet ali pa radi zgolj kakšno rečejo s prijatelji ob kozarčku domačega. Snica je gotovo ena najstarejših gostiln v Vipavski dolini, saj deluje že od leta 1953, ko se je k Marčevim priženila sedanja lastnica Ivanka. /'"'Vd leta 1969, torej celih 36 ki celo svojo delovno dobo zdr-let pa je bila zvezda stalnica žijo na enem mestu, še posebno »Snice« tudi Cirila. Malo je takih, v poklicu natakarice. Cirili je to uspelo. Naj kelnerca je v petek, 26. avgusta, za vse prijatelje, stalne in manj stalne goste v Snici, pripravila poslovilni žur. Verjamemo, da je žur uspel, saj je ob treh harmonikah, narezku in okusnem bograču, pesem odmevala še dolgo čez »določeno« uro. Na vprašanje kako je prišlo do tega, da se je Cirila zaposlila in zaslužila penzijo prav tu v Snici, je lastnica gospa Ivanka povedala. »Naši družini sta bili že takrat veliki prijatelji in kar naravno je bilo, da je Cirila pomagala v začetku pri hišnih opravilih, kasneje pa kot natakarica. Predvsem pa zato, ker je poštena, družabna in korajžna punca«. Tudi mi smo prepričani, da je res tako. Zato Cirili želimo še veliko srečnih in zdravih let ob še kako zasluženi pokojnini.. Marjan Krpan Deponija ob športno - rekreativnem, turističnem objektu ? ! Pod ajdovskim bazenom, med cesto proti Gradiščem in potokom Lokavščkom že leto dni raste deponija raznega gradbenega materiala. Kdo privaža odpadni gradbeni les, kamenje, asfalt oz. »grublo«, ne vemo. Stanovalce Gradišč, kakor nam pravijo, deponija moti, saj prerasla trava na lani odloženih kupih, napeljuje na predvidevanja, da tisti, ki je odpadni gradbeni material pripeljal, le-tega ne namerava v kratkem odpeljati kamor spada. Tabla, ki prepoveduje odlaganje gradbenega materiala stoji ob deponiji tako bolj kot dokaz nepismenosti prinašalcev in morda kot izgovor odgovornih za urejanje okolja. Tabla z napisom namreč takega stanja ne odpravlja. Je nepomična. Njena cev je čvrsto zalita v beton. Foto in tekst mt Krasu Mladinski svet Ajdovščina jeena redkih organizacij na Primorskem, ki ima licenco za izvajanje programa MERI - Mednarodno priznanje za mlade. Program zahteva aktivnega mladostnika na več področjih: prostovoljnem delu, veščinah, rekreaciji, zahteva pa tudi ekspedicijo, pri kateri mora skupina mladih preživeti tri dni v naravi. Prav zaradi širokega izbora aktivnosti in usmerjenosti k napredovanju na posameznih področjih, je v tujini zelo priljubljen in predstavlja celo dobro referenco pri zaposlovanju mladih. 'Tprenutno je v program vključe- vo arhitekturo v Štanjelu, vključ-X nih pet mladostnikov in prav no s Ferrarijevim vrtom in bazena najlepši vikend v septembru nom, ki je ravi fenomen suhega so se odpravili na ekspedicijo po in pustega Krasa. Prenočili smo v Krasu, kjer so preživeli nepoza- Pliskovici, kjer smo v družbi do-ben vikend. Računamo lahko, da mačinov, pravih kraševcev, poiz-bodo še v letošnjem letu lahko za- kušali tradicionalne kraške jedi. ključih stopnjo programa, ki so si Vaški vodnjaki, značilni »parto-jo zastavili in tako pridobili sre- ni«, ki zapirajo »borjače«, ganjki, brni znak programa MEPI. ... pričajo o edinstveni kraški arhi- Andrej Rutar tekturi, ki se v zadnjih letih obna-V okviru ekspedicije smo si iz- vlja, predvesm zaradi »1’ckov«, kot brali etnološko - arhitekturno domačini imenujejo tujce, ki se raziskovanje Krasa in tri dni, ki priseljjejo iz Ljubljane in ostalih smo jih tam preživeli, so nam, v slovenskih mest. Po njihovih be-jesenske barve oblečeno pokra- sedah naj bi ti danes predsavljali jino, pustili v lepem spominu, kar 1/3 vseh prebivalcev Krasa. Kraško arhitekturo smo prvi dan Ekspedicija je v okviru progra-odkrivali v okolici Vrabč, v šotrih ma MEPI dosegla svoj namen, saj pa smo prenočili v starem stolpu smo se udeleženci odločili, da se vasi Tabor. V soboto smo pre- bomo na Kras še vrnili, učevali rojstno mesto arhitekta Lavra Černigoj Maksa Fabianija, Kobdilj in njego- iz naših sredin »Niente mangiare« Spoznala sta se leta 1943 - Valežan in Slovenec. Med drugo svetovno vojno sta pazila drug na drugega, nato pa ju je konec vojne ločil. Po 61 letih sta se Alojz Ferjančič in Joseph Morgan spet srečala v Sloveniji - prijatelja, ki ju je povezala najstrašnejša izkušnja, spominjata pa se tudi veliko lepih trenutkov. Center za usposabljanje Slovenske vojske Vipava Humanitarni dan V petek 2.9.2005 je potekal v Centru za usposabljanje slovenske vojske v Vipavi ( v nadaljnjem besedilu Center) humanitarni dan. Pobuda za organizacijo tega dne je prišla iz Centra in pomeni nadgradnjo sodelovanja z Območnim združenjem Rdečega kri-za Ajdovščina. T'Vnevna soba, polna sorodni--L/ kov Alojza Ferjančiča. Ko vstopim, pa zagledam še tri prišleke, ki pa se v družbi nikakor ne počutijo tujce, temveč z njimi ravnajo prej kot s člani družine. Joseph Morgan z ženo in sinom je po 61 letih iz Walesa prišel na obisk v Slovenijo. Takoj ju zagledam - drug ob drugem sedita na kavču, stara prijatelja, ki sta vez ohranila kljub času in razdalji. Pred dvema letoma si je Ferjančič zaželel, da bi spet srečal starega prijatelja - letos jima je uspelo, ko je Morgan prišel na enotedenski obisk. »Izmenjala sva si fotografiji, prepričan sem bil, da ga bom takoj prepoznal,« pripoveduje Alojz. In res ga je, srečanje po več kot šestih desetletjih pa je bilo polno čustev, objemov in presenečenj. 61 let je zelo dolga doba. Kako pa se je njuna zgodba sploh začela? Gospod Alojz začne pripoved s tem, da je moral biti med drugo svetovno vojno v Italiji. »Bila sva dva Slovenca, jaz in Stanislav Šturm z Livka. Nekega dne sva si rekla, da je tega konec in da nama Italijani ne bodo več komandirali - ob polnoči sva zbežala, prespala pod oljkami,« se spominja Ferjančič. Ko sta bila že tako lačna, da nista mogla več zdržati, sta prišla na piano, kljub temu, da so jih Italijani plašili pred Angleži in Američani. »Niente mangiare,« sta bili tisti dve besedi, ki stajosephu Morganu povedali, kako je s Slovencema, ki ju je srečala angleška sekcija dvanajstih vojakov. Ker je Morgan nekoliko razumel italijanski jezik, je hitro seštel dve in dve in svojega poveljnika prepričal, da je treba za fanta poskrbeti. »Morali smo poskrbeti zanju. Dali smo jima jesti in novi uniformi,« se spominja Morgan. Ker je bil kuhar, je skrbel za prehrano svojih sovojakov, tako je lahko priskrbel tudi nekaj več za prišleka. »Če se ne bi strinjali z menoj, jih pač ne bi hranil,« je bilo kristalno jasno. R avTtb ta skrb zanju je tudi pustila največji vtis na Ferjančiča. Ker sta bila Ferjančič in Šturm namenjena proti severu - želela sta se namreč vrniti domov - ravno tako pa Angleži, so ju ti vzeli v svoje vrste. »Dali smo jima nove uniforme, vendar pa sta obdržala svoji kapi,« se spominja Morgan. Slovenca sta zbolela za malarijo, tako da so jima Angleži priskrbeli zdravila proti tej bolezni, preživeli pa so tudi marsikatero bombardiranje. »Vendar pa ni bilo vse le grdo,« poudarjata prijatelja. »Mi smo oskrbovali vojsko s strelivom. Nekega dne je eden izmed vojakov v zaboju s strelivom našel sporočilo nekega dekleta iz Anglije, ki je na listek napisala svoj naslov. Vojak ji je pisal, kasneje pa sta se poročila!« se romantične zgodbe spominja Morgan. Kaj pa je bilo najtežje? »To, da od doma tri leta nisem prejel nikakršnih novic - pošta ni šla skozi,« mi odgovori Ferjančič. »Ko smo izvedeli, da je vojne konec, sva s Šturmom vsak večer poslušala slovenski radio. Da gre proti koncu, smo čutili, ko so bombardirali Col in takrat smo rekli ‘adijo naši’. Angleži so nama ponudili, da bi šla z njimi, sam pa sem rekel, da grem najprej domov pogledat. Mamo je skoraj kap zadela, očetu pa je nekdo v cerkvi povedal, da sem prišel domov.Že naslednji dan so me mobilizirali, hoteli so mi vzeti uniformo, vendar pa sem jim rekel, da sem si to uniformo zaslužil!« Tudi Morgan se je moral čimprej vrniti domov, saj je njegov oče hudo zbolel, preden pa sta se poslovila, sta si prijatelja le izmenjala naslo-va.V dveh letih, ki sta ju preživela skupaj, se je med Valežanom in Slovencem stkalo tesno prijateljstvo, ki ga niso mogle preprečiti niti jezikovne ovire - vsak izmed njiju se je naučil nekaj besed tujega jezika, tako da sta lahko komunicirala. Izmed vseh fantov, ki so vojno preživljali skupaj, sta si Alojz in Joseph najbolj zaupala, največ časa sta preživela skupaj. V dolgih letih, ki so ju ločevala, sta stik vzdrževala z voščilnicami, nekajkrat pa tudi s telefonskimi klici. Prvič sta se slišala leta 1974, ko sta si izmenjala le nekaj besed: »Vse, kar mi je rekel, je bilo ‘Ja, ja, ja’, sam pa sem pozabil veliko svoje italijanščine,« z nasmehom na ustnicah pripoveduje Morgan. Vendar pa jima je vendarle uspelo, vse kar sta potrebovala, je bilo: »How are you? Bene?« »Si, molto bene,« je prišlo z druge strani žice. Včasih je za prijateljstvo, ki nastane iz zaupanja in traja desetletja, to tudi vse, kar potrebuješ - da veš, da je tvoj prijatelj dobro. Na fotografiji: Alojz Ferjančič in Joseph Morgan po 61 letih pri Ferjančiču doma O odelovanje je bilo obujeno pred Odvema letoma. Takratna krvodajalska akcija kandidatov na usposabljanju in zaposlenih Centra je pomenila začetek zelo dobrega in trdnega sodelovanja. V dveh letih smo tako organizirali skupaj s tokratno že 18 krvodajalskih akcij, večino na oddelku za transfuziologijo Bolnice Šempeter, nekaj pa na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani. Tokratne terenske akcije, se je udeležilo kar 105 zaposlenih, tako smo se močno približali 1000 krvodajalcem iz Centra v dveh letih. Do sedaj je bilo zbranih že skoraj 500 litrov krvi. Poleg krvodajalske akcije pa so potekale tudi druge aktivnosti. S pomenom krvodajalstva in potekom odvzema smo seznanili tiste, ki se danes še niso odločili za darovanje krvi. Kandidati so imeli tudi možnost se seznaniti s postopkom vpisa v slovenski register darovalcev kostnega mozga. Ekipa centra za tipizacijo tkiv iz Zavoda za transfuzijo krvi je izvedla tri predavanja, na katerih so slušatelji dobili vse informacije o darovanju kostnega mozga, razčistili dileme in vprašanja, ki se porajajo. Slušatelji so lah- ko tudi podpisali izjavo in oddali vzorec krvi za preiskave. Za to se je odločilo 25 kandidatov Centra Med zaposlenimi je potekala tudi akcija zbiranja šolskih potrebščin, otroških oblačil in igrač, ki jih bo naše območno združenje Rdečega križa posredovalo otrokom družin, ki se soočajo s krizami . Na žalost je takih družin v zadnjem času vse več tudi pri nas. Z različnimi oblikami pomoči skušamo lajšati njihove stiske. V zadnjih počitniških dneh smo 32 družinam kupili komplet delovnih zvezkov in drugih šolskih potrebščin, dvem skupinam otrok pa smo omogočili brazplačno letovanje v Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS na Debelem rtiču. Skupna vrednost pomoči, ki jo je OZRK Ajdovščina letos že nudilo, znaša že skoraj 3- milijone tolarjev. V centru so programi in sam način dela zelo intenzivni in naporni. Kljub temu pa se redno in radi odzivajo na pobude Rdečega križa, za kar se jim je osebno zahvalil tudi generalni sekretar RKS Srečko Zajc, ki je s svojim obiskom v Centru v Vipavi še povečal pomembnost dogodka. Maša Jež Tudi na gasilce se spomnimo le, ko jih potrebujemo Če je bila vsako leto, je to že 113. po vrsti Na pomoč! že 80 let Oobotna slovesnost (3. sep- reditev s paradnim mimohodom Otember) ob 80 letnici članstva in mehanizacije so po-Prostovoljnega gasilskega društva spremili nagovori predsednika Ajdovščina je postregla z zelo za- gasilskega društva Ajdovščina nimivo predstavitvijo gasilstva Mirana Pegana, slavnostnim go-in gasilske opreme. Celotna pri- vorom člana predsedstva Gasilske zveze Slovenije Iva Krušca in predsednika gasilske zveze Zgornje vipavske doline Štefana Reharja. V paradnem ešalonu je sodtlo-valo 26 gasilskih vozil in 120 gasilcev, ki so prihajali iz vseh gasilskih društev na Zgornjevipavskem in iz Postojne. Najbolj atraktivno točko, vzpenjanje po 30 metrski samostojni gasilski lestvi, so izpeljali mladi gasilci iz Podnanosa. Zanimiv popoldan se je nadaljeval in prevesil v večer z zabavo z ansamblom Nanos. Pripomniti velja, da smo na prizoritvenem prostoru pogrešali predvsem večje število gledalcev in radovednežev, ki bi jih morala zanimati tako pomembna dejavnost, kot jo opravljajo prostovoljni gasilci, če nas rajanje in zabava že ne privlačita več. Ivan Mermolja Angelska nedelja Pisalo se je daljno leto 1892, ko naj bi prvič organizirali šagro na Otlici takoimenovano Angelsko. 'Thidi letos se je, kot vsako leto do-X slej prvo nedeljo v septembru, torej že 113. zgodilo srečanje vseh Gorjanov. Sončen, čeprav malo hladen in vetroven dan se je pričel z jutranjo mašo, ki je bila še toliko bolj slovesna, saj je bila to ponovitev Nove maše domačina Sebastjana Likarja - Skručjaškega. Po skoraj obveznem kozarčku in klepetu po maši in dobrem nedeljskem kosilu, se je popoldanski program pričel ob 15. uri z športnimi igrami: vlečenje vrvi, tek na smučeh - po asfaltu seveda in streljanjem s fračo. Tisti malo manj športni in bolj glasbeni navdušenci pa so lahko prisluhnili ubranim glasovom dekliškega zbora Plejade v otliški cerkvi. Z nastopom domače dramske skupine pod vodstvom Ivice Vidmar in pre- mierno predstavitvijo nove pesmi Frnceta in Janeza s Cola, ki sta jo zapela z ansamblom Ivana Benčine, pa se je začel kulturno zabavni program, v katerem je sodeloval tudi Boris Jež z odlomki iz pridig Janeza Svetokriškega. Prepolni prostor pred gostilno na Otlici je pozno v noč zabaval ansambel Gorski Cvet. Res malo je »šagr«, ki bi pritegnile tako množico ljudi, saj se na ta dan zberejo Gorjani od blizu in daleč, da si ob kozarčku dobrega povedo vse, kar so med leto zamudili. Ob tej priložnosti so izdali tudi knjižico Gorjanski dokument, v katero bodo vsi, ki so si jo priskrbeli, vsako leto lahko odtisnili štampiljko in tako dokazali svojo prisotnost na tem pomembnem srečanju na Gori. Marjan Krpan IH 8 moja krajevna skupnost Brje na Vipavskem Brje je znano kot vinogradniški in sadjarski kraj, ki se nahaja v razgibani in slikoviti pokrajini, krajevno skupnost Brje pa tvorijo številni zaselki na zahodnem delu Vipavskih gričev - prebivalcev kraja je bilo ob zadnjem popisu 382. V zaselku Kodrovi si lahko obiskovalci ogledajo zanimiv stavbni niz mediteranskega tipa z vhodi v banjasto obokane kleti in polkrožno sestavljenimi portali. Nad Brjami se dviga zaselek Sv. Martin, kjer je na najvišjo dominantno točko postavljena cerkev, ki ločuje Vipavsko dolino od Braniške. Na tej točki se ponuja tudi prekrasen razgled na Vipavsko dolino. Kras in obronke Trnovskega gozda. Skozi vas Brje pelje tudi znana Vipavska vinska cesta, ki je s 27 vinskimi kraji in ponudniki največja vinska cesta v Sloveniji. Že na prehodu prejšnjega stoletja, leta 1899, so vinogradniki ustanovili vinogradniško vinarsko društvo, da bi združili svoje znanje in izkušnje. Med soustanovitelji društva je bil tudi pesnik Simon Gregorčič. Predsednik krajevne skupnosti je Branko Furlan, s katerim se zaradi intenzivnega dela v času trgatve žal nismo mogli pogovoriti. Med največje projekte skupnosti v zadnjem času zagotovo lahko štejemo obnovo mrliške vežice, ki je sicer delo znanega arhitekta Maksa Fabiania. Arhitekt je sicer bistveno vplival na obliko posameznih objektov ter tudi urbanistično zasnovo središč številnih vasi na Primorskem, v zamejstvu in tudi širše. Obnova mrliške vežice je zaokrožila območje med dvema zaselkoma ter obiskovalcu vasi ponazorila prijazen odnos vaščanov do stavbne dediščine in urbanega okolja na podeželju. Vino promovira kraj Bogdan Makovec je eden izmed opaznejših prebivalcev Brij - njegova vina ponesejo ime kraja tudi na drug konec sveta. Kmetijo je od svojih staršev prevzel pred enajstimi leti, pravi pa, da je vinogradništvo »delavnica pod milim nebom«, za katero nikdar ne veš, kaj se lahko v njej zgodi. Začniva kar z vinarskim vpra-š a n j e m - kako kaže letošnji letnik? Letnik je z začetka izgle-dal zelo dobro, bo pa verjetno malo oskrbljen ravno zaradi aktivnega deževnega obdobja, tehnologija pridelave pa bo verjetno nekoliko bolj zahtevna ravno zaradi neskladij med sladkorji in kislinami v grozdju. Koliko lahko vinar vpliva na razvoj samega kraja? Važno je, da prihajajo ljudje v določen kraj - to je zelo pomembno, četudi hodijo samo k enemu. Vedno, ko se govori o nekem priimku, se pove, v katerem kraju je ta oseba. To je nekaj. Če pa hočeš, da bo kraj v javnosti kaj veljal, mora za to delati cel kraj. Se vam zdi, da krajani tovrsten razvoj podpirajo? Zelo problematično je, ko začneš izstopat, ker te okolje sprejme kot samosvojega. To pa ni res, razvoj si pač peljal po neki čisto svoji liniji in ta linija se mora odražati na vseh področjih. Sam moram biti prisoten v Ljubljani, ki je zame največje prodajno področje - če me tam ni, začne vse pešati. Vendar pa nikomur več ni lahko, če je dober ali pa slab. Mislim, da bomo morali tudi na Brjah razviti nek koncept drugačnega dela. Žal pa so pobudo za spremembe dali ljudje, ki so tu začasno, tako imenovani »vikendaši« in so v teh krajih videli neko prednost. Brje bi se lahko imenovalo Vipavska Brda. Sama vas se mora zavedati tega, da bi morala dokazati, da je eno največjih vinorodnih področij v občini Ajdovščina, vendar ne samo z delavnostjo v vinogradih, temveč tudi s promocijo samega kraja. Kako vidite razvoj te promocije? Vsi segmenti bi se morali združiti, vinarji, sadjarji, lokalna skupnost... V zadnjem obdobju se nekaj pre- buja, ker neke dejavnosti so v vasi - imamo Vlasto Rebek Dolanc, zaradi katere pride na Brje določen segment ljudi. Vsi se čudijo tej lepoti, vendar pa je to treba spravit v življenje. Vsako leto bomo imeli memorial Silvana Furlana, ki se je ukvarjal s filmom in je tej vasi dal velik pomen. Da se izkoristit tudi dejstvo, da je tu en kos življenja pustil tudi Simon Gregorčič, bil je tudi soustanovitelj društva vinarjev. Pred nekaj leti ste to društvo ponovno obudili v življenje. Društvo je bilo obujeno 1996 leta. Delovati je prenehalo leta 1939 zaradi pritiska fašizma, ker ni bilo samo strokovno društvo, temveč je združevalo tudi narodnjake, v bistvu je bilo neka sekcija čitalnega društva. V velik ponos nam je bilo, da smo prevzeli statut izvornega društva. Sam sicer nisem več član društva (tudi ne morem biti, ker sem član poslovne skupnosti vinarjev Slovenije), vendar pa še vedno sodelujem na vseh sestankih društva. Majda Dodevski Družabno in ustvarjalno V torek, 13. 9., je na Brjah pri Ajdovščini potekala 2. kolonija ustvarjalnih dejavnosti, razdeljena pravzaprav na dve interesni sferi, ki pa imata skupni imenovalec v pridevniku »ustvarjalno«, saj so srečali tisti, ki ustvarjajo s čopičem in tisti, ki jim je bliže ustvarjalnost v besedi. Ob 10. dopoldan se je na domu Vlaste in Damjana Rebeka zbrala trideseterica sodelujočih, ki so prihajali iz vseh koncev Slovenije, sestavljali pa so jo člani različnih invalidskih društev in skupin in seveda njihovi spremljevalci. Aktivnih udeležencev je bilo 25. ■\ Tlasta Dolenc - Rebek, generator V Društva animatorjev Norma 7, ki je bilo organizator kolonije, je pričakovala, da se bodo slikarji v lepem sončnem dnevu raztepli po Brjah, pa so se ugnezdili kar na prijetno senčnem dvorišču, kjer je nastal živahen in po barvah dišeči priložnostni atelje, kjer so se mešali glasovi ustvarjalcev, mentorja in spremljevalcev, ki so klepetali ob kavi in pecivu. Motivi na slikarskih platnih so bili različni, kot so bili različni tudi sami likovniki, prevladovale pa so vendarle teme Vipavske doline, ki se je nekako pogreznila v zatišje pred trgatveno nevihto. Literati so svoje druženje zastavili drugače. Niso pesnili in prebirali svojih tekstov. Na obisk in v ustvarjalno družbo so povabili profesorici Ivano Slamič, ki jim je plastično ter prepričljivo predstavila delo našega rojaka, pisatelja Danila Lokarja, s poudarkom na njegovem videnju bivanjske problematike. Prostor pogovora in izmenjave mnenj je bila impresivno - ekspresivna stara brejska črna kuhinja, kjer so po zaključku srečanja v mikrofon Radia Nova udeleženke (bile so same ženske) prebrale in zrecitirale nekaj svojih, reči moramo, dobrih tekstov. Naslednje dejanje 2. kolonije Brje 2005 se bo zgodilo naknadno. Ko bodo likovna dela dodelana bodo seveda razstavljena v prostorih Osnovne šole Brje, ki je potem, ko so ukinili redni pouk, postala prostor kulturnega in družabnega življenja na Brjah. Literate pa bomo predstavili v dveh krajših oddajah na našem radiu, o čemer vas bomo seveda obvestili pravočasno. »Prepričana sem, da bomo doživeli tudi tretjo, četrto-,in tako naprej, kolonijo na Brjah,« je rekla v pogovoru Vlasta .Ivan Mermolja Cvetka Furlan - ko srce spregovori Moje pesmi - tako se imenujeta prva in druga zbirka pesmi Cvetke Furlan z Brij, ki pesem vidi v vsaki stvari. Težko sem jo prepričala, da mi je povedala kaj o sebi in svojem ustvarjanju. Potem pa vendarle... in povedala je tudi kako pesem. TJrvo zbirko je izdala leta 1993 - v mali knjižici je bilo zbranih 60 pesmi. Sedaj je izdala še eno, ki jo je poimenovala enako kot prvo - Moje pesmi. Saj pravzaprav to tudi so - njene. »Navdih najdem povsod, če sem brcnila kamen, sem že videla pesem,« pove gospa Cvetka. Tako sta bila tudi svinčnik in zvezek njena stalna spremljevalca, ko je začutila navdih, pa je pesem spisala v desetih ali petnajstih minutah. Čeprav se ne mara izpostavljati; so njene pesmi krajani zelo dobro sprejeli - v štirinajstih dneh ji je zmanjkalo prvih knjižic. Kje pa je nastala njena prva pesem? »Hodila sem iz Žabelj, ob poti pa sem zagledala drevesa, ki so bila nagnjena zaradi vetra. Zasmilila so se mi, pomislila sem, da so takšna kot ljudje - nekateri so upognjeni, drugi pa so pokončni,« odgovori. »Vsakdo ima oddajnik in sprejemnik - srce,« je prepričana. Pesmi je pisala tudi med drugi svetovno vojno, ko je bila bolničarka in je skrbela za ranjence. Dvakrat tedensko je šla tudi v bolnico v Skriljah obiskat vojake: »Če me niso mogli najti, je mama pogledala v hlev - če so bile živali nahranjene je takoj vedela, kam sem šla.« »Nekoč sem videla, kako sta umrla dva partizana - videla sem vse, kako sta bežala in tudi, ko so ju ustrelili. Tudi iz tega je nastala pesem,« se spominja gospa Cvetka. Vendar pa ni pisala le pesmi, temveč je po vojni napisala tudi štiri enodejanke, v zvezek pa je zabeležila tudi velik del svojega življenja. »Vendar tega nihče ni videl. Razmišljala sem, da bi to komu pokazala, vendar potem nisem.« Preveč jo je sram, kot sama pravi - že od nekdaj je bilo tako, to pa potem človeku priraste. »Vlasta me je spravila, da me ni več tako sram,« pove o Vlasti Rebek Dolanc, ki jo spodbuja in jo je nekajkrat celo prepričala, da je v javnosti povedala svoje pesmi. Kaj pa jo najbolj moti? »FovšijalTo sovražim,« je prepričana. »Ampak to bo tako ali tako vedno - če imate vi deset tisoč, zakaj jih ne bi imel jaz?« še doda. Majda Dodevski ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV AJDOVŠČINA abonma OTROŠKI OSTRŽKOV ABONMA Vpis od 3.10. do 14.10. 2005 na sedežu ZKD Ajdovščina, cesta IV. Prekomorske 1, med 9.00 in 11.30 in med 13.30 in 15.30, ob četrtkih od 13.00 do 16.00. INFO: tel. 05 3643072 ali 3643073! Mladinska skupina Folklornega društva Vipava vpisuje nove člane! Če se tudi ti želiš pridružiti veseli družbi navdušenih plesalcev, pevcev in godcev, z nami odkriti domovino in tujino, se nam lahko pridružiš na prvi skupni vaji, ki bo v soboto, 8. oktobra 2005 ob 20.30 uri v Kulturnem domu v Vipavi. Vabljen-a! klepet pod latnikom Norma 7 domuje na Brjah Vlasta Rebek - Dolenc Rojena je v Zagorju ob Savi, v pravi, trdi knapovski družini, očetu Lojzetu in mami Olgi. Odraščala je torej v močno socialno izpostavljenem okolju prislovičnih »rdečih revirjev«, ki so gotovo močno zaznamovali njena mlada leta in ji namenili popotnico za celo življenje. Zanimanje za malega, ranljivega a čuta polnega človeka, ki se zaveda svoje nemoči, pa prav iz nje črpa voljo in moč za obvladovanje prihajajočega dne. Z vsemi stiskami in zagatami, veselji in ljubeznimi. Po zagorjanski osnovni šoli jo je zapeljalo v Ljubljano, pa ne zaradi mondenosti slovenske prestolnice, pač pa zaradi najcenejše in najhitrejše povezave: vlak in železnica, ki je pravzaprav dodobra zaznamovala njeno gimnazijsko obdobje. Prepolni vagoni odraslih ljudi, povečini delavcev in seveda študentov, so se ji globoko vtisnili v spomin, saj pravi: »Na vlaku je bilo posebno življenje. Kaj vse nismo slišali in doživeli na poti v mesto in nazaj. Gore misli, hecov, modrosti, idealizma in realističnih detajlov vsakdana. Odlično smo se počutili nepomembni dijaki med študentarijo. Prvi letnik gimnazije sem opravila v Bežigradu, nadaljnje tri pa v Mostah. Pa nisem šole zamenjala zaradi kakršnih koli težav, bila sem dobra dijakinja, kot da bi bile Moste bolj pri roki. Povečini nismo ob prihodu v Ljubljano čakali na glavno postajo, preprosto in dobesedno smo skakali z vlaka, tam, kjer je bilo do šole najbliže. Takrat so vozili še tisti pravi, stari vlaki, ko so v vagon vstopili sprevodniki in ročno prižigali luči. Rada imam vlake, še vedno se z vlakom zapeljem na obisk k mami na Bled.« Imaš kakšne posebne spomine na takratno Ljubljano? Ne, nič posebnega. Še najbolj si spomnim, da »Zagorjančki« nekako nismo spadali v veliko mesto. Med, po našem mnenju, brihtne in samoljubne Ljubljančane. Spomnim se, da smo se med čakanjem na vlak nekako iskali, dosti sanjarili, pa tudi pisali in brali, recitirali. Ne morem pozabiti mlečne restavracije na železniški postaji, ko so ustrelili Kenedya. Vsi po vrsti smo jokali, stari in mladi. Takih stvari ne pozabiš, nekako te zaznamujejo in dajo poseben vonj, če že ne kar okus po določenem obdobju. Vsekakor pa je veliko mesto imelo svoje prednosti. Dobro se spomnim, da je sošolka ali sošolec v razred prinesel ploščo Beatlov. V Zagorju smo jih lahko slišali le na radiu Luxemburg, postaja, ki je bila večini mladeži nekakšna vez s sodobnim svetom, s tistim famoznim zahodom. Ja, Beatli, čeprav sem imela raje Stonese, nismo marali pa slovenske popevke, niti Irene Kohont in teh (smeh...). No, danes je moje mnenje drugačno. Študij, služba? Ojoj, moj študij! Niti ne vem, če velja o tem kaj reči. Očeta nisem več imela, mama je delala in živela v Nemčiji. Zamudila sem prvo prijavo na Pravno fakulteto, ob vpisu v jeseni so me zavrnili, še se spomnim joka in krize v Zvezdi na Kongresnem trgu, ko je tudi dekan rekel ne! Pristala sem na Višji upravni šoli v Ljubljani. Po prvem letniku me je vleklo na dramaturgijo in režijo, na igralsko akademijo. Pa ni bilo nič iz tega, ni bilo trdne finančne osnove, pa tudi vzdušje je velevalo, naj se punce čimprej zaposlijo, kaj pa drugega naj počnejo. Študentska leta so bila zares lepa. Zbiranje in neskončna modrovanja v Šumiju, na glavo postavljene predstave v gledališču Glej in Mladinskem gledališču. Doorsi, Platana, Pink Floydi, pa blues, ki so nam zapirali sapo, in še veliko tega. Ljubljana je bila takrat pojem, vrelišče novih idej in dogajanj, biti mlad v šestdesetih letih štejem kot privilegij. Prva služba je bila na občini v Zagorju, 1969 pa sem postala Ljubljančanka, s službo na občini Bežigrad. Prvič sem živela sama s sabo. Zagotovo vem, da sem bila strašno sramežljiva, navzven pa je delovalo, da sem domišljava. Odgovorna delo me je leta oblikovalo in kresalo, kot se temu reče. Prelomno pa je bilo leto 1983-Takrat se je rodila Tereza, moja hčerka. Življenje delim na tisto pred Terezo on po Terezi. Seveda ne smem mimo mojega moža Dama ( Iva Rebek, op.p.), možak in pol je tale moj Dam. Prelomno leto tudi zato, ker sem zamenjala službo, zaposlila sem se kot direktorica skupnih služb v Soči, v Zavodu za rehabilitacijo. Želela sem si bolj mirnega življenja in službo bliže doma. To je takrat bil velik Zavod, kakih 140 zaposlenih v samih skupnih službah. Imeli smo bolnišnični in proizvodni del rehabilitacije, kar štiri takratne »tozde« smo premogli. Danes je ostal le bolnišnični del. Od tam prihajajo moji prvi stiki z invalidi. Čeprav se spomnim, da smo imeli doma v soseščini deklico, ki je ostal na nivoju otroka, želela sem jo naučiti pisati, nikoli pravzaprav z motenimi osebami nisem imela težav ali pomislekov. Se je takrat začela tvoja »animacija«? Ja, takrat! Bili smo izreden kolektiv, z direktorjem Francem Hočevarjem na čelu. Bili smo ljudje vseh poklicev in znanj, od zdravnikov in doktorjev, sester, do kurjačev in mehanikov. Kot so bili pisana druščina naši pacienti in varovanci, ljudje od vsepovsod, z vsakršnimi interesi in vedenji, s takšnimi in drugačnimi nesrečami, katerih posledice smo skušali na vseh nivojih zmanjševati, če že ne popolnoma odpravljati. Imeli smo sveže ideje in nepogrešljivo voljo. Začeli smo delati samoiniciativno: med celotnim »ansamblom«, kamor štejem zaposlene in paciente, smo odkrili pevce, pisce, pesnike, glasbenike, recitatorje, slikarje...Kar spontano so se začele dogajati Literarne čajanke na križišču. Na križišču? Ja, na križišču dveh velikih hodnikov, ob sobotah in nedeljah. Prihajali smo kar z družinami. Nekaj smo pripravili vnaprej, ponavadi pa nismo mogli nehati. Pelo in nastopalo se je kar naprej, včasih jih še spat nismo mogli spraviti. Sestre so nam pomagale in nas sproti obveščale, kaj se vse po sobah pripravlja, kaj vse nas čaka za naslednjo čajanko. Seveda čajanke brez čaja in peciva ni. Vse smo pripravljali sami. Direktor Hočevar je zrihtal pravi klavir, tudi pianistko smo našli v svojih vrstah. Med zaposlenimi je nastal pevski zbor, varnostnik je bil harmonikaš...Vse pri roki, vse na enem mestu. Idealna združitev prijetnega in koristnega. Kako zamenjaš Bežigrad za Brje? Preprosto! Vidiš oglas v časopisu. Maja 1986 prideš sem prvič, se dogovoriš z gospodarjem, postaviš stvari na svoje mesto, se zaljubiš v tako ogromno hišo, preživiš Silvestrovo 86/87 v tej hiši ob eni sami veliki peči, te zamete in z Brij s prijatelji vred ne moreš nekaj dni in se kmalu zatem odločiš, da želiš živeti prav tu in nikjer drugje. Kaj pa delo, služba? Bojni posvet v družini in s sodelavci je nakazal rešitev v duhu časa: zasebna iniciativa, se je temu re- klo. Ne moreš si misliti, da sem tu, bogu za hrbtom, odprla trgovino s tekstilom (smeh). Seveda »bogu za hrbtom« zaradi takega idealizma, da se greš nekakšen butik na Brjah. Sicer pa jih drugod takrat še ni bilo prav veliko. Brez izkušenj in brez ustreznih znanj. Delala sem tako, kot sem si želela, da bi z mano delali, ko nakupujem. Sem zapisala, kar so odnesli za pomerit, čakala, da so vrnili, vse bolj po domače. Pa naj vendarle dodam, da sem imela kupce tudi iz Postojne in, da če nič drugega, sem spoznala ogromno ljudi. Po štirih letih, 1991, je bilo »butikanja« dovolj. Dam je predlagal, da zaprem, odločila sem se zelo hitro: prav ima! Potem je bilo treba misliti naprej. Kolegica je predlagala nekaj modernega, za mlade izobraževanje, za invalide alternativne možnosti in rešitve. Nastala je Norma 7, svetovanje in organizacijske storitve. Niti ne vem zakaj ravno Norma, 7 pa zato, ker so pri registraciji ugotovili, da ena »norma« že obstaja. Pripravljali in organizirali smo različne seminarje, na različnih nivojih, za ravnatelje, za upravne delavce, bogve kaj še vse. Prva stvar, ki smo jo izpeljali kot Društvo animatorjev za invalide, pa je bilo tridnevno srečanje v Kamniku.Obiskal nas je tudi dr. Anton Trstenjak, bil je navdušen nad našim delo, želel je postati naš častni član, pa ga je smrt prehitela. Izreden človek je bil. Spomnim se, da si je v Kamniku zaželel kozarec vina, kar težko smo ga izbrskali, tu na Brjah mu ga ne bi nikoli zmanj-kalo...Potem mi je Dam tukaj uredil veliko sobo (zdaj je v njej razstava ob 80. življenjskem jubileju Dama, ki jo je s pomočjo Vlaste, na skrivaj, postavila hčerka Tereza. Tereza je študentka Filozofske fakultete, smer primerjalna književnost in literarne teorije in filozofija, op.p.,). Tu se je zgodil prvi večer na Brjah, koncert renesančne glasbe, nastopila je družina Soban iz Ljubljane (8. februarja 1998). Preprosta vabila sem poslala tudi po Brjah, morebiti jim je bilo sprva nerodno kar tako vstopiti v hišo, pa se je nerodnost kmalu razkadila. Istega leta smo pripravili tudi prvo skupinsko razstavo, v »veži pri ognjišču« pravimo prostoru. Sledil je prvi literarni večer, recitirali smo basni. Stalni stiki z invalidi so izcimili tudi ljudi, ki radi berejo, pišejo in recitirajo. Temu smo rekli dramska skupina, čeprav smo, in še, bolj brali kot igrali. Projekt, ki smo ga začeli v Kamniku smo potem tri leta peljali v Hotelu Planika v Ajdovščini, kjer so nam šli zelo na roko, nato pa tri leta v grajski kleti v Vipavskem Križu, kjer nam je ogromno pomagala Marija Batova. Hvala! To so bila eno ali dvodnevna srečanja, ki jih je spremljala razstava udeležencev, literarni večeri in razgovori, različne delavnice in seveda družabni večeri, kot zaključek in nadgradnja vsakokratnega druženja. Delo z invalidi ima tudi svoje teke plati: dostopnost za ljudi na vozičkih, osebni stiki z njimi...? Te zavore hitro izginejo. Sama imam povsem sproščen odnos do teh »drugačnih« ljudi. Sama se vsakega želim dotakniti, tako smo vzgojili tudi hčerko, razumem pa, da bariere pri posameznikih podzavestno nastanejo in minejo. Ne predstavljam si društva, najmanj takega kot je Norma 7, brez ustreznih sredstev, kako shajate? Težko, kot vsi, ali celo še težje. Naša komercialna dejavnost svetovanje in organizacijske storitve se je nekako razvodenela med številnimi profesionalnimi agencijami. Čeprav še naprej zmoremo pripraviti kakršenkoli seminar, na kateremkoli nivoju in kjerkoli, za vsakršen nivo, z najboljšimi predavatelji. So pa to zahtevni projekti za naše delovno področje. Vedno smo na voljo, le za sponzorska sredstva, ki so gotovo nižja kot tista agencijska, komercialna. Reči pa moram, da se je naše delo prijelo, da smo prišli v medije, časopise, radio, TV. Celo kak občinski proračun ni več gluh za naše potrebe. Ampak še vedno ne dovolj. Upamo na najboljše. Cela vrsta firm in podjetij ima jubilejne proslave, novoletna srečanja ipd.: sposobni smo jim ponuditi organizacijo in izvedbo kakršnegakoli projekta in programa. Le pokličejo naj 364 75 07. Ne želimo »fehtati«, svoje želimo zaslužiti, čeprav so tudi sponzorska sredstva v denarju ali materialu (papir, kartuše, pisarniški pripomočki...) seveda več kot dobrodošla. Brje z Normo, Društvom vinarjev, KS in še kom postajajo vse bolj na očeh, redno se nekaj dogaja? Veseli smo, in obenem žalostni, da šola brez učencev, postaja vaško središče s kulturno - zabavnim dogajanjem, da je obisk Brejcev vse večji, še bolj pa, da ljudje k nam prihajajo tudi od drugod. Normini in Vlastini načrti za naprej? Naša »dramska« skupina potrebuje še kak dober glas. Konec oktobra ali novembra bomo gostovali v Pilonovi galeriji, prišli bomo k Ajdovcem, ker tudi oni radi prihajajo k nam. Nadaljevali bomo z aktivnostmi v Domu starejših občanov, kjer so nas varovanci zelo veseli in ne smemo zamuditi niti minute, če se napovemo. Pripravljali jim bomo le okvire za srečanja, polnili jih bodo skupaj z nami v skupni Kulturnici. Kolonija ustvarjalnih dejavnosti, ki je letos potekala v drugo, bo odslej vsako leto. Da niti ne omenjam priložnostnih večerov in razstav, na Brjah naj bi bilo tudi v prihodnje zelo živahno. V enem letu smo skupaj z Brejci pripravili kar enajst prireditev, zakaj jih ne bi v naslednjem dvanajst ali več. Normi in Brejcem privoščimo dosti uspeha, idej in seveda posluha za njihovo delo! Po Latnikom je klepetal in malce tudi popival Ivan Mermolja Mednarodni šahovski turnir obmejnih mest in krajev v Ajdovščini »Šah ne pozna mej« Mednarodni šahovski turnir obmejnih mest in krajev, bo letos prvič v Ajdovščini. Vsako leto se dogaja v drugem kraju. Prvi je bil leta 1963 v Bovcu. Letošnji v Ajdovščini, v organizaciji Šahovskega društva Čaven, bo že 42. po vrsti. Zavidanja vredna tradicija, ki kaže na to, da je tako srečanje zanimivo in se je ravno zato ohranilo. Prvoten namen turnirja je bil zbliževati zamejske Slovence iz Italije, Hrvaške in Avstrije z matično domovino. Kasneje je prerasel v turnir obmejnih mest in krajev štirih držav pod geslom: »Šah druži narode«. Da to niso le prazne besede je dokaz 42. letna tradicija in 6o - 120 šahistov, ki se vsako leto udeleži tega srečanja. TJoleg vsakoletnega zmagoval-X ca turnirja se vodi še zmagovalec desetletnega ciklusa. Od začetka turnirja (1963 - 2003) je bila najuspešnejša ekipa ŠD Nova Gorica. Vedno so se visoko uvrščale tudi italijanske in hrvaške ekipe. V tem desetletnem ciklusu pa vodi ekipa ŠD Tolmin, ki je zmagala tudi na zadnjem turnirju. To so klubi z dolgo tradicijo, ki imajo v svojih vrstah mnogo močnih in kvalitetnih šahistov, ki se ponašajo z mednarodnimi naslovi in visokim ratingom. Naše društvo na tem turnirju ne more pričakovati vidnejšega uspeha. Saj obstaja šele nekaj let. Dober šahist pa ne nastane čez noč. Trdo in s srcem je treba več let potrpežljivo delati, da se pokaže uspeh. Mi vzgajamo predvsem mlade šahiste s krožki po šolah. Tam dobijo osnovno šahovsko znanje in ljubezen do šahovske igre. Letos šahovski krožek deluje na osnovnih šolah v Ajdovščini, Dobravljah, Budanjah, Vipavi in na Colu. Upamo, da se bo med mladimi nadebudneži našel kateri, ki bo čez nekaj let lahko »mešal štrene« tudi takim mojstrom črnobelih polj, kot bodo oktobra v Ajdovščini krojili vrh medna- rodnega turnirja. Nekaj perspektivnih mladih igralcev imamo. Na regionalnih šolskih prvenstvih so že osvajali prva in druga mesta in se uvrščali na državna prvenstva. To so predvsem Jakob Valič, Kristina Ipavec in Nejc Bizjak. Če bodo resno nadaljevali, lahko od njih še marsikaj pričakujemo. Tudi del članov je aktiven in prizadeven. Na tekmovanjih se ponavadi uvrščajo okrog zlate sredine. Seveda niso tako močni, kot ajdovski šahisti izpred 40 let, kjer je poleg nekaj dobrih domačinov bilo še veliko zelo dobrih šahistov v vrstah vojske, ki so igrali za domačo ekipo. Tako je tedanja ajdovska ekipa zasedla celo drugo mesto na enakem - 3. turnirju obmejnih mest, ki se je odvijal 1966 v Novi Gorici. Koliko časa bo potrebno, da se bodo taki časi ponovili? Morda pa ne tako veliko, samo delati je treba! Mednarodni turnir bo v nedeljo, 9- oktobra 2005 v hotelu Pigal. Pričel se bo ob 9-30. Ogled je zaželjen, kibicira-nje pa seveda ne bo dovoljeno. Dobrodošli! Silvo Trošt špageterho TEL: 368 91 55 REZANCI Z OREHI IN SKUTO Ses+avme(za 4 osebe) 40 dag Širokih rezancev 10 dag sveže skute 10 dag oreh. jedrc 6 dag naribanega sira 5 dag masla, žlica olja, sol Priprava: V kozici segrejemo maslo in olje s skuto zmešamo nariban sir. Nazadnje primešamo še sesekljane orehe. Nad Šibkim ognjem kuhamo da, dobimo gladko kremno omako. Rezance skuhamo » ai dente« in jih prelijemo s kuhano omako in takoj postrežemo. Dober tek. Triumf Lucije in Mateje na Novi Zelandiji Tf onec septembra je v novo-J\k.zelandskem Wellingtonu potekalo Svetovno prvenstvo v Gorskih tekih, na katerem je zopet slavila slovenska reprezentanca - domov so se namreč vrnili z ekipno zlato medaljo dekliške mladinske ekipe, ki sta jo pritekli predvsem članici domačega Športnega društva Nanos, Lucija Krkoč in Mateja Kosovelj. 18. letna Lucija Krkoč je doma iz Batuj. Z gorskim tekom se aktivno ukvarja zadnjih nekaj let, je članica ŠD Nanos, trenira pod vodstvom Edvina Kosovela. Dosedanjim pomembnim uspehom - 4. mesto posamezno in 1. mesto skupinsko v mladinski dekliški konkurenci na SP v gor- skih tekih leta 2003 na Aljaski ter lanska srebrna medalja na SP v Italiji - je dodala 4. mesto posamezno ter 1. mesto ekipno na SP v gorskih tekih v Novi Zelandiji-Ob tem velja omeniti, da se je Lucija pred zanjo najpomembnejšo tekmo poškodovala, vendar se je kljub temu odločila za nastop in ga, kljub poškodbi, odlično opravila. Njena klubska kolegica Mateja Kosovel je dosegla 2. mesto, prav domači športnici pa sta zaslužni za ekipno 1. mesto v mladinski dekliški konkurenci. K dobrim uspehom slovenske reprezentance v Novi Zelandiji so pripomogli tudi domači tekači. Marko Tratnik s Cola je zasedel 15. mesto (lani 49.), Mitja Trošt iz Podnanosa pa je letos prvič tekmoval na tako prestižnem prvenstvu in dosegel 26. čas. Ni kaj, dekleti sta hitri in perspektivni športnici, zato veljajo vse pohvale in velike čestitke njima, pa tudi vsem ostalim, ki so zaslužni za njune uspehe. s.h. Navijačice na SP v Tokio Devils se sicer sliši nekoliko zlobno, pa verjemite, da v našem primeru ni tako. Gre za skupino deklet, ki ste jih najbrž že opazili na tekmah ajdovskega košarkarskega kluba in na raznih prireditvah. Že leta pridno vadijo, da potem svoje znanje prikažejo na tekmah, nastopih sploh pa na tekmovanjih plesnih in navijaških skupin.. TV Tajbolj zagnana dekleta vadi-_L\| jo že osem let. V tem času so poleg naslova ŠKL prvakov dosegle tudi druge zavidljive rezultate na državni ravni, nekatere od njih pa skrbijo tudi za »navijaški podmladek« Letošnje leto pa je za štiri članice te skupine prelomno, junija so bile namreč izbrane v državno reprezentanco, ki bo novembra zastopala slovenske barve na svetovnem prvenstvu plesnih in navijaških skupin v Tokiu. Od za- četka septembra zato vsak konec tedna skupaj z ostalimi reprezentantkami trenirajo v Škofji Loki. Na 3- svetovnem prvenstvu plesnih in navijaških skupin, ki ga bo letos gostila dvorana Yoyogi v Tokiu bodo 5. in 6. novembra dekleta poskušale kar se da dobro prikazati svoje znanje in točko, ki so jo sestavile v dveh mesecih priprav, ter se za dobro uvrstitev borile proti ostalim reprezentancam iz celega sveta. Skupaj z njimi bo na Japonsko odpotovala tudi plesna reprezentanca, ki bo poskušala že tretjič ubraniti naslov svetovnih prvakinj. Ker pa je devetdnevna pot v oddaljeno deželo tudi finančno zahtevna, se dekleta že dolgo trudijo s pridobivanjem sponzorjev. Vsem ki so svoje že prispevali se iskreno zahvaljujejo, tisti, ki pa bi še hoteli pomagati se lahko obrnejo na e-mail devils.cheer@g-mail.com in telefonsko številko (05)3680-562 (Katja) Alpinistična šola PD Ajdovščina Alpinistična sekcija Planinskega društva Ajdovščina vabi vse ljubitelje gora v alpinistično šolo. V šoli boste pridobili vsa potrebna znanja za varno gibanje in plezanje v gorah. Seznanili se boste s plezanjem v skali, športnim plezanjem, zimsko tehniko, turnim smučanjem, lednim plezanjem in gibanjem po ledenikih. Teoretična predavanja bodo potekala ob petkih zvečer, praktična pa ob vikendih na različnih lokacijah, od plezališč do Julijcev. Poleg pridobivanja novih znanj in izkušenj je šola odlična priložnost za druženje z ostalimi osvajalci »nekoristnega« sveta, katerih sredina je po hribovsko pozitivna in usmerjena k premagovanju izzivov (vsaka poka najde klin). Alpinistična šola je primerna tudi za gornike, ki bi radi izpopolnili svoje znanje. Šolo bosta vodila David Semič in Simon Ušaj, trajala pa bo od oktobra do aprila. Prvi, informativni sestanek bo v petek 21. oktobra ob 19 h v prostorih Planinskega društva Ajdovščina na Gregorčičevi 20 (poleg sladolednega vrta). Dodatne informacije dobite na: as.ajdovscina@gmail.com ali na 041 315 396. Vabljeni! om SLIKA: Utrinek s prvomajskega plezanja v Paklenici KURIVO GORICA trgovina d.d. nova gorica, grčna 1 Podjetje Kurivo Gorica d.d. Vam v svojih prodajnih mestih nudi bogato izbiro vseh vrst gradbenega materiala. Obiščite trgovini v Ajdovščini (nasproti tovarne Mlinotest) in Vipavi (bivši Zidar Vipava); ustregli bomo vsem Vašim željam. Prodajno osebje Vam bo svetovalo pri zidavi in izbiri ustreznega gradbenega materiala. Vas hitro postreglo in vse to po ugodnih cenah. POSLOVNA ENOTA AJDOVŠČINA TOVARNIŠKA CESTA 3 5270 AJDOVŠČINA 05/ 364-40-68 POSLOVNA ENOTA VIPAVA GORIŠKA CESTA 43 5271 VIPAVA 05/364-40-65 • Cement, maltit • Apno, malta • Pesek in mivka • Marmor • Betonski izdelki • Salonitni izdelki • Opečni izdelki • Keramika • Žagan les • Stavbno pohištvo • Obloga, parket • Železo, armaturne mreže • Izolacijski material • Kemikalije • Plastika • Osnovna zašičtna sredstva • Vodovodni material • Orodje • Pocinkani izdelki • Plinska trošila in in stalacijski material ■ Utekočinjen naftni plin • Tehnični plini Akcija ugodnosti »»v znamenju Sic«« Posebna akcija - 5 ugodnosti: 1.0,! odstotne točke nižja obrestna mera za vsa posojila. 2. 0% nižja letna članarina za eno izmed izbranih plačilnih kartic. 3. So % nižja pristopnina za enega izmed izbranih sodobnih načinov poslovanja (Klik NLB, Moba NLB, Teledom). 4. Stroški odobritve posojila do 5.000 SIT. 5. Najmanj pol leta brez stroškov vodenja računa ob odprtju računa v naši poslovalnici. Vsem, ki boste v času akcije izkoristili vsaj eno izmed naštetih ugodnosti, bomo podarili priložnostno darilce. Akcija »v znamenju Sic« traja od B.oktobra do 30. novembra 2005. Vljudno vabljeni v Poslovalnico Ajdovščina, na Tovarniško 1. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Poslovalnica Ajdovščina Avtohiša, Ajdovščina, Štrancarjeva 3, tel. 05/366 31 77 velo.ajdovscina@siol.net www.velo.si VISOKOTLAČNI VODNI ČISTILCI: Visokotlačni vodni čistilec HDEm 100 je namenjen za hišno uporabo ( pranje avtomobila, dvorišč, koles..). Aparat je opremljen z by -pas avtomatiko, 1,5 kW motorjem in glavo iz lahke litine, kar omogoča lažje delo. Ob nakupu čistilca boste prejeli še 5m visokotlačne cevi, nastavek širok -ozek curek in šamponirni lonček. Dolgo življenjsko dobo zagotavljata aksiaina črpalka in bati iz lahke litine. ZELO UGODNA CENA: 26.000 SIT W@[L 1/2 plačaj takoj, 1/2 čez eno leto. IFiesta Viv; f/7* 1 1,31 motor in klima Enaki pogoji financiranja veljajo za omejeno količino vozil na zalogi, tudi za Fiesto Sun Edrtion in Ford Fusbn s paketi opreme Viva, Sun Edition in Sun Edtaon +, do konca meseca septembra. Za podrobnosti o finančni ponudbi se pozanimajte pri Prima I.E. že za 1.899.000 SIT jrdFiesta Sun Edition ■ Privošči si! FordCredit S 1 Prima I.E. Cesta IX. korpusa 96 5250 Solkan tel.: 05/333 4730 pon. - pet.: 8h -17h sob.: 9h - 12h farna trgovine tmm center farna vipava ■ ž___ JASMIN , , trgovina s cvetjem % % v > Jr # OGATIZBOR GROBNEGA CVETJA ' 'LUJEMO VENCE ^ /V ŽALNE ARANŽMAJE ©BEOOflS 8uQC3i® ° K500E^\ mš F RDKMim J roSdMSB (33HB @®faiGag Mercator agrooprema Goriška cesta 13, Vipava tel.: 05 36 44 868 _____ . UGODNO: \.hs TEHNIČNI PREGLEDI Goriška cesta 13, VIPAVA tel.: 36 71 199 - MULCERJI lNp.139 -160K* - ^ l| - VRHUNSKA ENOLOŠKA SREDSTVA TRAKTORSKE GUME ^ Ta: .A___*___ZaErk TRAKTORSKE GUME ■MMi »KLETARSKE ČRPALKE ^ ■ *> *• c- -A v * *v:?^ ‘ SUPER PONUDBA ' GEglLNIKI DRV . Jtr * && TRAKTORSKI IN ELEKTRIČNI MOŽNOST PLAČILA Z MERCATOR PIKA KARTICO TUDI NA 12 OBROKOV BREZ OBRESTI C (o® » ©(5) Hranilnica in posojilnica Vipava d. d. Glavni trg 15, 5271 Vipava, SLOVENIJA hks.vipava@siol.net. Tel.: +386 (0)5 3664-500, fax: 3664-510 Hranilno kreditna služba Vipava p.o. se je z 20.09.2005 statusno preoblikovala v delniško družbo Hranilnica in posojilnica Vipava d.d.. Ime izhaja iz imena prve vipavske hranilnice, ki je bila ustanovljena septembra 1896. leta. S tem nadaljujemo tradicijo hranilništva na vipavskem, ki je bilo na pobudo vipavskega dekana Matije Erjavca prvotno zasnovano na načelih Krekovih hranilnic. mmm mumm Q Konec je poletnih dopustov in počitnic. Bližajo se nam liLulnješi jesenski dnevi. Da ti vam jih polepšat smo vam pripravili v septembra in oktobru kolekcijo narejenih zaves po izredno ugodnih cenah. DEKOR Gradnikove brigade 49 Nova Gorica tel.: 05/302-29-75 fax: 05/333-04-88 www.dekorida-sp.si 15% POPUST SEPTEMBER OKTOBER zavese iz kolekcije - metražno blago za zavese - preproge sratnike SALON KERAMIKE m NORBIT AJDOVŠČINA ^ NOSKT Kcjsfea _ PE AJDOVŠČINA iza o«03<5fonom ABC Senat#} GorSfeo cesta 29e, 5270 Ajacvičtno kri.: (05)366-01*70,366-01 -71, tcur. (05)366-01 -72 hftp://wrw.nortJ»J{ Veliko izbira: k&famtčtvh m giamogres ploščic- za DOferssnlet ki zunenj# obteganš** san&ctfm opreme kopointikega potiva mzščmfr hkifcmasmp.ih 'm navadnih kaclt ler fuš kcsfefn vodntt armaf^ mas, lepil., SVETOVANJE - UGODNE CENE - UGODNI PLAČILNI POGOJI - DOSTAVA NA DOM r - lepota drugačnosti že od 1.979.700 SIT 3 leta ati 100.000 km garancije Poraba gorita (VlOOfcm): 4,6-6^; eimsija CO^tg/km): 119-154 vruvr nosanii Vaš prodajalec Trga ABC d.o.o., PE NOVA GORICA 05/335-44-00, PSL AJDOVŠČINA 05/364-33-02 |,JfSilSSAN^ SHIFT_expectat»on$ SESTAVIL DRAGO BRECELJ INDIJSKO MESTO (IZ ČRK KOALA) ČRV NA PRSTU, GNOJNI STRŽEN K0ŠARK. ŠOLMAN BALTSKA DRŽAVA MADŽARSKI SKLADATELJ (PAL) POVELJE, KOMANDA NEBESNO TELO, REPA- TICA IZRAEL- SKI PREROK BIVŠI RUSKI VLADAR AVTOM. OZNAKA TURČIJA LATNIK RADIO NOVA VČLANITEV V KLUB LOJAL- NOST KRADLJI- VEC EGON MARC LIKAR BOJAN NOGOM. KARIČ UMETNA SNOV ZA ATLETSKA TEKALIŠČA UMRLI SL. IGRALEC, PLESALEC RANER ČETRT- LETJE, TRI- MESEČJE IME BIVŠE DRSALKE RODNINE VESOLJ. PLOVILO DOMAČA ŽIVAL ZAČETEK SKOKA, ODSKOK NEBESNO ZNAMENJE IT.SLIKAR (CARL0) ŽAGAN LES KVADRAT. PREREZA UNIČEVA- LEC BREZ RAZLOGA GRŠKA ČRKA PARADIŽ, EDEN PREDHOD. SLOVANOV NA NAŠEM OZEMLJU LATNIK RADIO NOVA PRAOČE ČLOVEŠT. IRSKA (PESNIŠKO) REKA V NEMČIJI POLOŽAJ PRI ŠAHU OLGA RUSTJA PIVSKI VZKLIK ŠKVARČ TONE DELOVA- NJE PODJETJA VRSTA SLIKAR. TEHNIKE. POKRAJ V ŠPANIJI (GL. M. OVIEDO) STRANKA, NAROČNIK MITOLOŠ. ŽIVAL TOMAŽ TERČEK LATNIK RADIO NOVA LATNIK RADIO NOVA LATNIK RADIO NOVA DESNI PRITOK RONE V FRANCIJI MESTO NA GORE- NJSKEM LITERAR. RAZPRAVA PEVKA ŠTEFOK SEZNAM, SPISEK, POPIS, IMENIK POSODA ZA ŽGANJE- KUHO POZI- TIVNA ELEKT- RODA IZVLEČEK POŽARNEGA REDA Imou im" A z umiepi viiom Htto požarom /1\» tituli* t OMAMOiCUA VARSTVA PtiB) POŽiftOM Z« ■tavanada FM »limt atfm >a. M »• OKMmmMa -----—*—- V2y* mmn. r t. .. mil t 11 II Md. Sl« rd hMd> t pmm. a> m X KAVOOLA ZA RAVSA* JE V PNMEMI POŽARA Md*ai pšm i« k *>*> MM a HM A a *</• Čibejeve kronike »Gorjani imajo več domačih zbadljivih pesmi, ki so jih navadno speli nevšečnim sosedom svojim. Tako n. pr. Skriljanom, Vertovincem od ‘kaštrona’: Kje se en tak kaštron dobi ko v Skriljah - Vrtovinu, štirideset let je star, a ga niso še skopili. Čohom od ‘mezge’: Vsi Čohi so pohvaljeni, ker so mezgo vbivali, mezga ni mogla nič več teč, je mogla v grapo leč; Ajdovcem od okraja (Bezirka), ko so namreč pridobili Ajdovci sodišče in davkarijo: Kaj seje enkrat zgodilo v tej veseli Ajdovšni. Na dvanajst septembra mesca so becirkpostavljali. So b’li ceVga vola vbili in na plači ga spekli. Pripeljali so sod vitica, vsak je bil tega vesel. Vsak se je korajžno držal, da ga bode enkrat pil. Tam pa štirje muzikantje. Lepo so muzicirali, vsa dekleta ino fantje so korajžno plesali i.t.d. V sedanjih časih se je ta navada spremenila v razvado, kajti pijančevanje se množi. Popivanje, kletvina in tepež je kaj navadnega- Gorjan ljubi tabak, in sicer kadi iz lule (pipe) ali ga čveka (kveči - čika). O praznikih se ponaša s smodko ali cigaretko v ustih. Muzika in ples je jako priljubljeno v občini. Pleše pa rado staro in mlado. Gorjani so dobri plesalci (pleše se pa le polka in valček - redko mazur), da se gotoveje v taktu vrte, vdari plesalec večkrat z nogama v tempu ob tla. Godalo jim služi navadno ročna harmonika. V starejih časih imeli so na Dolu družbo godcev na ‘pleh instrumente’ - in stari Cuntje bili so nepremagljivi muzikantje!? Alojzija Kodrič - Slamič se je rodila Davnega 1907 v Vrtovinu. Celih 46 let je preživela v Egiptu. Je najstarejša »aleksandrinka« iz Vrtovina. Zelo rada ima živali. Čestitke za 98 letnico, ki jo je praznovala v juniju. Vinko Leskovec, rojen 1912. Z Marijo iz Podkraja sta sezidala hišo in imela štiri otroke. Vinko je bil gozdar in tesar. Jesen življenja preživlja s sinom na svežem zraku in v lepem okolju. Naj ga uživa še dolgo! Frančiška Bavčar, rojena 1908 v Batujah. S sestro sta odšli na delo v Egipt. Tik pred 2. svetovno vojno se je poročila v Selo, imela sta sina Marjana. Mož je padel v partizanih. Drobceni »mravljici« naše čestitke za trmo in vztrajnost ter ne-omajnost. Marija Podgornik, rojena 1915. Starši so bili grškega rodu. Z možem iz Vrtovina sta imele sina in hčerko. Na skromni kmetiji, mož je s priložnosnim delom pripomogel, da sta pretolkla najtežja leta. Srečno ji želimo. I Frančiška Pečenko, rojena je 1911 v zaselku Furlani na Brjah. Gospodinjila je v Gorici, z možem Francem sta imela kar 10 otrok. Po moževi smrti živi s hčerko Marijo. Otroci so velik bla-gor. Čestitamo! Andrej Bajc, rojen 1914 v Višnjah. Priženil se je v eolski zaselek Orešje., Gozdar, ki je skrbel za pet otrok. Jesen življenja preživlja v urejenem domu s hčerko. Srečno in zdravo še naprej! »Ljudje lahko živimo le v zavetju drug drugega« Utrinki z Osnovne šole Col V lanskem šolskem letu so Osnovno šolo Col s podružnično šolo v Podkraju obiskovali 204 učenci. Odkar imamo na Colu novo in pisano šolsko poslopje s popolnoma novo športno dvorano, je za vse - tudi za nas učitelje - delo v njem prijetno. Ustvarjalnosti in delovne vneme ne manjka. Svetli ter pomirjujoči prostori, umirjeni in razumevajoči zaposleni so pravi balzam za velikokrat preutrujene glave učencev. Celo učitelji si čestokrat v njih dodobra »napolnimo baterije« za nadaljnje opravljanje krasnega, a hkrati napornega poklica. Optimizma na naši šoli gotovo ne manjka in prav ta pripomore k uspehom, ki jih učenci že leta dosegajo na različnih področjih izobraževalnega dela. V lanskem šolskem letu sem kot učiteljica - začetnica - začela poučevati na Colu. Tako sem lahko spremljala vse dogodke, uspehe, ki so se vrstili eden za drugim. "IVTajmlajše so v začetku leta -L sprejeli za spoznanje starejši sovrstniki. Kasneje so vsi skupaj sodelovali na prireditvi z društvom upokojencev in bili uspešni pri izvedbi projekta Letni časi. Mali vedoželjneži so bili navdušeni nad obiskom tetke Jeseni, babice Zime, Pomladne vile in Poletne morske deklice. V marcu so pod vodstvom učiteljic naši najmlajši pripravili mamam in očetom pravo presenečenje ob materinskem prazniku. H. C. Andersena so ob 200-letnici rojstva aprila počastili z razstavo njegovih najznamenitejših pravljic, ki so jih prinesli od doma. Ročno izdelani junaki pisateljevih pravljic so precej časa krasili šolski predprostor. Umirjeno in umerjeno so se učenci iz višjih razredov poleg rednega šolskega dela vse leto pripravljali in svoje znanje utrjevali za tekmovanja, na katerih so prav vsi pokazali obilo znanja ter dosegali vrhunske uspehe. Nekaj učenk s predmetne stopnje se je izkazalo v znanju materinščine. Vsa tri prva priznanja - zlato in srebrno priznanje sta učenki prejeli na državni ravni - so si prigarale učenke iz 8. razreda osemletke in 8. razreda devetletke. Tako so vsa dekleta dokazala, da jim materni jezik predstavlja posebno vrednoto, za katero se je potrebno truditi in jo skrbno negovati. Mladi matematiki, naravoslovci in tehniki niso bili nič manj uspešni. Z le malo truda so se povzpeli v sam vrh naravoslovnih znanosti in tako kot slove-nistke pobrali zavidanja vredna lesketajoča se priznanja na državnem in šolskem tekmovanju. Dejstvo je, da so za uspehe v precejšnji meri zaslužni mentorji in mentorice, ki vsakodnevno razdajajo svoje znanje, nasvete in izkušnje svojim nadobudnežem ter jih usmerjajo na pravo pot. Tudi na področju družboslovja so se učenci naše šole izvrstno odrezali, in sicer z najboljšimi tremi uvrstitvami. Pokazali so, da jih zgodovina še kako zanima. Na področju športa so bile tekom šolskega leta organizirane številne poučno-sproščujoče ekskurzije; resnejši športniki pa so se izkazali z udeležbo na državnem tekmovanju v gorskem kolesarstvu, področnem in medobčinskem prvenstvu v nogometu, rokometu ter se preizkusili v atletiki. Na šoli aktivno deluje tudi planinski krožek, pri katerem se učenci krepijo s pohodi v naravo, svoje znanje o planinah so pokazali tudi na tekmovanju »Mladina in gore«. V lanskem letu smo prvič organizirali zimsko šolo v naravi na Arehu (Pohorje). Učenke in učenci petih razredov so bili navdušeni. Šoli v naravi sta bili nato še dve in sicer v Spuhlji pri Ptuju za sedmi in osmi razred devetletke ter naslednja v Fiesi za tretješolce. Poleg naštetega se učenci letno pripravljajo na različne projekte in s svojimi likovnimi izdelki sodelujejo na številnih razstavah. V lanskem letu so na mednarodno zasnovani razstavi »Give Peace a Chance« (»Dajmo priložnost miru«) z risbami in slikami pripovedovali o miru, sreči, veselju in medsebojnem sožitju. Slednje se še dokaj neokrnjeno in pristno izraža prav med vsemi obiskovalci na šoli. Omeniti velja, da je na državni razstavi »Likovni svet otrok«, ki je potekala v Šoštanju, strokovna žirija zaradi izrazite kakovosti izdelkov našo šolo uvrstila med deset najboljših šol v Sloveniji. In prav umetniška žilica marsikaterega učenca pripomore h kvalitetnim in idejno razgibanim izdelkom, ki krasijo stene in police šolskega poslopja. Z veseljem si učenci in učitelji ogledujemo nastale kreacije, hkrati pa nestrpno pričakujemo nove. V veliko veselje je postati ob panojih z otroško čistimi risbami, slikami, modelčki, glinenimi figuricami, fotografijami, lesorezi, linorezi, bakrorezi, žičnimi inštalacijami in drugimi na prvi pogled kar neverjetnimi umetninami. Učenke in učenci na šoli objavljajo pod vodstvom mentoric in mentorjev svoje prispevke v različnih glasilih. Poleg glasila Podkrajček iz Podkraja, glasila 1. triade s Cola, je potekal projekt, katerega sad je izid glasila Javorov list o slovenskih, ameriških in korejskih praznikih, v slo- venščini in angleščini z izvirnim naslovom Shine, little sunshine, shine! (Sijaj, sijaj, sončece!) Poleg vsega se otroci aktivno udeležujejo še vaj in nastopov otroškega in mladinskega pevskega zbora, mladinskih delavnic, svoja mnenja predstavljajo in zagovarjajo v šolskem parlamentu, obiskujejo čipkarsko šolo, likovni in dramski krožek ter sodelujejo pri številnih izvenšol-skih dejavnostih. Poudariti velja, da se na šoli vsi med seboj poznamo in prav ta vidna povezanost združuje z nevidnimi in navsezadnje tudi močnimi vezmi, ki dajejo veliko. Osmošolci so tik pred valeto pokazali precejšnjo mero srčnosti in sočutja. Na njihovo pobudo smo zaključno slavje z zabavo zaradi dveh tragično ugasnjenih mladih življenj prestavili za teden dni. Navzlic vsemu je zadnja generacija osemletkarjev uspešno prikorakala pred vrata srednje šole. Zaključno prireditev, na kateri ni manjkalo koristnih dovtipov in pestro pripravljenega programa, so izpeljali v skladu s svojimi pričakovanji in jo okronali s pogostitvijo. Vse zapisano pa lahko zaokrožim le še s srčno željo in spodbudo vsem učiteljem, da bi svoje bogate pedagoške in življenjske izkušnje še naprej radi razdajali med navdušene mlade požiralce znanja. Svetlana Plesničar Govor no gori Naslov je iz Evangelija po Mateju: v govoru na gori je Kristus množici, ki ga je poslušala, razložil svoj nauk. T Tedno bolj doumevam, da je na- V vezanost na Primorsko, edino pokrajino mojega smiselnega bivanja, povezana s pokrajinsko in z zgodovinsko drugačnostjo tega sveta. Vanj vstopam skozi vrata svojega otroštva, po stopniščih mladosti, skozi sobe zrelih let, prepuščam se zanesljivemu vodstvu besede, ki so jo izrekali drugi. Če si sam besedno ubog, če ti ni dano skozi umetnost in z njo izrekati resnice sveta, potem je beseda drugih tista, ki je tvoja vodnica. V dneh novih govorov na gori so pozabljeni nekateri, o kateri mislim te dni. Bilo je leta 1926 na Gočah. Po nedeljski maši se je Lojze Bizjak, mlad učitelj, doma iz Potoč, pred cerkvijo poslovil od otrok in njihovih staršev, od cele vasi. Sporočili so mu, da ga bodo fašisti odpeljali in odločil se je, da se prej odpelje sam, v Firence, rojstno mesto italijanske renesanse, v mesto, ki je dalo Božansko komedijo: pregnani Dante jo je ustvaril drugje, a z mislijo na svojo »Primorsko«. Bizjak je naročal ljudem, zaklinjal jih je, naj ostanejo zvesti svojemu jeziku in svoji zemlji vsemu trpljenju navkljub. Drugi govor na gori je povedal Bevkov kaplan Čedermac, literarni junak, v katerem so se zgostile misli vseh Bizjakov in njihove uporniške usode, misli vseh dušnih pastirjev, ki so se upirali cerkveni hierarhiji in ohranjali jezik, besedo, ki je bistvo naroda in jo je, po Čedermačevo, narod sprejel iz božjih rok. Tako kot so jo prejeli drugi narodi, veliki in majhni, največji in najmanjši. Niso je sprejeli zato, da bi jo zavrgli, temveč zato, da bi jo ljubili, enako močno, kot kmet ljubi svojo zemljo, če je zemlja v tem hipu prispodoba možnosti materialnega preživetja. Beseda je duša preživetja, brez nje človeka ni. Čedermac je oster: tiste, ki ne bodo znali ohraniti, kar so sprejeli iz božjih rok, bodo preklinjali otroci in vnukov vnuki. Kar šestinšestdeset let kasneje je svoj govor na gori povedal duhovnik Florjan Burnik, literarni junak Rebulovega romana Nokturno za Primorsko. Ustvarjen po resničnem človeku, resničnem Primorcu, tako kot sta bila resnična Lojze Bizjak in Anton Kufolo, ki je dal dušo in telo Martinu Čedermacu. Florjan Burnik raste iz usode Filipa Terčelja - Grivškega, doma iz štur-ske fare. Svoj mojstrski govor, vreden Shakespeara, govori na Krasu, pred cerkvijo Marije Obršljanske pri Komnu. Govori Kraševcem, ne samo vernikom, ne samo bratom in sestram v Kristusu, ampak vsem: vernim in nevernim, vsem, ki so prišli, da bi ga poslušali. Pravi, da ne bo govoril o slovenstvu, ampak o večnosti, toda večnost si zaslužimo z zvestobo temu, kar smo, s sledenjem cilju, ki je naš cilj, z njegovim uresničevanjem: z zvestobo Krasu. Če razširimo razumevanje: z zvestobo slovenstvu, narodu in jeziku. Po Rebulovo, to je po Burnikovo, to je tudi po Terčeljevo, je zvestoba večnosti, smislu življenje zmožnost vsakega človeka: vernega in nevernega, desnega, levega in vmesnega. Žitje in bitje vsakega človeka postane večnostno, če je prežeto z zvestobo samemu sebi. Govor na Krasu motijo fašistični klici, razumevanje govora na Krasu motijo današnje delitve ljudi na naše in vaše, na njihove in sosedove, na prave in neprave, ne da bi do konca poslušali Burnika: Nič se ne boj tistega, kar boš moral pretrpeti. Bodi zvest do smrti. Rebulov Burnik je zvest do smrti. Filip Terčelj je zvest do smrti. Kako polno zatajevane bolečine je njegovo pismo Francetu Bevku. Prav 1. oktobra 1945 ga prosi, da bi mu pomagal priti na Primorsko, domov, med svoje ljudi »da bi sedaj, ko gre za biti in ne-biti, pomagal pri Vašem delu po svojih skromnih močeh.« Ta biti ali ne-biti je priključitev Primorske Jugoslaviji. Burnik je zvest do smrti, Terčelj je zvest samemu sebi do smrti v hribih okrog Davče. Je večnosten, nedeljen, uresničen. Časi, v katerih smo, še kar naprej zahtevajo zvestobo in resnico, samo z njima vsak od nas postaja večnost. In spoštovanje drugega. Zato je Burnikov/Terčeljev/ Rebulov govor na Krasu/gori večpomensko mojstrstvo: ker govori vsem Kraševcem/Slovencem in ker govori o zvestobi lastni biti. Četrti govor je samogovor, ker ga govori samotar, samogovornik Danilo Lokar. V visoki starosti dvaindevetdesetih let je napisal odlično novelo Benjo: lovski pes Benjo je začel umirati, ko ni več mogel biti zvest samemu sebi, svojemu bistvu - biti lovski pes. Ko se, človek, odrečeš svojemu bistvu, svojemu življenjskemu namenu in pomenu, umreš, čeprav še sto let korakaš po svetu. . Zvestoba pa je možna v nedeljenem in nerazdeljenem svetu. Samo v takem svetu je ustvarjalna in samo v takem svetu se lahko uresničuje. Ko moram poslušati, saj se jim ne morem popolnoma umakniti, govore ločevanja, delitve, očitanja enim ali drugim, spet skozi literaturo, ki je moja večnostna bergla, spoznavam, kako težko je v drugem vi- deti človeka, samo človeka, ki, tako kot jaz, s trpljenjem in brez njega, ustvarja svojo lastno in skupno večnost. Ne najprej pripadnika nekega naroda, vere ali kulture, znanja, izobrazbenih stopenj, premoženj, ideologij, strank in skupin, ampak samo človeka. Čisto navadnega, niti ne zapisanega z veliko začetnico. Tišino morja, knjigo francoskega pisatelja Vercorsa, so Francozi takoj po drugi vojni težko sprejeli, saj njegova junakinja v Nemcu vidi najprej človeka in šele potem razmišlja o njem tudi kot o okupatorju. Kocbek je zaradi zbirke novel Strah in pogum doživel življenjsko kalvarijo. Toda ostal je zvest sebi, čeprav so nekateri to njegovo zvestobo ob stoletnici pesnikovega rojstva hoteli očrniti. In mnogi drugi mojstri in mojstrice peresa, zvesti resnici, ki je ne maramo slišati. Zato sem tu zares doma, ker je to moj edini dom, ker znam sanjati samo v jeziku svojega doma, ker zares govorim samo v tem jeziku, domu mojega bistva. Sem ena od poslušalk govora Florjana Burnika pred skoraj čudežno cerkvijo Marije Obršljanske, sedim pod mogočno lipo, zrem navzgor v zvonik, čutim mirnost in zbranost, ker sem, če ne drugje, vsaj v govoru Florjana Burnika človek. In sem dobro, ker se niti Rebula niti Florjan Burnik niti Vercors in niti Lokar ne sprašujejo, ali sem leva ali desna ali vmesna. Sem, kar sem. Ivana Slamič V prvi jesenski rubriki P.P.P. bomo pod drobnogled vzeli obdobje med 24. avgustom in 21. septembrom. Kriminaliteta: V Lokavcu so izmaknili tri dvesto litrske sode v katerih je bilo cca. 300 kg odpadne bakrene pločevine, s čimer je bil lastnik oškodovan za okrog 100. 000 SIT, iz parkiranega službenega vozila Pošte v Vipavi je neznanec izsesal okrog 20 litrov goriva in s tem Pošto Vipava oškodoval za okoli 4.660 SIT, na Bevkovi ulici V Ajdovščini so bile z osebnega vozila odtujene registrske tablice z oznakami GO - M7 - 811, občan iz Ajdovščine je prijavil tatvino denarnice s strani avtoštoparja, ki mu je ustavil na Vogrskem in ga zapeljal do Ajdovščine, mobilnega telefona znamke Samsung v gostinskem lokalu v Selu, iz kapelice med Planino in Erzeljem je neznanec izmaknil nabožni kipec, občanki iz Sela je v čakalnici ZD Ajdovščina, medtem ko je bila z otrokom v ordinaciji, neznanec izmaknil nahrbtnik, v katerem je imela denarnico z dokumenti, na Lozicah so trije moški pod pretvezo, da kupujejo traktor obiskali občanko, dva sta jo zamotila, tretji pa se je sprehodil po hiši in ji izmaknil cca. 70.000 sit in nekaj denarja v tuji valuti. Isti storilci so na Lozicah na isti način izmaknili 35. 000 SIT tudi občanki iz Slapa. V Podbregu je bilo iz stanovanj- ske hiše odtujeno 120. 000 SIT in 200 Eurov, istega dne je bilo prav tako v Podbregu iz druge stanovanjske hiše odtujenih 120.000 SIT. Neznani storilec je DARS-u iz zaboja izmaknil akumulator, na Lozicah je neznanec odtujil motorno žago znamke Husquarna 65, na Gradišču pri Vipavi so bile odtujene jeklene pletenice, na Slapu so neznanci izpod lope odvzeli dva pokrova za kuhanje žganja in tri bakrene kotle, iz gradbišča HC na Rebernicah je bilo odvzetih 60 gradbenih elementov. Občanki so med obiskom v Ajdovščini izmaknili vrečko, v kateri je imela torbico s kozmetiko, z gradbišča GPG j^ova Gorica nad Colom je bil odtyjqn agregat, iz kolesarnice bloka ^Ajdovščini je bilo ukradeno kolo znamke Rog rumene barve, z dvorišča podjetja Inštalacije je bil odtujen električni kabel, v Ložah je nekdo, medtem ko so lastniki trgal, iz dveh nezaklenjenih osebnih vozil izmaknil denar... Vlomljeno je bilo v frizerski salon na Goriški cesti, v stanovanje občana iz Ajdovščine kamor je storilec vstopil preko terase in si v dnevni sobi postregel s cigaretami in škatlico z zlatnino; v manjše priročno skladišče oz. shrambo v Selu, kjer je neznanec s telesom vlomil lesena vrata in vstopil v prostor, kjer ima lastnik shranjene prehrambene artikle, ki pa storilca niso zamikali, tako, da je odšel praznih rok; v stanovanjsko hišo v Ajdovščini - lastnik je bil ob prenosni računalnik in digitalni fotoaparat. Iz novogradnje med Vipavo in Vrholjem je z neznanim storikjem odšel starejši vrtalnik znamke Iskra, iz hale v Selu so neznanci odvzeli okoli 2 toni INOX pločevine in dve starejši motorni žagi znamke Husqarna; v poslovne prostore v industrijski coni Vipava - Slap iz katerih je bil odnešen računalnik in nekaj denarja, iz skladišča Yellow - logistik v industrijski coni v Vipavi je bilo odtujenih več kosov različne računalniške opreme, ure, zlatnina in mobilni telefoni, iz proizvodne hale v Batujah je neznanec, ki so ga v neposredni bližini odkrili, odnesel računalniško opremo, seveda so mu plen policisti zasegli. Promet: Obravnavali so poškodbe osebnega vozila, katerega voznik je pri vožnji po HC Selo-Ajdovščina neposredno pred izstopom naletel na odpadle dele zaščitne ograje, ki so bili posledica prometne nesreče na nasprotnem vozišču, po prometni nesreči, ki se je zgodila na nadvozu HC Ajdovščina sta povzročitelj in udeleženka sama uredila potrebno, slednja je kasneje začutila bolečine in poiskala zdravniško pomoč, tako da so policisti po prejemu obvestila o teži poškodb izvedli ustrezen ukrep. Na cesti Ajdovščina - Dolenje sta zaradi vožnje preblizu desnemu robu cestišča padla voznik in sopotnik motornega kolesa, slednji je dobil lažje telesne poškodbe; zaradi neprilagojene hitrosti je na HC pri Dolgi Poljani v zaščitno ograjo trčilo, se prevrnilo in obstalo vozilo, na srečo ni bil nihče poškodovan. V Malovšah je voznica zaradi neupoštevanja prednosti trčila v bok drugega vozila. Javni red in mir je bil kršen v gostinskem lokalu v Ajdovščini, kjer sta se glede skupnega premoženja sporekla in si grozila bivša zakonca. V Vrtovinu je občan v vinjenem stanju razgrajal, se ob prihodu policistov pomiril, ko se le ti odšli, pa se je ponovno opogumil in nadaljeval z razgrajanjem in grožnjami, zato so ga policisti odpeljali na pridržanje do iztreznit-ve. Štirje vrli mladeniči so po vasi Goče raznašali tuje rože in bodo morali svojo razposajenost pojasniti okrajnemu sodniku. Na osnovi prijave so obiskali gostinski lo- kal na Bevkovi ulici iz katerega se je slišal močan hrup, policisti so na kraju ugotovili, da lokal posluje v obratovalnem času, na prosto pa je bilo zaradi odprtih vrat slišati glasbo. Na Predmeji je prišlo do prepira in pretepa med bratoma, ki bosta vzrok pojasnila sodniku okrajnega sodišča, v Vrtovinu sta se sprla soseda, ki sta se do prihoda policistov že pomirila, po zbiranju obvesti so ugotovili, da je pri samem dejanju prišlo do žaljenja in groženj s sekiro; v Vipavi sta se sprla občana, ker se eden ni strinjal z zamenjavo ključavnice v zgradbi. Ostalo: V Rebernicah so pri kontroli prometa v ljubljanskem osebnem vozilu odkrili štiri državljane SČG, ki so v Slovenijo vstopili ilegalno, tujce so po opravljenem postopku vrnili hrvaškim obmejnim organom. Poleg te četverice so na poti na obljubljeni Zahod prestregli še 8 ilegalnim prestopnikom meje. Policisti so prišli v Veterinarsko ambulanto v Vipavo, od koder je občan prijavil, da ga je v Podnanosu napadel pes svetlo rjave barve in mu poškodoval psa; iz Zemona so dobili prijavo o padajočih delcih ognjemeta, ki so padali po hišah v bližini. Na Bevkovi v Ajdovščini so obravnavali zastrupitev treh mačk, od katerih je le ena po posredovanju veterinarja preživela; v postopku so imeli občana, ki je na svoje neregistrirano vozilo namestil ukradeno registrsko tablico. Občan iz Ajdovščine je podal prijavo zoper sokrajana, ki mu grozi in se zaradi tega počuti ogroženega, na Prešernovi ulici v Ajdovščini so si ogledali kuhinjo, kjer je gorelo...Srečno! Ksimeroni naša naravna dediščina - 35 So fosili? Niso fosili? /T. oktobra 2002 se je pri nas vJdoma ustavil Zdravko Poljšak iz Dupelj, moj nekdanji sodelavec s Tekstine. Prišel mi je povedat, da so nekje na Gočah odkrili travo v kamnu. Pravzaprav nekaj, kar je podobno vejicam, šopkom ali razcveteli travi. Informacija je bila seveda zanimiva in že naslednji dan sem se odpeljal v Duplje na ogled fosilne trave. Zdravko nii je pokazal nekaj primerkov in hidi sam sem najprej pomislil na Pooglenele rastlinske ostanke. Prave, pravcate vejice črne barve so bile lepo vidne v sivobeli opo-ki. Opoka pa je ena od plasti v flišu, ki je nastajal v morju. V eo-censko morje so se zgrinjali plazovi s suhega, pa tudi podmorski plazovi so bili pogosti in so tako »nakladali« plast na plast. Plazovi so prinašali različen material, zato so v flišu različne plasti - od soudana do opoke, peščenjaka, konglomerata... Toda to so bili podmorski plazovi in na njih ni mogla rasti trava. Doma sem pod mikroskopom pogledal to »travo« in hitro ugotovil, da gre za dendrite - lažne fosile. To ime nosijo zato, ker so na las podobni fosilom - grmičkom, travi. Kaj so dendriti? V morju so se plasti podmorskih plazov nalagale druga na drugo. Med posameznimi plastmi ni bilo prostora, spojene pa tudi niso bile. Če bi tak kos morskega dna pogledal v prerezu, bi morda opazil posamezne plasti, ki bi se ločile po odtenkih barve ali po fini strukturi, »špranj« in prostora med njimi pa ne bi zaznal. Dendriti so kristali mangana, železa, celo bakra, srebra in zlata, ki prodirajo oz. so prodirali v tisti nevidni »prostor« med plastmi kamnine. Pri nas običajno »rišejo« prave umetniške upodobitve, podobne mahu, grmovju, drevesom ali travi, predvsem manganovi kristali. Primerki, na katere me je opozoril Zdravko Poljšak, so manganovi dendriti. V sivi opo-ki iz eocena (50 milijonov let), so dendriti kar pogosti, žal pa večinoma brez kake posebne oblike. Opazimo jih kot temne madeže na razgaljeni površini. Zdravko me je napotil do Nadje Mesesnel iz Goč, ki je te stvari na- šla. Sredi oktobra 2002 sem z vnukoma Juretom in Žanom odšel na Goče. Nadja nas je lepo sprejela in popeljala na najdišče ob poljski poti med vinogradi, zahodno od Goč. Tam nas je čakalo presenečenje. Vsaka plošča in ploščica opoke je imela narisano »umetniško sliko«. To so bile večje in manjše vejice različnih oblik. Med njimi so bili tudi posamezni primerki različnih barv, prevladovale so črne, rjave pa tudi rdečkaste. Najlepše primerke smo našli, ko smo plošče po plasteh prepolovili. V kar nekaj primerkih je bilo lepo pozitive in negative »upodobitve«. Slikice so bile zelo jasne, razločne, nekatere velike tudi več kot 10 cm. Prav razločnost »vej in vejic« je bila presenetljiva, saj se kaj takega najde res zelo, zelo redko. Težko je najti razlago za toliko manganovih dendritov na enem mestu, pojavil se je pač in začel s svojim »umetniškim delom« med plastmi opoke. Naj dodam, da opoka na zraku in soncu zelo hitro razpade, zato je bilo toliko bolj pomembno, da sta me Nadja in Zdravko na dendrite tako hitro opozorila. Primerke, ki jih imam na razstavah v Ajdovščini in Podsredi sem ustrezno prepariral in zaščitil, tako da ne morejo več razpasti. Prof. dr. Rajko Pavlovec, kateremu sem primerke pokazal, je bil kar presenečen nad njihovo lepoto. Nekaj sem mu jih podaril za geološko zbirko Univerze v Mariboru. Marsikaterega bi lahko drL/š t V O organizira TEČAJ ZA VODITELJA ČOLNA ter NOVOST TEČAJ ZA UPRAVLJANJE ZVHFGMDSS (Global Maritime Distress and Safety System) Prijave za tečaj zbiramo do 20. oktobra na tel. št.: 031 579 871, e-mail: wada@siol.com ‘.»»s* Jernej Keie s.p. ..V'WSKV(<1 inf o (čdsoncnahisa.si NOVO! NOVO! Nova oddaja na radiu NOVA: SONČNA HIŠA in SKRITI ZAKLAD OGLASI: * Kupimo ruševino na vasi! * Kupimo starejšo hišo na vasi! * Kupimo zazidalno parcelo v okolici Ajdovščine ali Vipave! * Kupimo stanovanje v Ajdovščini! Vabimo Vas, da nas obiščete v poslovnih prostorih na Prešernovi 7 v Ajdovščini. iviviv. soncnahisa. si VRHPOLJE pri Vipavi, prodamo hišo, 1. 1967, 160 m2 uporabnih površin. Hiša je bila v celoti i obnovljena 1. 2000; novi tlaki, instalacije, odtoki, | CK, okna, vrata, keramika, streha, ...Prav tako so | nove zadnje zunanje stene ter notranje nenosilne. | Cena: 29,5 mio SIT | Več fotografij in ostalih informacij najdete na !; naši spletni strani: www.soncnahisa.si! Dober stanovanjski kredit je najboljša najemnina. Vdika izbira dobrih stanovanjskih kreditov po vaši meri ter SKB svetovalno stičišče s priznanimi nepremičninskimi in projektantskimi strokovnjaki! www.skb.si SKB BANKA D,9. SOCIETE GENET* AL E ClliOUP nepremičnine Našim strankam nudimo celovite storitve pri prometu z nepremičninami -prodaja, nakup, najem, oddaja, menjava, od tržne cenitve do vknjižbe v ZK. Organiziramo selitve, morebitne adaptacije ali gradnjo, poskrbimo za ureditev mej oz. parcelacije, izdelavo elaboratov in oglaševanje v različnih medijih! ■ r-">vr- • . . :■ ■ .-. ri Center tehnike, gradnje itriioHisj Radi kuhate... ali gradite ... pri nas vse dobite. Usnjene rokavice sivo bele, iz govejega usnja, ojačana palec in kazalec, lan iz gladkega usnja, \ hrbtni del iz cepljenca, porne proti obrabi, u, trganju Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 17, 5270 Ajdovščina • Direktor izdajatelja: Mitja Tripkovič • Glavni in odgovorni urednik: Ivan Mermolja DTP: V&H d.o.o. Ajdovščina • Oblikovanje: Ksantippe d.o.o. & G.M. Humar • Tisk: SET Vevče d.d. • Tel. uredništva: 05 3680505 • e-mail: radionova@siol.net, latnik@email.si