Hinii______Aimclifli         Suit. ic
Pripravimo srca za veliki dan!
Evliaristični kongres se hitro približuje. Že štejemo tedne, kmalu bomo šteli dueve in noči. Šc malo in videli bomo slavo svetega Rešnjega Telesa. kakršne še ni videla slovenska zemlja. Prišli bodo škofje iz cele naše države, naš gospocl škof jih bodo sprejemali v imenu Jezusovem. Sam sveti oče Pij XI., so določili posebnega odposlanca, kardinala Hlonda s Poljske, da bo zastopnik papeža na kongresu. S tem je dobil naš jugoslovanski Evharistični kongres naj-višje priznanje in počeščenje. Duhovniki se priprav-ljajo na tiste dni z velikim hrepenenjem; verniki se priglašajo iz vseh krajev. Zadnje dina^čke bodo žrtvo-vali, da bodo mogli priti na veličastne slovesnosti v belo Ljubljano. ki bo tiste dni prestolica evharistič-nega Kralja.
Sveto hrepenenje je prevzelo zlasti otroška srca. Od vseh strani se priglašajo. Pripeljali se bodo na vo-zovih, pa tudi s posebnimi vlaki. Nepregledne vrste naše mladine bodo prvi dan zjutraj napolnile pro-stor na Stadionu, kjer bo sveta maša s skupnim   svetim   o b h a j i 1 o m.   To  bo  prizor,
I                  14^
nad katerim se bosta radovala nebo in zemlja. Vsi, ki so se udeležili velikih Evharističnih kongresov, pra-vijo, da je skupna otroška pobožnost najlepši del ev-harističnih slavnosti.
V mesecu maju leta 1950 je bil svetovni Evhari-stični kongres v mestu Kartageni na severni afriški obali. Slavnosti so se vršile na tistem prostoru, kjer je stalo nekoč pogansko gledališče. Na peščenih tleh tega gledališča je prelilo pod rimskimi cesarji na ti-soče in tisoče mučencev svojo kri za Jezusa Kristusa. Tam je bil postavljen ob kongresu velik oltar, sredi prostora pa je stal kamnit križ. Časi se pač spremi-:njajo, ne vedno na slabše. Tu je imela mladina svojo skupno pobožnost. V zelenem okviru oljik in drugih dreveš se je tu zbralo osem tisoč dečkov in d e k I i c. Bili so v belih oblekah. Razvrstili so se pred belo-zeleniin oltarjem v obliki velikega križa. Dvanajst duhovnikov jim je delilo sveto obhajilo. Pri-hajali so otroci v najlepšem redu; polagoma in s sve-tim strahom so pristopali k božji mizi in prejemali svojega Boga. Z Juzusom v srcu so zopet odhajali na svoja mesta. Bil je nepopisno lep in ganljiv prizor. Odraslim, ki so to gledali, so solze veselja tekle iz oči. Pred svetim Rešnjein Telesom so otroci obnovili obljubo zvestobe dobrega Odrešenika. Tu so zapeli nalašč za to priliko zloženo pesem: »Jaz sem kristjan«. Pred oltar so polagali palmove veje, v znamenje, da poklanjajo Jezusu Kristusu v najsvetejšem Zakra-mentu stotisoče žrtev in svetih obhajil, ki so jih za kongres darovali otroci celega sveta. Bilo je res kakor nekoč za cvetno nedeljo v Jeruzalemu; da, bilo je še lepše. Kako se je pač veselil Jezus, ko je utripalo v ljubezni do njega toliko nedolžnih src. To je bil res dan, ki ga je naredil Gospod.
Kaj je bilo šele lani v Buenos Airesu v Argentini! Tam se je udeležilo otroške pobožnosti čez sto tisočotrok. Kaj takega svet še ni videl.
Otroška srca bijejo po celem svetu za Jezusa Kri-. stusa; zanj se vnemajo tudi srca slovenskih otrok. Saj Jezus Kristtis to tudi zasluži.
Otroci, le pripravljajmo se! Pa ne samo na zunaj; pripravljajma se predvsem  v svojih  srcih!  Zato naj
146
nihče ne opusti vsakdauje pobožne molitve; darujte v namene kongresa vsak dan kakšno malo žrtev, več-krat sveto mašo na.delovni dan, sveto obhajilo! -Skr-bimo, da bcr v naših dušah. ljubezen do Jezusa v sveti hostiji tako mogočno gorela kakor velik kres. Tako se pripravljajmo vsi: tisti, ki pridete v Ljubljano in tisti, ki ne boste mogli priti. Če ne boste mogli biti vsi te-lesno navzoči, boste pa po srcu. Srca vseh slovenskih otrok bodo takrat pred Jezusovim prestoloin. V duhu združeni bomo peli vsi:
Kristus kraljuj! Kristus zmaguj!
V Hostiji sveti nam gospodnj!
A. Košmerlj   .