26. dec. 1975 - leto XI. - št. 50 (309) - cena 2 din Glavni urednik Ljuban Naraks Odgovorni urednik Stane Vovk Srečno in zadovoljno novo leto 1976 želi uredništvo Našega časa in Radia Velenje Komunisti rudnika tovarišu V nedeljo so se sešli na redno letno konferenco komunisti REK - TOZD rudnik lignita Velenje. Z nje so poslali predsedniku Titu pozdravno pismo z željo, da bi bil še dolgo na čeu naše samoupravne socialistične družbe. ..Zagotavljamo vam", so tudi zapisali v pismo, „da si bomo tudi v bodoče odločno prizadevali za dosledno uresničevanje ustavnih določil, sklepov 10. kongresa ZKJ in konkretnih stabilizacijskih programov." Letošnje jubilejno leto, v katerem smo proslavljali 30 let svobode in miru, 30 let oblasti, ustvarjalnosti in delovnih uspehov našega delavskega razreda -in boja za socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose, se bliža h kraju. Pred nami je bogata bilanca tridesetletnega materialnega razvoja in napredka socialističnih odnosov v clružbL Na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja smo dosegli takšne uspehe, s katerimi se lahko ponaša le malokatera dežela na svetu. V občini Velenje, ki je doživljala v vsem povojnem obdobju iz- redno hiter družbenoekonomski razvoj in vsestranko družbenoekonomsko preobrazbo, so ti uspehi še prav posebno vidni V zadnjem letu so se rezultati gospodarjenja pod vplivom mnogih zapletenih značilnosti in procesov doma in v svetu tudi v naši občini znatno poslabšali To nas obvezuje, da se bomo vsi — v sredinah, kjer delamo in živimo — vključili v prizadevanja za premagovanje gospodarskih težav in za poglabljanje in razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Na tej naši skupni poti ne sme biti omahovanj, stranskih poti, za- Novoletni šopek Novoletni šopek je stkan iz vsega tistega, kar smo postorili letos, vanj pa smo vpletli tudi že vse tisto, kar moramo opraviti v prihodnjem letu. Najprej bi radi dejali, da so novoletni prazniki edinstvena priložnost, da vsaj za trenutek pozabimo na celo kopico nalog, ki so se nam nakopičile pred durmi prihodnjega leta. Dejali smo, da vsaj za trenutek. Nočemo biti moreče sitni v teh dneh prešernosti, ko bodo dlani razžaljene zaradi nenehnih stiskov — srečno! Tudi dan bo podal roko dnevu, toda presenetljivo hitro se bomo spet znašli v vrtincu dela. Zato je najbrž le prav, da se spomnimo poti, ki smo jo prehodili letos. Leto je bilo v znamenju tridesetletnice osvoboditve in vse manifestacije so potrdile našo odločnost, da še krepkeje zakorakamo na pot samoupravnega dograjevanja domovine. Navkljub tistim, ki še zmerom zoprvujejo naši razvojni samobitnosti. In že smo pri drugem letošnjem pojavu. Pri dvigovanju glav pristašev „trde roke", informbirojevcev, ki pa so se srečali z odločnim ,.ne". To je bil dostojen odgovor vseh delovnih ljudi in občanov, ki so podprli Zvezo komunistov, ko se je odločno postavila po robu doaia in zunaj rojenim idejam, da mora v Jugoslaviji nastopiti čas administrativnega urejanja cele vrste nalog. Pri nas pa urejamo zadeve po samoupravni poti - tako bo tudi v prihodnje. Letošnje leto je bilo tudi v znamenju stabilizacije gospodarstva, vendar bo potrebno bitko za učinkovitost gospodarjenja prenesti še v prihodnje leto. Dosegli smo že nekaj lepih rezultatov, pomembno pa je tudi spoznanje, da je stabilizacija gospodarstva sestavni del akcije za uresničevanje ustave. To poudarjamo zaradi tega, ker so se ponekod že slišali glasov, daje samoupravljenje eno, gospodaijenje pa drugo. Vemo pa, da lahko pri nas samo samoupravno organizirano gospodarstvo daje takšne rezultate, kakršne si želimo. Namerno smo poenostavili nekatere značinlnosti minulega leta - sedaj mu že lahko rečemo tako. Marsikatere naloge bomo prenesli v novo leto. In pri delu naj nas vzpodbujajo vsi tisti uspešni delovni rezultati, ki smo jih že dosegli Slednji nam v bistvu tudi potrjujejo, da smo na pravi poti MILAN MEDEN NOVOLETNO PRESENEČENJE V VELEBLAGOVNICI namci VELENJE v času od 15. do 31. DECEMBRA prireja VELEBLAGOVNICA Nama Velenje 10% NOVOLETNI POPUST za nakup: - moške, ženske in otroške konfekcije - moških srajc in ženskih bluz - drobnih gospodinjskih aparatov »Elma« Z GOTOVINO IN TUDI NA POTROŠNIŠKI KREDITA NOVO LETO 1976 Predsednik Skupščine občine Velenje Nestl Žgank stojev in odporov. Naši uspehi bodo toliko večji, kolikor bolj bomo politično in akcijsko enotni in kolikor bolj bomo v vsakodnevni družbeni praksi uresničevali osnovna načela naše nove ustave, ki dajejo delovnemu človeku v združenem delu neodtujljivo pravico, da odloča o pogojih in rezultatih svojega dela. Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje želim srečno in uspešno Nestl Zgank ZADNjEDm PO SVETU. • Znova napad teroristov Arabski teroristi so znova razburili svetovno javnost, ko so na Dunaju vdrli v poslopje, v katerem je zasedala konferenca OPEC (združenje dežel proizvajalk nafte) in ugrabili nekaj talcev. Po napetih pogajanjih z avstrijskimi oblastmi so se talci in ugrabitelji s posebnim letolom odpeljali v Alžir, od tam pa v Tripolis /Libija) in Bagdad. Vmes so izpustili nekaj talcev. Ni še čisto jasno, kaj so sploh hoteli s tem, vendar je mogoče sklepati, da so hoteli opozoriti svet na svoja stališča, ki so v grobem rečeno naslednja: so proti priznanju Izraela in torej za njegovo uničenje in proti temu, da bi se katerakoli arabska dežela pogajala z njimi Tako kot vselej je mogoče tudi v tem primeru ugotoviti popolno nesmiselnost tega zločinskega napada (med katerim so trije izgubili življenje, več ljudi, med njimi vodja napadalcev, pa je bilo ranjenih), saj prav v ničemer ne koristi arabski stvari To je bilo mogoče videti tudi po tem, da so arabske države (vsaj večina teh držav) ostro in odločno obsodile najnovejši nasilni izpad, ki ga je izvedla organizacija „Roka pravice" - o kateri doslej ni bilo še nikoli mogoče slišati • Argentinska kriza Upor dela letalstva se je sicer končal, toda predsednica Izabela Peron si je lahko oddahnila le začesno, kajti kriza argentinske družbe se nadaljuje. Upor dela letalskih sil je samo ena izmed burnih epizod Argentine v zadnjih nekaj letih; lahko bi rekli, da svojevrsten protest zoper stanje in razmere v tej južnoameriški deželi, ki nikakor ne more najti sama sebe. V ozadju vsega so globoka družbena, politična in gospodarska nesoglasja, ki težijo državo že leta in leta, ki pa prav sedaj zaradi odsotnosti ugled-nejše ali sposobnejše voditeljske osebnosti (kakršna je bila, denimo, bivši predsednik Juan Peron) z vso močjo burijo deželo. Bejrut: tuji vojaki? V Bejrutu se nadaljujejo boji med desničarji in levičaiji, kar predstavlja samo žalostno nadaljevanje že osem mesecev stare državljanske vojne. Toda zadnja poročila govorijo še o nečem, kar utegne v to, že tako dovolj nevarno ozračje vnesti še dodatno napetost: o vdoru nekaterih tujih sil. Če je res tisto, kar so sporočile svetovne tiskovine agenicije, je namreč v Libanon vdrlo kar okoli 10.000 tujih vojakov; iz katere dežele so prišli, pa ni znano. • Končana pariška konferenca Medtem se je minuli teden končala v Parizu konferenca o gospodarskem sodelovanju, na kateri je bila tudi jugoslovanska delagacija pod vodstvom podpredsednika zveznega izvršnega sveta in zveznega sekretarja za zunanje zadeve Miloša Miniča. Konferenca ni prinesla kakšnih izjemno pomembnih rezultatov, je pa vendarle zelo koristen prispevek k tistemu, kar bi vsi radi, pa čeprav si vsakdo po svoje predstavlja: ustanovitvi novega svetovnega gospodarskega sistema. Nekaj najbolj značilnih ugoto- -vitev ob konferenci: razvite države so prvič priznale in sprejele države v razvoju kot enakovredne partnerje v dialogu in s tem priznale veliko medsebojno soodvisnost. Po drugi strani pa so dežele v razvoju pokazale veliko enotnost stališč, kar tudi ni bilo povsem lahko, saj so tudi med njimi bolj ali manj opazne razlike v ocenjevanju nekaterih najbolj aktualnih svetovnih gospodarskih problemov. .IN DOMOVINI raben pa je za zvezo, izvidniško dejavnost, saniteto, za lažji transport in borbena dejstva v vojski. Zelo uporaben je tudi v gozdnem gospodarstvu, gorskih službah, zdravstvu, službi za notranje zadeve ter gospodarskih in družbenih organizacijah. Cena še ni določena, vendar bo najverjetneje okrog pet milijonov dinarjev. STAŽ - Na predlog 158 največjih delovnih organizacij v naši državi je Gasilska zveza Jugoslavije sklenila zahtevati od ZIS skrajšanje delovnega staža poklicnih gasilcev v delovnih organizacijah. Gasilska zveza predlaga, da bi za vsakih 12 mesecev iriznali gasilcem 15 mesecev de-ovnega staža. P1 le NOVOST - Generacija fantov, ki bodo čez leto ali dve odšli na odsluženje vojaškega roka, bo oblečena v uniforme novega tipa. To bo terenska bojna uniforma za vojake in starešine, precej kvalitetnejša glede zaščitno-higienskih lastnosti in funkcionalnejša kot je sedanja uniforma. Poleg tega bodo klasične vojaške plašče zamenjale lahke in kvalitetne vetrovke. Od novega leta dalje pa se bo spremenil tudi vojaški jedilni list. V vojašnicah bodo imeli ob delavnikih še en, to je četrti obrok. Gre za mizel obrok, sestavljen iz mlečnih in mesnih izdelkov, ser-virali pa ga bodo med zajtrkom in kosilom. PREMOG - Rudaiji Zasavskih premogovnikov Trbovlje, TOZD Rudnika premoga Trbovlje so 17. decembra z izkopom zadnjih ton dosegli 690.000 ton premoga, s čimer so izpolnili letošnji proizvodni načrt. Do konca leta bodo nakopali še okoli 25.000 ton premoga. S tem bodo dosegli tudi rekordno enoletno proizvodnjo. HELIKOPTER - Helikopter „Gazela", ki ga trenutno izdelujejo za potrebe JLA, bo čez kakšno leto prišel tudi na civilno tržišče. Gre za helikopter izrednih lastnosti, ki sodi v najnovejšo generacijo lahke kategorije. Po konstrukcijskih in tehnoloških izpeljavah sodi v sam vrh svetovnih dosežkov. Ta petse-dežnik razvija maksimalno hitrost 265 kilometrov na uro, upo- REKLI SO TE DNI: JOSIP BROZ TITO: - Najpomembnejše je, da ima naše ljudstvo polno razumevanje za potrebe obrambne sile naše države, za potrebe naše armade, da bi se čim bolj izpopolnjevala. STANE DOLANC: - Zdaj gre h koncu sestavljanje kakih dvajset pomembnih zakonov, med njimi tudi tistih, ki pomenijo osnovo našega sistema, kot so zakon o načrtovanju, zakon o združenem delu, nadalje o kreditnem, bančnem in denarnem sistemu, o deviznem in zunanjetrgovinskem sistemu. STANE POTOČAR, general polkovnik: - Znanstveniki na področju znanstvenoraziskovalnega dela in konstruktoiji so našli rešitve za številne nove vrste orožja, ki ustreza konceptu splošne ljudske obrambne vojne in posebnosti našega vojnega področja. TELEFON - Opremljanje jugoslovanskih železnic z radiote-lefonskim sistemom, ki omogoča nepretrgano zvezo med vlaki na progi in dispečerskimi centralami, se bo začelo po novem letu, do junija pa bo sistem že deloval na območju zagrebškega železniškega vozlišča in na odseku Zagreb-Novi Sad. Do leta 1980 bo radiotelefonski sistem vgiajen v vse lokomotive in dis-pečerske centrale na magistralnih progah Jesenice-Beograd-Skopje z odcepom proti Pirotu in Dimitrovgradu, na progah Beograd-Subotica, Ploce-Vrh-polje in Zagreb-Reka. Zanimivo je, da bi s posredovanjem železniškega radijskega sistema poslovni ljudje lahko brez motenj klicali naročnike v PTT omrežju pri nas in po svetu. V VELENJSKI VEČNAMENSKI DVORANI Veliko silvestrovanje V Velenju smo letos dobili novo večnamensko dvorano v kateri smo lahko spremljali že nekaj prireditev. Ob novem letu pa bodo v njej priredili veliko silvestrovanje. Silvestrovanje organizirata hotel Paka in večnamenska dvorana Velenje, seveda ob sodelovanju zunanjih sodelavcev. Kako potekajo priprave na to veliko silvestrovanje, smo se pogovaijali z direktoijem GP Paka, Mitjem Lapom. Povedal nam je, da je njihova velika želja, da bi ljudje na tem silvestrovanju res nekaj doživeli in se ga tako dolgo spominjali. Za solidno postrežbo bo poskrbelo sedemdeset gostinskih delavcev. Cenik uslug pa so izdelali že v pričetku decembra. Obiskovalce so hoteli pritegniti tudi s cenami, ki res niso visoke. Pripravili bodo zelo bogato izbiro jedil in pijač in pa zelo pester zabavni program in tako poskrbeli, da bo ta večer res prijetno. Režiser tega večera Jože Klančnik bo pripravil tudi scenarij. Za organizacijo velikega silvestrovanja so angažirali veliko število ljudi tako v hotelu Paka in večnamenski dvorani, vključenih pa je tudi precej zunanjih sodelavcev. Pravočasno so poskrbeli za reklamo na televiziji in radiu. V ta namen so pripravili zelo okusne plakate. Osnutek zanje sta pripravila arhitekta Pavel Šifer in Andrej Šmid. Doslej so prodali že precej vstopnic in so prepričani, da bo dvorana polna. Vstopnice prodaja Izletnik v Velenju, Celju, Žalcu, Moziiju, Viator v Slovenj Gradcu, recepcija hotela Paka, prodajah pa so jih tudi na prvem novoletnem sejmu v večnamenski dvorani. Tiste, ki se bodo odločili, da prežive sil-vestrski večer v novi (Jvorani bo ta večer zabaval ansambel Toneta Kmetca, kvartet Quo TRETJI FESTIVAL AMATERSKEGA FILMA LEPO USPEL ^NAGRADAOBCINSTVA Kinoklub Gorenje iz Velenja je svoj tretji klubski festival pripravil v velenjski knjižnici. Okolje je resda prijetno in lepo, vendar prostor ni mogel sprejeti vseh, ki so prišli na ogled kratkih filmov velenjskih amaterjev. Festival je lepo uspel. Videli smo 14 novih filmov vseh filmskih zvrsti Poleg znanih avtoriev ki vsako leto presenetijo tudi z novimi stvaritvami, smo letos spoznali dela štirih novih, mlajših avtorjev To je plod načrtnega dela kmokluba Gorenje, ki redno prireja tečaje iz osnov kinoamaterstva. Letos prvič so prucazaJl J 6 mm film, sicei pa so vsi ostali posneti na 8 mm traku. V bodoče bo delo članov kinokluba lažje saj so dobili prostore za svoje delo v velenjskem kulturnem domu. Letošnji nagrajenci domačega amaterskega filma so Stane Hafner, Zorko Kotnik, Zvone Grebenšek, Miro Kermelj in Vito Koprivec Poleg nagrad strokovne 7irnp m nnHolili mim^ \r__:_______' i____ ._, v . . ■ . 6. . , .. > ....---»-v..«., ...... ^ VJiVUVlwww, W1UU IVtUUtlJ 1X1 v 1LU IVUpiIVCL. ____ strokovne žirije so podelili nagrado občinstva. Vaijeno plastiko samoukega kipaija Alojza JerčičiT je imi glasovi prisodilo mlademu avtoiju Zvonetu Grebenšku za igrani film Steza " ;nel sn«nlpp V nempm rinra^n občinstvo s svojimi I1Ilautilllu avlulju ivuI Grebenšek je posnel sošolce v osmem rezredii osnovne šole. slonov. Zvone HINKO J. vadiš, kvartet Ultra, kvartet The Lechitas iz Poljske ter humorist Brežnikov Vanč. Mitja Lap je ob koncu dejal, da je zelo vesel, da so njihovi sodelavci pristopili k delu tako resno, kar jamči, da bodo gostje' z njihovimi uslugami lahko zadovoljni. Ob tej priliki pa se zahvaljuje za pomoč tudi zunanjim sodelavcem. Vse tiste, ki se še niste odločili kje boste silvestrovali vabi na veliko silvestrovanje v novo večnamensko dvorano v Velenje. Ob koncu pa je dodal še: „Vsem bralcem Našega časa želim uspešno novo leto." SEM IN AR 19. in 20. decembra 1975 je bil v tovarni gospodinjske opreme Gorenje seminar predstavnikov družbenopolitičnih organizacij v sestavu SOZD Gorenje, Združena industrijska podjetja Velenje. Seminaija so se udeležili sekretaiji tovarniških konferenc Zveze komunistov, predsedniki Zveze sindikatov in predsedniki zveze mladine tovarne iz Subotice, Mute ob Dravi, Slovenj Gradca, Šoštanja, Gornje Radgone, Lendave, Ruš pri Mariboru, Kikinde, Sombora in Velenja. Na seminaiju sta oceno o gospodarjenju v letu 1975 podala generalni direktor Ivan Atelšek in pomočnik general nega direktoija za marketing Avgust Jeriha. Nadalje so obravnavali izhodišča za srednjeročni razvojni načrt Združenih industrijskih podjetij Gorenje za obdobje 1976 — 1980. Razpravljali so tudi o samoupravnih sporazumih o urejanju medsebojnih odnosov, o pogojih gospodaijenja in razvojnih programih. Na seminaiju so bili tudi ločeni sestanki sekretaijev ZK in predsednikov sindikata ter mladine. Na teh sestankih so obravnavali akcijski program družbenopolitičnih organizacij na nivoju SOZD Gorenje. Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Številka: 06-13/1975-1 Datum: 12/12-1975 Na podlagi določil 184. člena statuta občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 2/74) sklicujem 14. sejo družbenopolitičnega zbora 15. sejo zbora krajevnih skupnosti in 13. sejo zbora združenega dela Skupščine občine Velenje, ki bo v ponedeljek, dne 29. decembra 1975 ob 7. uri v sejni dvorani Skupščine občine Velenje. Predlagam, da zbori zasedajo skupaj in obravnavajo naslednji dnevni red: 1. Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil delegatov za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti ter poročila teh komisij; 2. Poročilo o izvršitvi sklepov skupnega zasedanja zborov z dne 12/12 1975 in odobritev skrajšanega zapisnika te seje; 3. Razprava in sklepanje o predlogu delovnega programa občinske skupščine za obdobje december 1975 — junij 1976; 4. Razprava in sklepanje o analizi gibanja gospodarstva v občini Velenje v 9 mesecih leta 1975; 5. Razprava in sklepanje o osnutku družbenega načrta občine Velenje za leto 1976; 6. Razprava in sklepanje o poročilu o 9-mesečni realizaciji družbenega dogovora o splošni in skupni porabi ter o 9-mesečni realizaciji proračuna občine Velenje; 7. Razprava in sklepanje o izhodiščih za splošno, skupno ter osebno porabo v letu 1976 ter izhodiščih financiranja potreb krajevnih skupnosti v letu 1976; 8. Razprava in sklepanje o predlogu družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike na območju občine Velenje; 9. Razprava in sklepanje o predlogu odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Velenje v I. tromesečju leta 1976; 10. Razprava in sklepanje o predlogu odloka o spremembi odloka o prenehanju nekaterih skladov občine Velenje; 11. Razprava in sklepanje o predlogu odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o plačevanju posebnega prispevka kmetijski zemljiški skupnosti; 12. Razprava in sklepanje o republiškem odloku o srednjeročnem programu izvajanja in financiranja geodetskih del na območju SR Slovenije za obdobje 1976 - 1980 in o družbenem dogovoru o kriterijih za programiranje, sofinanciranje in izvajanje izdelave temeljnih topografskih načrtov v večjem merilu v obdobju 1976-1980; 13. Razprava in sklepanje o predlogih komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve občinske skupščine: - soglasje k imenovanju občinskega javnega pravobranilca Celje; — soglasje k imenovanju namestnika občinskega javnega pravobranilca Celje in — soglasje k imenovanju člana v odbor za upravljanje s sredstvi solidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč; - soglage k izvolitvi sodnikov porotnikov za Občinsko sodišče v Velenju; 14. Vprašanja delegatov; 15. Razno. PREDSEDNIK Skupščine občine Velenje Nesd Žgank, s.r. POGOVOR PRED NOVIM LETOM • POGOVOR PRED NOVIM LETOM # POGOVOR PRED NOVIM LETOM 9 POGOVOR PRED NOVIM LETOM * POGOVOR Združevalni procesi bodo razgrnili mnogo nerešenih vprašanj Generalni direktor ZIP Gorenje Velenje Ivan Atelšek je v pogovoru z našim glavnim urednikom povedal, kakšni so razvojni načrti in težave 14-tisoččlanskega delovnega kolektiva „Razen tovarne radiatorjev v Somboru, ne bo nobena druga tovarna v Združenem industrijskem podjetju Gorenje Velenje končala letošnje poslovno leto z izgubo". Tako je zadnje dni decembra povedal našemu glavnemu uredniku Ljubanu Naraksu generalni direktor ZIP Gorenje Ivan Atelšek. Pogovarjala sta se o letošnjih gospodarskih dosežkih, proizvodnjih načrtih za leto 1976, o razvojnih načrtih občine Velenje in o vključevanju Združenih industrijskih podjetij Gorenje v mednarodno delitev dela. Tovariš generalni direktor, kakšen je gospodarski položaj Združenih industrijskih podjetij Gorenje, katerih sedež je v Velenju? Naše tovarne so letos kljub mnogim težavam dobro gospodarile. Združena industrijska podjetja bodo do konca leta, ki se izteka, ustvarila skupaj 5,5 milijarde celotnega dohodka in izvozile za okrog 55 milijonov dolarjev. Največji porast je v izvozu, tako je tudi v velenjskem Gorenju. Tovarna gospodinjske opreme Gorenje pa je letos imela največje težave in je dosegla najmanjši porast v proizvodnji. Doletele sojo različne, težave, ker je veliko stvari še nerešenih. Naj omenim samo nekatere: preusmeijenje sredstev, namenjenih za potrošniške kredite, za avtomobilsko prodajo, zmanjšanje davka nekaterim proizvodom, ki jih ne izdeluje Gorenje. V tovarni gospodinjske opreme Gorenje je najbolj prizadeta temeljna organizacija združenega dela pralnih strojev, ki pa se je zdaj ob koncu leta že močno aktivirala. Ta temeljna organizacija združenega dela pa je še vedno največji izvoznik v velenjski tovarni Gorenje. Znano je, da ste v vašem združenem podjelju načrtovanju posveččali vso pozornost in ste že med letom vedeli, kako boste nasledlnje leto gospodarili in kaj boste proizvajali Kakšni so vaši načrti za leto 1976? Prav imate. Vendar pa moram povedati, da smo v tem letu načrtovanje kompleksno urejevali. Že na začetku leta smo začeli dosledno uveljavljati ustavo s tem, da smo razreševali dohodkovno medsebojno soodvisnost v posameznih delovnih organizacijah kakor tudi v temeljnih organizacijah združenega dela. Menim, da vsega še nismo storili, zlasti so bile naše slabosti v tem, ker smo še premalo gledali na razvoj. V Združenem industrijskem podjetju Gorenje Velenje smo že sprejeli načrt za leto 1976, zraven pa tudi celotni postopek izvajanja "letnega načrta, urejevanje medsebojnih odnosov in planskih obveznosti. Na naš razvoj smo vedno gledali srednje in dolgoročno, kajti zavedamo se, da to kar imamo danes in kar zdaj delamo, ni dovolj. V zadnjem času pa je bila naša perspektiva bolj zapostavljena, ker smo se morali preveč ukvarjati s formalno pravnimi zadevami, namesto da bi strmeli za napredkom in razvojem. Cilje moramo postaviti sleherni temeljni organizaciji združenega dela in tudi delovni organizaciji. Pa ne samo to. Tudi naši delovni in proizvodni programi morajo biti tako orientirani da bo jasen kompleksni razvoj Združenih industrijskih podjetij Gorenje. To pa z drugimi besedami povedano pomeni, da bo znana perspektiva tudi kraja, občine in republike, na območju katere delajo delavci katerekoli naše tovarne. Naj povem nekaj številk iz našega plana za leto 1976. Celotni dohodek Združenih industrijskih podjetij Gorenje Velenje načrtujemo na 7 milijard dinaijev. V vseh ,tovarnah bodo približno enako povečali celotni dohodek. Vsaka delovna organizacija v Združenem industrijskem podjetju Gorenje mora izvoziti za 30 odstotkov od svoje dosežene proizvodnje. Že zdaj pa imamo sklenjenih izvoznih pogodb kar za 40 odstotkov več kot letos. Največ izvažamo na zahodna tržišča, dobro pa smo začeli poslovati tudi z deželami tretjega sveta. Tja bo prihodnje leto zelo usmerjen naš izvoz. Kako na svetovnem tržišču sprjemajo izdelke vaših tovarn? Vse izdelke, ki jih prodamo na tujem, kupci in tudi potrošniki dobro sprejemajo. Doslej glede kakovosti in tudi arugih zadev, ki zajemajo ves izvozni posel, nismo imeli posebnih težav. Naši delavci vedo, da mora biti vsak izdelek usposobljen za izvoz. Ko že govorim o izvoznih prizadevanjih Združenih industrijskih podjetij Gorenje, naj povem, da pripravljamo že nove izdelke, ki jih bomo prodajali izven naših meja. To so keramične ploščice, ki jih proizvajamo v vasi Gorenje, kompletiramo pa posamezne druge izdelke naših tovarn, ki jih bomo namenili za izvoz. Naj posebej poudarim zmrzovalni program in pa vse elemente za kuhinjo in dom. Kaj pa zaloge? Zaloge smo zmanjšali kar za polovico vrednosti in jih je zdaj še za 200 milijonov dinarjev. Največ je ostalo v skladiščih še pralnih strojev, medtem ko smo druge izdelke prodali. Na zalogi smo imeli kar 7 tisoč televizorjev, zdaj nimamo nobenega več. Nameravate opustiti katerega od vaših proizvodnih programov? Zaenkrat nobenega, ker dejansko nimamo neperspektivnih programov. Močno bomo razvijali celotni program za hiše in stanovanja. Zaradi tega bomo v letu 1977 močno preusmerili tudi investicijska vlaganja. Prihodnje leto bomo pripravljali raziskave in v ta namen namenili že odobrenih 5 milijonov dinaijev. Bo Združeno industrijsko podjetje Gorenje v prihodnjem letu kaj investiralo v izgradnjo? Za investicijska vlaganja trenutno nismo sposobni. Vseeno pa delamo na tem, da se usposobimo, kajti brez naložb ne bomo mogli širiti proizvodnje. Že v odgovoru na prejšnje vprašanje sem povedal, da bomo naložbe v prihodnjih dveh letih preusmerili v razvoj programa reprodukcijske grupacije ,,DOM'". Moram povedati, da je včasih za Gorenje 10 starih milijard investicijskega denaija veliko pomenilo. Sedaj pa ima združeno podjetje zaposlenih okrog 14 tisoč delavcev in ta velika družina Goranja pomeni mnogo več. Stremimo za tem, in tudi v teh letih smo tako delali, da je vsako podjetje dobilo nov ali izboljšan proizvodni objekt. Ne bom našteval vsega, vendar pa moram omeniti novo tovarno na Muti, spremenjene proizvodnje obrate v Slovenj Gradcu, novo tovarno v Subotici, skratka investirali smo povsod, ker so tudi naši razvojni in proizvodni programi usklajeni. Tovariš Atelšek, ali imate na vidiku še kakšne združevalne procese? Tu je zdaj integracija med Gorenjem in Iskro. Menim, da ta velekompleks mora funkcionirati, vendar ne na fizični integraciji pač pa pri skupnem načrtovanju, raziskovanju in nastopanju. Usklajevano delo je smiselno, ne pa da se zgolj združujemo in ne vemo kakšna bo perspektiva. Podpirati je potrebno takšne integracije, ki bodo dale maksimalne rezultate. Kar zadeva integracijo Gorenja in Iskre, moramo vedeti, da sta obe delovni organizaciji velika koncema, ki imata svojo tehnološko pot, svojo strategijo in tudi mentaliteta delovnih kolektivov je različna. Gorenje je bolj obrnjeno k akcijski ustvarjalnosti in načrtnemu razvoju. Integracijski procesi se bodo brez dvoma razvijali okrog reproduskcijske grupacije „DOM". Združevalni procesi bodo razgrnili mnoge doslej še nerešene stvari, tako cene, dohodkovne in medsebojne odnose, kakor tudi racionalnost. Vse kar je optimalno je tudi racionalno. Naj povem, da so še vedno prisotne težave, ker nimamo srednjeročne strategije in usmerjenosti v Jugoslaviji. Škodljivo za ne naše gospodarstvo in družbo je preveč parcialno razreševanje na posameznih interesih, tako v republikah kot tudi pokrajinah. Smo na tem, da vsako malenkost zdaj že razpravljamo na nivoju federacije. Integracijski procesi pa morajo biti takšni, da bodo že v osnovi samoupravno razrešili takšno stanje. Vi pri svojem delu tovariš generalni direktor prav gotovo naletite na širše probleme. Prosim vas, če lahko poveste nekaj ključnih težav. Omenil bom nekatere. Poglejte, sprejemamo veliko predpisov, ki jih mimogrede tudi spreminjamo. Proučevanje predpisov zahteva veliko časa. Namesto, da bi naši strokovnjaki delali na projektih, čitajo predpise. Enkrat bomo morali to ustaliti in čeprav bo predpis slab, ga toliko časa obdržati, da ga bomo lahko utemeljeno menjali. Denimo za primer štedilnik, njegovo prostorninsko obliko ne menjamo enkrat v romboid, drugič v trikotnik, vedno ostane pravokotne oblike. Naj omenim še zunanjetrgovinski režim. Ta mora biti za vse proizvajalce objektiven in pošten. Pa vendar ni. Za ene se rešuje tako, za druge pa drugače. Preveč so še uveljavljene subjektivne sile. Učinkovite so zavoljo tega, ker nimamo razrešenih vseh stvari. Denimo cene. Če bi veljal predpis, ki bi cene reguliral, potem nima nekdo v zveznem sekretariatu ničesar za odobravati. Elementi cene za naš štedilnik so znani, vendar že vso leto dopisujemo, pa stvari še zdaj nismo dobili rešene. Naj povem, da na tujem dobimo več za štedilnik kot pri nas. Dovolite, da povem še nekaj o naših razreševanjih v občini. Menim, da bi morali aktivnost okrog razvojnih načrtov v velenjski občini vsi enako prizadevno izvrševati. Tako pa zdaj eni želijo naprej, mnogim pa bolj odgovarja živeti po starem. Običajno kritizirajo tisti, ki nič ali malo delajo. V pretres pogostokrat vzamemo tistega, ki je nekaj naredil, namesto, da bi mu povedali v čem je grešil in ga na ta način vzgajali. Tudi s priznanjem vzgajamo ljudi. Ivan Atelšek, generalni direktor: „Naše tovarne so letos, kljub mnogim težavam, dobro gospodarile". Menim, da je premalo, če prizadevno v občini razvijamo dve veliki delovni organizaciji, Gorenje in REK. Tudi mi smo bili majhni pa smo se z načrtnim delom razvili. Tako bi morala storiti tudi druga manjša podjetja v dolini. Skratka, več prizadevanj bi moralo biti v občini tudi s strani nekaterih podjetij, ki so pri izpolnjevanju občinskih načrtov še ob strani. In na koncu najinega pogovora še vaša novoletna čestitka! Zelo žal mi je, da sem na tem delovnem mestu morda preveč oddaljen od slehernega delavca. Tega pred časom še ni bilo. Dela je toliko da povsod ne morem biti navzoč. Vendar menim, da naši delavci cenijo naše delo in vedo, da se trudimo in rešujemo velike težave ter imajo zaupanje v vodstveno, kakor tudi v družbenopolitično strukturo. Vse zapslene v Združenem industrijskem podjetju Gorenje Velenje združuje napredek. Želimo, da nam bi bilo boljše in da bi kar največ prispevali za našo samoupravno socialistično družbo. Vsem zasposlenim v naši veliki družini Gorenje želim ob novem letu 1976 to kar lahko najboljšega želi človek. Želim, da bi bili srečni in zdravi ter, da bi ta kratek čas do novega leta in na novoletno noč preživeli veseli. Drugo leto pa bomo tako kot doslej enotni pri ustvarjanju in napredku Združenega industrijskega podjetja Gorenje Velenje. LJUB AN NARAKS Srečno in uspešno novo leto 1976 želi Združeno industrijsko podjetje Gorenje Velenje S S S s t t 5 i i t 4 l l # 5 * i 4 Zimsko rajanje IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE Novoletni prazniki v Mislinjski dolini Poročali smo že, da so pripravili tudi v Mislinjski dolini več prireditev za najmlajše pred bližnjimi novoletnimi prazniki Tako so pripravile vzgojiteljice iz Vzgojnovarstvene ustanove Slovenj Gradec v knjigarni »Mladinske knjige" več uspelih „ur praviljic . Zadnja „ura pravljic" bo ta petek, 26. decembra, od 16. ure naprej. V Slovenj Gradcu bo tudi več kinopredstav za najmlajše, 27. in 28. decembra pa bodo lutkovne predstave. Letos bo obiskal malčke iz Slovenj Gradca in Mislinjske do- Ocena uresničevanja vodilne vloge ZK Tudi v občini Slovenj Gradec obravnavajo te dni člani Zveze komunistov gradivo za bližnjo 5. sejo centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, na kateri bodo razpravljali o uresničevanju družbene vloge in krepitve Zveze komunistov Slovenije v boju za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov. Obravnavajo pa tudi osnutek sklepov 5. seje centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Doslej so komunisti iz Mislinjske doline pregledali idejnopolitično usposabljanje in kadrovsko krepitev Zveze komunistov, oceniti pa so poskušali še uresničevanje vodilne vloge Zveze komunistov. Namen teh razprav, seveda ob hkratnem obravnavanju nalog v zvezi z uresničevanjem družbene vloge in krepitvijo Zveze komunistov v boju za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov je, da bi izoblikovali kar najbolj objektivno in podrobno oceno, kako člani Zveze komunistov z območja občine Slovenj Gradec uresničujejo vodilno vlogo Zveze komunistov v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Pred 5. sejo centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije se bo sešel še komite občinske konference Zveze komunistov Slovenj Gradec. Na seji Medobčinskega sveta Zveze komunistov za Koroško, bila je 24. decembra, pa so v okviru priprav na 5. sejo Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije ocenili organiziranost, idejnopolitično usposabljanje ter obnavljanje Zveze komunistov v občinah koroške regije ter prizadevanja za uresničevanje ustave in za gospodarsko stabilizacijo. V nekaj vrstah Izvršni svet skupščine občine Slovenj Gradec je na zadnji seji, bila 17. decembra, obravnaval predlog resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Slovenj Gradec v letu 1976, razpravljal je o predlogu družbenega dogovora o skupni in splošni porabi za leto 1976 in sprejel več predlogov odlokov. Izvršilni odbor podružnice Ljubljanske banke v Slovenj Gradcu je na 46. seji, ki je bila 19. decembra v Slovenj Gradcu, odobril delovnim organizacijam več posojil, obravnaval pa je tudi dogovor o poslovni politiki Ljubljanske banke za leto 1976 in pristop Ljubljanske banke k izdelavi srednjeročnega plana za obdobje 1976-1980. Zavrnil pa je predlog podružnice Ljubljanske banke Maribor za odobritev finančnega posojila za gradnjo letališča v Mariboru ter sklepal o sklicu 7. zbora upravljalcev podružnice Ljubljanske banke Slovenj Gradec. Seja zborov To soboto, 27. decembra, bodo v prostorih šolskega centra Slovenj Gradec zadnje seje vseh treh zborov delegatske občinske skupščine Slovenj Gradec v tem letu. PO KOROŠKI MAKS VERDINEK, NOVI PREDSEDNIK MEDOBČINSKEGA SVETA SZDL ZA KOROŠKO V Dragogradu je bila 19. decembra razširjena seja Medobčinskega sveta Socialistične zveze delovnega ljudstva za Koroško, ki se jo je udeležil tudi član izvršnega odbora Republiške konference SZDL Slovenije, Mitja Horvat. Na seji so ugotovili, da so občinske konference SZDL Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec sprejele sklepe o ustanovitvi Medobčinskega sveta SZDL za Koroško, sprejeli šo program dela za leto 1976 in za novega predsednika izvolili Maksa Verdineka, dosedanjega sekretarja Komiteja Občinske konference SZDL Radlje ob Dravi. Sekretar t ---------j- ~—------uu uiavi. .UMultli Medobčinskega sveta ZKS za Koroško, Ivan Bošnik, pa je delegate Medobčinskega sveta SZDL za Koroško seznanil z družbenopolitičnimi razmerami v občinah koroške regije. NAGRADE IN PRIZNANJA ZA DRAVOGRAJSKE OSMO-ŠOLCE Na osnovni šoli „Neznani talci" v Dravogradu so pripravili posebno slovesnost v počastitev 22. decembra - praznika naše Jugoslovanske ljudske armade. V letošnjem jubilejnem letu, ko slavimo 30-letnico zmage nad fašizmom in osvoboditve, je uredništvo ,,Narodne armije" iz Beograda izbralo osnovno šolo „Neznani talci" Dravograd, to je z območja, kjer so potekali zaključni boji v 2. svetovni vojni, za pisanje nalog na temo „Mladi in splošni ljudski odpor". Naloge je pisalo vseh 120 osmošolcev, za najboljše spise pa je urednik „Narodne armije", major Leo Korelc, izročil šolarjem priznanja in nagrade. Osnovna šola „Neznani talci" pa je dobila še posebno nagrado. V prostorih osnovne šole „Neznani talci" v Dravogradu je bila ob slovesnosti odprta tudi priložnostna razstava orožja. line dedek Mraz s svojim spremstvom. Sprevod dedka Mraza se bo ustavil pred blagovnico „Nama" v Slovanj Gradcu v nedeljo, ponedeljek in torek, 28., 29. in 30. decembra, vsakič ob 17. uri. Ob prihodu dedka Mraza bodo nastopih tudi malčki, sicer pa bo dedek Mraz pripeljal zvrhan koš ugank in zank. Novoletne prireditve se bodo zvrstile tudi po vseh vzgojnovarstvenih ustanovah in šolah. Središče Mislinjske doline pa je z novoletnimi jelkami okrasila krajevna skupnost Slovenj Gradec. DRAGI MLADI PRIJATELJI! Leto se izteka, vsi že komaj čakate, da vas obišče dedek Mraz. Mnogi ste že obiskali razne prireditve, ki so jih v tem času pripravili za vas. Dragi mladi prijatelji želimo vam, da bi vas dedek Mraz čim bolj obdaril. Upamo, da boste z nami sodelovali tudi v prihodnjem letu. Torej na svidenje v letu 1976. Lepo pozdravljeni! Kako se pripravljamo na praznovanje dedka Mraza Kmalu se bo od nas poslovilo leto 1975 in veseli bomo pozdra- ? 1 Nevenka Lever, 1. d razred osnovne šole Gustava Šiliha vili novo leto 1976. Okrasili bomo jelke, avle in učilnice, na ulicah bodo zagorele pisane lučke. Vsi otroci bomo nestrpno čakali na dedka Mraza. Veselili se bomo šolarji, z nami pa tudi predšolski otroci. Ogledali si bomo veliko predstav. Otroci iz vrtca so si že ogledali barvno risanko Zvezdica Zaspanka in navdušeno spremljali lutkovno igrico Rdeča kapica. Mi pa se teh predstav že zdaj veselimo. Medtem ko čakamo na prezno-vanje, pa ne lenarimo. Pridno izdelujemo okraske in si lepšamo učilnice in avle. Pripravljamo tudi kratek zabavni program. V torek, 30. decembra, nas bo obiskal dedek Mraz in nam razdelil majhna darila. Praznovanje pa bomo zaključili doma v svojih družinah. Ko bo ura odbila polnoč in se bo pričelo novo leto, si bomo toplo stisnili roke in si začeleli veliko sreče. MITJA CRETNIK, 3.d Osn. šola Gustava Šiliha Rada kotalkam Že od nekdaj me je veselilo kotalkanje, zato sem se vpisala v kotalkar-sko sekcijo. Po polletnem treningu smo se zbrali na tekmovanje. Prišel je čas, ko sem se morala postaviti na start. Imela sem tremo. Bila sem brez besed. Bala sem se, da se bom osramotila. Napetost je minila, šele po nekaj trenutkih. Vložiti je bilo treba veliko poguma, truda in vztrajnosti. Prvič nisem uspela, ko sem želela, a kljub temu nisem klonila. Se bolj sem se potrudila. Po dveh mesecih sem bila izbrana za tekmovanje na republiškem prvenstvu v Trbovljah. Tam sem dosegla prvo in šesto mesto. Ne da se opisati, kako sem bila presenečena, ko sem pramagala kotalkarico, ki je trenirala že štiri leta. ANDREJA BIZJAK, 4.c O.Š. Miha Pintar Toledo Tudi v šoli bomo praznovali Bliža se novo leto. To je dan, ki se ga veselimo mladi in stari. Novo leto praznujemo tudi v naši šoli. Preden nas obišče dedek Mraz, priredimo kratek program Program sestavljajo učenci, ki pojejo, deklamirajo, igrajo in plešejo. Nato pride dedek Mraz. Oblečen je v topel kožuh, na glavi ima sivo kučmo, na hrbtu pa koš. V košu ima polno daril, s katerimi nas obdari. Po proslavi odidemo domov. Zunaj je polno snega. Nekateri se pojdejo sankat, nekateri smučat, drugi pa kepat. Na staro leto okrasimo smreko. Potem pa gremo v posteljo, zaželimo lahko noč in za-spimo. Ko zjutraj vstanemo se zgodi čudo. Pod smreko je polno daril. Želim, da bi bilo novo leto res srečno leto. MARJANA RADIČ, 3.c Osn šola Gustava Šiliha PIONIRSKA HRANILNICA 16. oktobra smo na naši šoli navdušeno zaploskali, ko je tovariš Ciril Pilih, direktor ljubljanske banke, svečano odprl hranilnico. Delovni čas je od 12. do 13. ure, vsak ponedeljek, sredo in petek. S tem delovnim časom smo zajeli učence obeh izmen. S 30 dinarji sem se znašel v gneči pri pultu. Počasi sem se zrinil čisto do pulta. Za pultom sta stali dve deklici in deček. Pozornost mi je vzbudila oranžna značka na levi strani oblačil obeh uslužbencev, na kateri je pisalo PIONIRSKA HRANILNICA. Ko sem prišel na vrsto me je dekle vprašalo po imenu in priimku, ki ga je vpisalo v člansko izkaznico varčevalca in v kartoteko. Tudi tu ni šlo brez podpisa. Nato je vpisala še znesek, ki je takoj romal v veliko železno blagajno. Bilo je oprav- ljeno, denar je bil v varnih rokah. Vsi smo z banko zadovoljni, zato se tudi število varčevalcev veča. Vemo, da kdor varčuje, si srečo kuje. JANI DREV, 8.c O.Š. Miha Pintar - Toledo Moja sošolka Moja sošolka stanuje na Konovem. Obiskuje 6.b razred in sedi v četrti klopi. Je velika, ima temnorjave lase in temne oči. Večkrat je nasmejana. Najraje je oblečena v hlače in srajčno bluzo. Ima starejšo sestro in mlajšega brata. Ni rada sama. Rada obiskuje šolo. Domače naloge piše z veseljem. Učenje pa ji ne diši. Najraje je banane. Ni skopuška. Njena slaba lastnost je, da ima dolg in nabrušen jezik. Zato pa je odkrita. Kar ji leži na srcu, pove v obraz. Če jo razjeziš je hujša kot ne vem kaj. NEVNKA JALŠOVEC, 6.b Osn. šola Miha Pintar Toledo laž ima kratke noge Laž je grda. Zato jo sovražim, a včasih se le zlažem. Sam ne vem, zakaj se le zlažem. Kadar se zlažem, me pri srcu zaboli. V četrtek sem prišel domov, pa me je mama vprašala, koliko sem pisal spis. Zlagal sem se ji, da spis še ni ocenjen. Mama me je dobila na laži in povedala atu. Ata me je zelo oštel. Želim si, da ne bi bil več kregan zaradi laži, vendar se bo najbrž to še d°8aj.al°- ERNO KLANŠEK, 4.c Osn. šola Miha Pintar Toledo Dobro opravili svoje delo V šolski svetovalni službi, na delovnem mestu šolskega pedagoga smo na samoupravni dan delali štirje učenci: Miša Fras, Aljana Umek, Darinka Reponj in Bojan Kontič. Naš delovni dan je trajal od 7. do 13. ure. Imeli smo veliko pestrega in zahtevnega dela. Urejali smo dosjeje za posamezne učence, vpisovali učni uspeh za lansko šolsko leto. Poleg tega smo vpisali tudi šolskega novinca, kije zamudil reden vpis. Uredili smo tudi seznam šolskih novincev po abecednem redu in glede na to, kje bo obiskoval malo šolo. Vsak pedagog je vodil tudi skupino učencev 5. in 6. razredov, namen tega skupinskega dela paje bil, pokazati učencem, kako naj se učijo doma, da bo njihovo delo čim uspešnejše. Samoupravni dan nas je naučil, da je življenje res delovni dan, čeprav smo opravljali le delček tistega, kar šolski pedagog v resnici opravlja v enem dnevu. Delo nam je bilo všeč in upamo, da smo dobro nadomestovali šolskega pedagoga. Na to delovno mesto smo bili sprejeti po razpisu za prosto delovno mesto šolskega pedagoga samoupravnega dne. Pedagogi samoupravnega dne t • NOVOLETNE ČESTITKE • NOVOLETNE ČESTITKE $ NOVOLETNE ČESTITKE NOVOLETNE ČESTITKE • NOVOLETNE Delavci temeljnih organizacij združenega dela bodo letošnje poslovno leto končali s pomembno delovno zmago. Z velikim zadovoljstvom in v upanju za prav tako uspešno novo poslovno leto se pridružujejo čestitkam ob vstopu v novo leto. GIP VEGRAD VELENJE TOZD Gradbena operativa n. sol. o. TOZD Gradbena industrija n. sol. o. Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Velenje je v kratkem času doseglo velike uspehe širom naše domovine. Že dalj časa se uveljavlja tudi v zahodni in vzhodni Nemčiji. Njihovi dosežki se kažejo v številnih zgrajenih stanovanjskih, poslovnih in drugih objektih. V letošnjem letu )e TOZD GRADBENA INDUSTRIJA pričela s proizvodnjo izdelkov, ki naj bi bili zanimivi za lastnike in graditelje stanovanjskih hiš. Njihova želja je nuditi zasebnemu graditelju čimveč izdelkov,ki si jih lahko z družinskimi člani vgradi v svoj novi dom. S tem so mu omogočeni nižji stroški ter veliko zadovoljstvo, zaradi možnosti lastne ustvarjalnosti. NOVI IZDELKI GIP VEGRAD, TOZD GRADBENA INDUSTRIJA: BETONSKI TLAKOVCI — v različnih barvah, ki so zelo primerni za tlakovanje poti, cest, parkirnih prostorov ter ureditev okolice stanovanjskih hiš BETONSKE TRAVNATE PLOŠČE - uporabne so kot kombinacija k tlakovcem in popestrijo okolico MONTAŽNE TERACO STOPNICE IN OKENSKE POLICE - lahko jih montirate sami, izognili se boste nadležnega prahu Za vse informacije zavrtite telefonsko številko (063) 850-019 t VSEM POSLOVNIM SODELAVCEM IN OBČANOM ŽELI GIP VEGRAD VELENJE USPEŠNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1976! MLADINSKA KNJIGA - VELENJE Pred nedavnim so v Velenju sredi trgovskega centra odprli novo prodajalno Mladinske knjige. Nova sodobna prodajalna ima več oddelkov ter posluje na samoizbirni način. ODDELEK S KNJIGAMI je bogato založen z umetnostno in kulturnozgodovinsko literaturo, leposlovnimi knjigami in strokovno literaturo. Tudi na najmlajše niso pozabili, pripravili so celoten program otroške literature. PAPIRNICA nudi šolske in pisarniške potrebščine, igrače in spominke. Na zalogi imajo veliko izbiro mehanografskih strojev, lahko jih dobite na kredit. GALERIJA Mesečna razstava in prodaja slik. NOVA PRODAJALNA MLADINSKE KNJIGE VELENJE VAS VABI IN VAM ŽELI SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1976! SVETOVNA LEPA BESEDA ZAVAROVALNICA SAVA S Ekspozitura Zavarovalnice Sava v Velenju se v letošnjem letu lahko pohvali s precejšnjim prirastkom števila zavarovanj. Saj je število od preteklega leta narastlo za 150 odstotkov. V letošnjem letu so že zapisali številko 13.000. Velenjska ekspozitura sklepa vse oblike civilnega, industijske-ga, kmetijskega, avtomobilskega in osebnega zavarovanja. SREČNO IN USPEŠNO LETO 1976 Nesreča nikoli ne počiva! Zato ne smemo prezreti! Ekspozitura Zavarovalnice Sava ni daleč. Ne zavrzite njenih uslug in pomoči! Zavarovalnica Sava, ekspozitura Velenje vam je vedno na voljo! ZAVAROVALNICA SAVA • »VELENJSKE KRAJEVNE SKUPNOSTI SO SE ZAPRLE.« MENIJO ŠKALCANI Ravno, ko smo pritisnili na sprožilec, je iz kesona padla Scatla. še brez avtobusnih postajališč Cesta za zdaj Kadaikoli steče pogovor o krajevni skupnosti Škale, potem je prav gotovo v ospredju vprašanje cest. Tudi pred dnevi, ko smo se skupaj s predsednikom krajevne konference socialistične zveze Rafkom Kopušaijem in delegacije samoupravne interesne skupnosti Tomjem Tajnškom ter tajnikom gasilskega društva Brankom Rednakom zbrali pri predsedniku sveta krajevne skupnosti Hermanu Ariiču, je bilo tako. „To vprašanje se že vleče od leta 1948," je dejal Herman Arlič. „Vsemu temu je resda kriv premog, ki je porušil ves južni del Skal in s tem tudi njihovo središče, še večji krivec pa je nenačrtna gradnja cest. Po nekaj letih, ko smo dobili medmestno cesto, se je ta zaradi kopanja premoga začela rušiti in tako naprej. Nič boljša slika se ne kaže danes, saj je cesta, ki povezuje Hrastovec in Velenje prav tako na rušnem področju. Pred leti smo jo asfaltirali, čez nekaj mesecev, tednov, morda celo dni pa ne bo več sposobna za promet; niti če boš prek nje zapeljal na lastno odgovornost. ■Krivični bi bili, če ne bi priznali, da si REK vsaj glede cest prizadeva, da zaradi tega ne bi nastajali preveliki prepiri. Tudi sedaj gradijo ob robu nedavno nastalega jezera obvozno cesto. Ko pa na tem območju ne bo več premoga obljubljajo, da bodo spet uredili cestno povezavo Velenje — Hrastovec oziroma Škale tako, da bodo krajani čimbolj zadovoljni." Letos so zgradili tudi nadomestno cesto, ki povezuje oba kraja te krajevne skupnosti, to je Skale in Hrastovec oziroma Skale z Velenjem. Cesta je zelo lepa, žal pa sedaj, ko se je začela poledica tudi nevarna za promet. Čeprav jim je menda Komunalno obrtni center obljubil, da bo cesto redno posi-paval, te obljube ne upošteva preveč. Krajani Škal tudi niso preveč zadovoljni z oskrbo v kraju. Sedanja trgovina jim ne ustreza v glavnem zaradi naslednjih razlogov: odprta je le do petnajste ure; zato so v nenehni skrbi, da bo že zaprta ko pridejo iz službe. Prav tako menijo, da ni na pravem mestu. Preveč je odmaknjena od novega središča krajevne skupnosti, ki pa ga za zdaj še ni. Veliko pripomb pa je tudi na račun njene založenosti. • Neodgovorni šoferji Škalčani se še vedno niso sprijaznili, da je tudi smetišče na njihovem območju. Veliko hudih besed je bilo prelitih na relaciji krajevna skupnost — komunalno obrtni center. Sprva zato, ker je na smetišču nenehno gorelo in dim je širil neznosen smrad skoraj po vseh vzhodnih Škalah. Pravijo, da sedaj na smetišču sicer ne gori več, toda smeti še vedno ne zasipavajo. Zelo nezadovoljni so tudi s šoferji, ki vozijo smeti, vendar samo s tistimi, ki jim je vseeno, kako in koliko smeti pripeljajo na smetišče. Nekateri namreč še vedno vozijo z odprtimi kesoni in imajo največ zaslug za to, da se smetišče širi tudi na obeh straneh ceste vse do Velenja. Ker lepe besede niso zalegle, bodo ukrepali sami. Vsakega šoferja, ki bo vozil smeti v odkritem tovornjaku bodo prijavili na ustrezno mesto. Nekaj takšnih imajo že zapisanih. Da te njihove besede niso iz trte zvite, pričajo razne škatle in druge odpadne stvari, ki jih je na cesti Velenje -Škale vse polno. Pa tudi sam sem se lahko že nekajkrat prepričal, da je nekaterim šoferjem resnično vseeno, kakšno je okolje, v katerem živijo drugi (morda pa tudi sami). Tudi oni dan, ko sem se peljal na pogovor k predstavnikom krajevne skupnosti, mi je pot v Škale kazal tovornjak, s katerega je od časa do časa zletela kakšna škatla. Ko sem se vračal nazaj, sem spet srečal tovornjak istega podjetja, v njem je bil drug šofer, keson pa je bil pokrit. Torej gre resnično za neodgovornost posameznih šoferjev. Moji sogovorniki so se tudi pritoževali, da nekateri šoferji tovornjakov zelo radi tekmujejo s časom in s tem spravljajo druge v nevarnost. Če brzinomer na mojem spačku prav kaže, jim moram pritrditi. # Ponosni no otroško igrišče Večletno vprašanje, ki zlasti zadeva vzhodni del Skal, je tudi slaba električna napetost. Marsikateri večer ta ni višja od 130 voltov. Ob takšni napetosti ne morejo uporabljati gospodinjskih strojev pa tudi na televizorjih ni slike. Da je naša električna napetost ob večerih tako slaba, so krivi tudi nekateri šušmarji, ki ob večerih uporabljajo večje stroje, pa čeprav so krajani na zborih volilcev to že večkrat prepovedali. Na drugi strani pa so Škalčani zelo ponosni na novo otro- ško igrišče, ki jim ga je lani zgradil ob šoli velenjski kombinat. Pravijo, da je to najbolj zgovoren dokaz, da se REK le zaveda, da ima dolg do njih. To kar so sedaj v očeh krajanov Skal šoferji tovornjakov, so bili pred leti poštarji. Dolga leta so morali namreč krajani brati tudi po tri dni, če pa je bil poštar bolan, pa tudi več dni staro časopisje. Zdaj jim je uspelo prepričati pošto in poštarje, da potrebujejo časopisje vsak dan. • Delegatski sistem še šepa Predsedniku krajevne konference SZDL smo postavili vprašanje, kako je zaživel delegatski sistem? „Delegatski sistem še ni zaživel tako kot bi moral," se je glasil odgovor. »Posamezni delegati niso resno vzeli svoje funkcije in se ne udeležujejo sestankov. Zaradi tega odhajajo delegati pogostokrat na skupščine v Velenje nepripravljeni." „Z obiskom na sestankih, smo v naši delegaciji še kar zadovoljni," se je vključil v pogovor Toni Tajnšek, predsednik delegacije za samoupravne interesne skupnosti. »Uspešnost našega dela zavira le gradivo, ker prihaja pogosto neredno; pa tudi preobsežno je." Toni Tajnšek je še pripomnil, da ni prav, ker se na skupščinah premalo upoštevajo mnenja posameznih konferenc. • Zavest krajanov na visoki stopnji Besedo smo spet prepustili Rafku Kopušarju: »Poudariti moram, da je v zadnjih letih zavest krajanov na zelo visoki stopnji. Kljub temu, da plačujejo samoprispevek, se odločajo še za dodatno zbiranje sredstev za urejanje cest. Krajani Hra-stovca so bili lani pripravljeni zbrati štirideset starih milijonov za asfaltiranje šestih odsekov, če bi dobili dodatni denar, tudi od občine. Zgovoren dokaz pripravljenosti krajanov je tudi cesta, ki smo jo asfaltirali pred dvema letoma v Podlubeli. Na njej smo opravili več kot 9.000 udarniških ur in zbrali od krajanov 18 starih milijonov dinarjev." • Marljivi gasilci Naš četrti sogovornik Branko Rednak, se je dotaknil sodelovanja med posameznimi organizacijami oziroma društvi v Z leve proti desni: Branko Rednak, Rafko Kopušar, Herman Arlič in Toni Tajnšek kraju. Zvedeli smo, da je bilo sodelovanje pred leti zelo slabo, v zadnjih štirih oziroma treh letih pa se je zelo izboljšalo. Kot tajnik gasilskega društva je - razumljivo - največ besed • namenil delu gasilskega društva, ki je letos slavilo 20-letnico obstoja. Društvo ima danes blizu devetdeset članov. Pohvalno je, ker imajo veliko mladih, ponosni pa so tudi na žensko desetino, ki je bila letos na conskem tekmovanju druga. »Vseskozi smo si prizadevali," je še posebej omenil Branko Rednak, »da bi bili člani čimbolje usposobljeni in tudi opremljeni. V tem smo v precejšnji meri uspeli. V teh dvajsetih letih smo si zgradili novi dom, ki pa je žal, že pretesen, opremili operativo z dvema črpalkama, letos smo kupili še nov gasilski avtomobil TAM 2001, ob slovesnosti ob dvajsetletnici društva pa smo razvili tudi svoj prapor, za katerega so občani prispevali 52 zlatih in 26 srebrnih žebljičkov. Za to smo jim še posebej hvaležni." • Želje: vrtec. ... Na kraju našega pogovora nas je še zanimalo, kakšne so novoletne želje? »Naše želje so pač takšne kot smo jih zapisali že ob razpisu referenduma spomladi letos: izgradnja vrtca, in to že v prihodnjem letu. Sklenili smo, da bomo postavili Marlesov montažni vrtec. Najprej smo rešili vprašanje lokacije. Sprva smo razmišljali, da bi vrtec stal pri odcepu ceste Jezero — Hrastovec za Škale. Te lokacije nam ni dovolil projektant, ker je tam križišče cest, potok, pa tudi daljnovod je napeljan nad tem območjem. Zato smo se odločili na zboru krajanov, da bo vrtec stal na zemljišču domačinke Kodru-nove, ker nam nihče drug ni hotel odstopiti zemljišča. Z lokacijo je sedaj vse urejeno, zataknilo pa se je pri finančnih sredstvih. Vrednost objekta bo predvidoma znašala 1,8 milijonov dinarjev. Polovico tega denaija nam bo dal Marles v obliki kredita, ne vemo pa kje bomo dobili preostali del sredstev. S samoprispevkom smo doslej zbrali 40 tisoč dinarjev, medtem ko jih bomo v petih letih nekaj več kot dva milijona. Prihodnje leto bomo že imeli toliko sredstev, da bi lahko začeli vračati kredit, ki ga mo ramo na vsak način izkoristiti Zavedati se je treba, da smo pr tem imeli srečo, ker Marle kreditira le nerazvite občine Naša pa -kot vemo- sodi me< razvite. V zvezi s tem se nam m zdi pravilno ravnanje velenjski! krajevnih skupnosti. Naš vrtei je oddelek za gospodarstvo po stavil na prvo mesto, Venda prednostni red gradnje s sred stvi samoprispevka na skupščin v začetku jeseni ni bil sprejet, ampak je bilo sprejeto le sfc hšče, da je treba to vprašanje rešiti v obliki dogovarjanja me< krajevnimi skupnostmi. Ceprai je bila krajevna skupnost Vele nje — Center levi breg zadolžena, da skliče ta usklajevaln sestanek, le tega do danes še ni bilo. Ker nikakor ne bi radi izpustili iz rok tako ugodne ponudbe Marlesa, smo se s proš njo za kredit obrnili tudi ni REK." In druge želje krajanov prihodnjem letu? Radi bi si napeljali telefon, uredili avtobusna postajališča, načrtujejo tudi izgradnjo prizidka h gasilskemu domu za garažo in orodjarno ter ureditev cest v Hrastovcu. • PRAZNOVANE DNEVA JLA # PRAZNOVANJE DNEVA JLA ® PRAZNOVANJE DNEVA JLA $ PRAZNOVANJE DNEVA JLA # PRAZNOVANJE DNEVA JLA • • V VELENJSKI OBČINI NADVSE SLOVESNO PROSLAVILI PRAZNIK NAŠE ARMADE Podelili odlikovanja in priznanja Ob letošnjem vseljudskem prazniku dneva Jugoslovanske ljudske armade so podelili tudi naslednja odlikovanja: Medaljo zasluge za narod sta prejela Janez Mere in Ivan Fece, medaljo za vojaške zasluge so dobili Vitomir Črnko, Stanko Upnik, I.ozan Miloševič, Stane Šuk in Martin Pustatičnik, red za vojaške zasluge s srebrnimi meči sta dobila Štefan Dolejši in Kiistian Hrastel; red republike z bronastim vencem Franc Škarja SR Viktor Henrik Vili Franjo Korun izroča odlikovanje Vinku Rženu in Polde Trauner; red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem je dobil Mirko Bizjak, red republike s srebrnim vencem Ivan Gusič, red dela z rdečo zastavo pa Vinko Ržen. , Poleg teh odlikovanj so na osrednji svečanosti ob prazniku naše armade v velenjski občini podelili oziroma izrekli tudi več pohval in priznanj. Tako so bronaste plakete občinskega odbora zveze rezervnih vojaških starešin Velenje prejeli Mirko Brešar, Henrik Jonko, Ivan Kadliček in Vili Valand. Trgovsko podjetje Era je prejelo priznanje občinskega odbora ZRVS. Od komandanta cone so bili pohvaljeni Branko Drolc, Anton De Costa, Marjan Krmelj, Alojz Starič, Franc Vrtačnik, in Vili Valand. Od glavnega štaba Slovenije za SLO pa Brglez, Franc Fricelj, Jonko, Brigita Leskošek, Valand in Rudolf Ževart. Karel Stropnik je prejel knjižno nagrado od komandanta cone, prehodna zastavica od komandanta cone pa je bila za leto 1975 podeljena občinski teritorialni enoti. Za dolgoletno in požrtvovalno delo ter dosžene uspehe v pripravah na SLO so dobili priznanje republiškega sveta za LO Stane Ravljen in Elica Nagode ter krajevni skupnosti Zavodnje in Bele vode. Za aktivno delo na obrambnih pripravah v krajevnih skupnostih je svet za ljudsko obrambo skupščine občine Velenje pohvalil Vinka Medveda iz Zavodenj, Staneta Tajnika - Šentilj, Jožeta Radoslovnika Gorenje, Franca Lampreta - Paka in Andreja Lenka Bele vode. Za uspešno opravljanje nalog na področju obveščanja je svet za LO občine Velenje pohvalil k rirsko enoto Velenje, Alojza Arliča iz Ple-šivca, Ivana Donka - Šoštanj, Valentina Kodruna - Ravne. Antona Florjanca - Lokovica in Roberta Omladiča iz Šmartnega ob Paki. Občinskemu odboru rdečega križa, občinski gasilski zvezi in delavski univerzi Velenje pa je svet za LO skupščine občine Velenje izrekel pohvalo za uspešno delo na obrambnih pripravah v občini. Mladi med svečano zaobljubo Na radarskem šolskem centra so v počastitev dneva JLA odprli razstavo orožja Naši teritorialci Na proslavi je imel slavnostni govor Ivo Gorogranc. V govoru je med drugim dejal: „Letosže tridesetič proslavljamo praznik naših oboroženih sil, 22. december, dan, ko se je rodila naša slavna Jugoslovanska ljudska armada. Praznujemo ga kot praznik vseh obrambnih sil naše SFRJ, praznik vseh delovnih ljudi in občanov, vseh naših narodov in narodnosti. Splošni ljudski značaj tega zgodovinskega dne izhaja iz dejstva, da so naše oborožene sile nastale v NOV in revoluciji in da so s tem, ko so nadaljevale slavne vojne tradicije v zadnjih tridesetih letih, še poglobile in utrdile svojo revolucionarno ljudsko bistvo za krepitev splošne ljudske obram- nom odborov za SLO v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah za uspešno opravljanje zadanih nalog ter jim zaželel tudi v bodoče veliko uspeha pri njihovem utrjevanju in usposabljanju ter vsestranski krepitvi splošnega ljudskega odpora. Govor je Ivo Gorogranc sklenil z besedami: „Radostni in ponosni smo na to, da je vse od leta 1941 na čelu naših oboroženih sil vrhovni komandant tovariš Tito, simbol naših zmag v NOB in veličastnih dosežkov pri graditvi naše socialistične, samoupravne in neuvrščene Jugoslavije. Želimo si, da bi še dolgo poveljeval naši Jugoslovanski ljudski armadi in vsem enotam splošnega ljudskega odpora." V avli skupščine občine odprta razstava »Obrambne priprave občine Velenje". Delegavija radarskega šolskega centra na obisku pri občinskem štabu • PROSLAVA TUDI NA RUDARSKEM ŠOLSKEM CENTRU Dan armade — praznik vseh ljudi Želijo sodelovati v obrambnih pripravah Tudi na rudarskem šolskem centru v Velenju so v počastitev praznika naše armade pripravili proslavo, na kateri je obudil spomin na 22. december leta 1941, ko je bila v bosanskem mestecu ustanovljena prva proletarska brigada NOV in POJ predavatelj obrambe in zaščite na tej šoli podpolkovnik Franc Korošec. Učenci so pripravili priložnostni kulturni program, odprli pa so tudi razstavo, ki v fotografiji prikazuje delo naših oboroženih sil ter razstavo orožja, katero so si učenci ogledali z velikim zanimanjem. Učenci so čestitali tudi občinskemu štabu teritorialne obrambe ob prazniku z željo, da bi tudi v prihodnje dosegli čimvečje uspehe v organiziranju ter usposabljanju enot, ki bodo, če bo potrebno, varovale vse pridobitve naše revolucije. „Zavedamo se," so poudarili mladi z rudarskega šolskega centra, „da bomo te naloge lahko izpolnili le vsi skupaj, saj splošni ljudski odpor zahteva vključitev vseh ljudi za obrambo naše svobode in neodvisnosti. Tudi mi smo in bomo pripravljeni opraviti vse naloge, kijih terja splošni ljudski odpor," so odločno zatrdilL Po končani proslavi je delegacija učencev in predavateljev rudarskega šolskega centra obiskala občinski štab teritorialne obrambe. Med pogovorom je mlade z šolskega centra zlati zanimalo, kakšne so možnosti, da se vključijo v obrambne priprave v občini Predstavniki občinskega štaba so se obvezali, da bodo njihove želje upoštevali pri programu vzgoje v prihodnjem letu. Po zaobljubi so mladi tudi s podpisom potrdili prostovoljen vstop v enote teritorialne obrambe V velenjski občini so praznik naše armade - 22. december proslavili nadvse slovesno. Proslave so bile v posameznih krajevnih skupnostih pa tudi na šolah, kajti letos nismo slavili le praznika naše armade, ki se je rodila v najtežjih dneh zgodovine naših narodov in narodnosti, ampak je to praznik vseh delovnih ljudi in drugih občanov. Torej je praznovanje Jugo- slovanske ljudske armade tudi v Šaleški dolini letos izvenelo v kar najtesnejši povezanosti oboroženih sil in delovnih ljudi ter drugih občanov v prizadevanjih za uresničevanje in krepitev naše obrambne in bojne pripravljenosti Osrednja slovesnost je bila v petek popoldne. Najprej so v avli skupščine občine odprli razstavo, ki prikazuje delo na področju obrambnih priprav v občini v zadnjem obdobju ter pri obveščanju najširše javnosti o koncepciji splošnega ljudskega odpora, negovanju tradicij NOB ter pouka in usposabljanja teritorialne obrambe. Razstava prikazuje tudi del življenja pripadnikov naših oboroženih sil. Po otvoritvi razstave, na kateri je spregovoril predsednik občinskega odbora zveze rezervnih vojaškh starešin Milan Šti-mac, so na Titovem trgu sprejeli mlade prostovoljce v enote teritorialne obrambe. Ob tem pomembnem dogodku je mladim spregovoril v imenu občinskega štaba teritorialne obrambe Jože Melanšek. Po končanem sprejemu mladincev prostovoljcev v enote teritorialne obrambe in njihovi obljubi, da bodo zavestno krepili bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, negovali vrednote revolucije ter z osebno odgovornostjo, disciplinirano in zavestno izpolnjevali naloge, ki jih zahteva obramba domovine, so se vsi navzoči zbrali na osrednji proslavi v domu kulture, ki je bila združena z podelitvijo priznanj in odlikovanj. be naše dežele." je poudaril Ivo Gorogranc in nadaljeval: „Naše oborožene sile so pod vodstvom komunistične partije Jugoslavije in vrhovnega komandanta tovariša Tita zmagoslavno končale težak in krvav štiriletni boj v impozantni sestavi 52 divizij vseh vrst rodov, v katerih se je borilo nad 800.000 borcev in bork. V končnih operacijah so te sile prisilile sovražno grupa-cijo 250.000 nemških vojakov in njihovih pomagačev h kapitulaciji in predaji. S tem so naše oborožene sile dokončno dokazale, da je naša borba za osvoboditev naše lastno delo v okviru skupnega boja proti okupatorju." V nadaljevanju govora je Ivo Goragranc podčrtal veliko vlogo naše armade v povojni izgradnji naše domovine, ki je bila razrušena in potopljena v razdejanje, kri in bolečino, saj je ta strahotna vojna terjala milijon sedemsto tisoč življenj v naši državi. Dotaknil se je tudi priprav na splošni ljudski odpor ter organizacijo družbene samozaščite v občini, ki ne bo le enkratna naloga, ampak bo to stalno področje družbene dejavnosti proti različnim škodljivim pojavom naperjenim proti naši družbi, proti našim pridobitvam revolucije in našim samoupravnim vsakodnevnim delovnim naporom. V imenu občinskega štaba teritorialne obrambe, skupščine in družbenopolitičnih organizacij velenjske občine se je govornik zahvalil vsem pripadnikom oboroženih enot naše teritorialne obrambe, vsem čla- IMAŠ ROMAN $ MODNA KREATORKft STAŠA 6 • HARRISON E. SALISBURY Tako se je Leningrad, to trimilijonsko mesto strahopetcev in herojev, umazanih špekulantov in brezmejnih altruistov, nemočnih poveljnikov in zagnanih partijskih voditeljev, bližal svojemu sodnemu dnevu. BLOKADA LENINGRADA Z bitko pri Mgi nihče ni računal. Te majhne železniške postaje ni bilo na nobenem zemljevidu, ne na nemškem, ne na sovjetskem. Do praske pri Mgi je prišlo le po naključju in tudi po obsegu ni dosti pomenila; posledice pa so bile daljnosežne. Ko so Mgo nacisti zavzeli, so pretrgali vse železniške in cestne zveze med Leningradom in ostalim delom Sovjetske žveze - med matično deželo in mestom, kot so jo začeli imenovati. Ko se je začela drobiti pred nemškimi tanki sovjetska oseminštirideseta armada, ki je v bližini Ušake in Tosna varovala glavno železniško linijo Moskva-Leningrad, je postalo jasno, da grozi nevarnost iz te smeri. Usodna napaka je bila tudi to, da so se razbite enote umikale proti vzhodu in ne ria sever, proti Leningradu; tako je nastala vrzel, ki sojo Nemci hitro izkoristili. 900 DNI Na poveljstvu v Leningradu, kjer so morali hkrati reševati več kritičnih situacij, se sprva niti niso zavedali, kaj.se je pravzaprav zgodiloi „ Celo polkovnik Bičevski, vodja leningrajskih minerjev, hi zaslutil nove nevarnosti. Bilje zaposlen noč in dan; Nemcem je bilo treba nastaviti čimveč zaprek — min, porušiti mostove in podobno. 28. avgust je bil zanj tak kot vsi drugi dnevi, kasneje pa se gaje spominjal s težkim srcem. Bičevskega je to jutro vznemirilo nekaj drugega. S prizorišča je izginil poveljnik glavnega štaba, general D. N. Nikišev. Slovel je po svojem cinizmu in skepticizmu. Predvsem je močno dvomil, da bi bila Moskva 'pripravljena in sposobna nuditi podporo Leningradu in tega dvoma tudi ni skrival. Skuhaj z Nikiševim je izginil tudi njegov namestnik N'. G. Tihomirov. Kaj se je zgodilo? Bičevski seje spominjal, da je podobna usoda doletela že več njegovih tovarišev in da takšne spremembe niso bile nikoli pojasnjene. Lahko bi bila povod tudi kakšna osebna zamera. Bičevski je. samo ugibal. Namesto Nikiševa je prišel polkovhik N. V. Gorodecki, kije bil prej v triindvajseti armadi, Gorodecki ni ime! lahkega dela. T ežko je bilo ponovno zgrabiti za vajeti. Zagrešil je tudi napake in nekatere med-njimi je Leningrad^dolgo plačeval. Tega jasnega avgustovskega jutra seje novi poveljnik sestal z' Bičevskim. Oseminštirideseta armada, ki je branila železnico Moskva-Leningrad, je potrebovala pomoč. Bičevski je dob i! nalogO, naj pošlje oddelek mineijev v Tosjio, kjer bo treba pripraviti nekaj minskih polj in uničiti vsa bi se pridobila pravica do posojila za stanovanjsko izgradijo v navedenih odstotkih, morajo biti vplačila izvrševana redno mesečno. Odplačilna doba za tako odobreno posojilo je za eno leto krajša od dobe vezave. Vezana sredstva obrestuje podružnica po 2 % letni obrestni meri. Obrestna mera za posojila pa je 4 %. V primeru, ko veže sredstva samoupravna stanovanjska skupnost, ima ob enakih pogojih prednostno pravico do sklepanja pogodb o vezavi in do posojil na podlagi vezave. Prav tako pa je lahko odplačilna doba za posojilo samoupravni stanovanjski skupnosti izjemoma daljša od dobe vezave za 10 do 20%. Po končani čakalni dobi, lahko organizacija porabi posojilo za: a) nakup ali zidavo najemnih stanovanj, za člane svoje delovne skupnosti, b) znesek posojila razdeli v obliki stanovanjskih posojil članom delovne skupnosti. Združeno posojilo za delavca: Tako vezana sredstva delovna organizacija po preteku čakalne dobe prenese na delavca s pravico do posojila. Največkrat pogojujejo delovne organizacije, da občan graditelj tudi sam varčuje in pridobi po dokončanju varčevalne dobe pravico do posojila. Podružnica banke lahko po sklepu organizacije in v soglasju z delavcem obe posojili združi v korist delavca in določi za združeno posojilo s srednjo odplačilno dobo. y s (Vi Delovnim ljudem in občanom pobratene občine Velenje želijo srečno ter zadovoljno novo leto 1976 delovni ljudje in občani SPLITA POGOVOR Z ANALITIKOM JANKOM V0VK0M Kljub vsemu ugodni rezultati Še nekaj dni in poslovili se bomo od starega leta. Potegnili bomo črto pod tem, kar je bilo dobrega v letu 1974, ali smo izpolnili vse naloge, obveznosti Najpomembnejše izmed vsega pa je prav gotovo vprašanje, kako smo gospodarili v letu, ki se izteka. S tem vprašanjem smo se napotili k analitiku pri skupščini občine Velenje Janku Vovku. Ker rezultati dvanajstmesečnega poslovanja še niso zbrani, smo se v glavnem pogovarjali o devetmesečnem gospodarjenju v velenjski občini. — V Velenjski občini smo se letos lotili široke družbene akcije za stabilfeacijo gospodarstva. So rezultati že vidni? „Akcija je nedvomno dala nekatere pozitivne rezultate. Med te lahko štejemo prve znake oživljene proizvodnje. Investicijska poraba se umirja, rast cen je v zadnjem obdobju počasnejša in kaže, da ne bo presegla dogovoijenih okvirov z resolucijo za letošnje leto. Zmanjšal se je zunanjetrgovinski primanjkljaj, po zadnjih podatkih pa tudi ugotavljamo, da smo uspeli ohraniti življenjski standard, saj je v Sloveniji rast osebnih dohodkov višja za en odstotek od rasti življenjskih stroškov. Kljub temu pa beležimo tudi nekatere negativne rezultate. Podatki kažejo, da ne bomo dosegli predvidene storilnosti dela, saj ugotavljamo, da bo prvič po 15 letih nižja kot v preteklem letu. Zaloge gotovih izdelkov naraščajo in ponekod že predstavljajo resen problem. To zaradi tega, ker vežejo znatna sredstva, s katerimi pa organizacije združenega dela v prihodnjem letu resno računajo. Skupna, splošna - ponekod tudi osebna poraba narašča hitreje kot je bilo dogovoijeno, izvoz je nekoliko manjši od predvidevanj, ne moremo pa tudi zmanjšati medsebojnih obveznosti oz. terjatev organizacij združenega dela. To močno vpliva na zmanjšanje likvidnosti. Torej gospodarska rast v letošnjem letu upada v primerjavi s predhodnim letom. Analiza gospodarskih gibanj v letošnjem letu v devetih mesecih v občini Velenje kaže, da gospodarska rast dejansko pada v primeijavi s predhodnimi obdobji letošnjega leta. V prvem četrtletju smo beležili še nominalno rast proizvodnje v višini 50,7 %, ob polletju 30 %, v devetih mesecih le Ljubljanska banka podružnica Velenje obvešča Zaradi zaključka poslovnega leta bodo poslovali dne 31. decembra 1975 likvidatura na Rudarski 3, do 15. ure, na Šaleški 18, do 11. ure, agencija Gorenje do 13,30. ure, ekspozitura Šoštanj do 15. ure, oddelek stanovanjskih kreditov ne bo sprejemal strank od 24. decembra dalje pa do konca leta. Slaščičarna MOVH Šoštanj želi srečno novo leto 7976 FRIZERSKI SALON IVICA — VIKICA Velenje Obiščite naš salon, da boste urejene in lepe dočakale novo leto. Za obiske se zahvaljujemo in vam želimo mnogo lepega v letu 1976. Cenjenim strankam se zahvaljujemo za naročila ter želimo srečno in zadovoljno novo leto 7976 še 27 %, Vendar je treba opozoriti, da so ti podatki že nekoliko zastareli, saj je praktično že konec poslovnega leta. Prepričan sem, da prve ocene kažejo na to, da bodo rezultati ob koncu leta boljši kot so bili v devetih mesecih. Lahko navedete še nekaj pokazateljev gosodaijenja? Poslovni uspehi organizacij združenega dela kažejo, da smo načrtovali celotni dohodek sicer dosegli, vendar smo zato potrebovali še dodatna sredstva. Zaskrbljujoče je dejstvo, da se ob 28,5 odstotnem povečanju celotnega dohodka povečujejo porabljena sredstva za 31,5 odstotka. To pa seveda pomeni zelo slabo ekonomičnost gospodarjenja, saj smo za doseženo bruto realizacijo porabili več sredstev kot bi jih smeli, če tako rečem. Zaradi tega tudi nismo dosegli načrtovanega dohodka. Le-ta je bil ustvarjen samo v višini 62 % od predvidenega. Če ugotavljamo, da je za slabši rezultat pri doseganju dohodka -kriva rast porabljenih sredstev, se moremo seveda vprašati, kje so vzroki za tako rast vseh sredstev. Analiza, ki smo jo izdelali je pokazala, da so na velikost porabljenih sredstev in s tem seveda na zmanjšanje dohodka močno vplivale cene surovin in pomožnih materialov, medtem ko so cene končnih izdelkov ostale skoraj nespremenjene. Za ilustracijo naj navedem nekaj podatkov: obdelovali smo obdobje 30.6.1974 in 30.6.1975 in ugotovili, da so se cene nekaterih važnih surovin in drugih materialov, ki jih naše gospodarstvo v dolini potrebuje za proizvodnjo močno povečale, tako npr. jamski les za 20 %, jekleno pod-porje za 66%, pločevina za 19,4%, programatoiji za 10%, v gradbeništvu cement za 17 %, betonsko železo za skoraj 18 %, goveje in junečje kože za 8 % (te cene so še v porastu), maščobe, barve in ostale kemika- PRODAM ENOLETNO PSICO BER-NARDINKO in trodelno pomivalno korito 1,20 x 50 prodam. Naslov v uredništvu lista! ŠKODO, LETNIK 1968 ugodno prodam. Ogled vozila pri Resniku, Šalek 58, Velenje. ZAMENJAVA TROSOBNO STANOVANJE v Celju zamenjam za dvoinpol ali dvosobno v Velenju. Ponudba pod šifro Celje - Velenje. Kemična čistilnica MARJANA POLAK Velenje, Koroška 44 lije, ki služijo za proizvodnjo usnja v tovarni usnja za okrog 25 do 40 %. Poleg tega ugotavljamo tudi visoko rast življenjskih stroškov, saj beležimo zvišanje cen električne energije, potem vseh vrst goriv, prevoznih storitev, porasli pa so tudi izdatki za dnevnice in službena potovanja. Najbolj pa so po-rastle stori ve vseh vrst. .Zato moramo vso pozornost posvetiti porabljenim sredstvom. V stabilizacijskih programih smo namreč zapisali, da bomo vso pozornost posvetili znižanju materialnih stroškov, z dobrim gospodarjenjem pa lahko vplivamo tudi poslovanja. Kako pa je z zalogami v posameznih delovnih organizacijah? Ko govorimo, da nismo uspeli ustvariti načrtovanega dohodka, ugotavljamo, da je naslednji vzrok v visokih zalogah gotovih izdelkov, čeprav nam najnovejši podatki niso znani, je devetmesečna analiza pokazala, da smo imeli v občini kar za okrog 40 milijard starih dinarjev zalog gotovih izdelkov in trgovskega blaga. V primerjavi z enakim obdobjem lani je kar za 97 odstotkov več zalog. Zaloge so se v drugem polletju povečale za preko 3 %. V devetih mesecih letošnjega leta so organizacije združenega dela delile dohodek tako, da je prekomerno narasla masa bruto osebnih dohodkov seveda na škodo ostanka dohodka, ki pa se po zaključnem računu razporeja v sklade, ostanek dohodka pa je manjši tudi zaradi sredstev, ki jih je dodatno gospodarstvo angažiralo in ima zaradi tega večje obveznosti Že večkrat je bilo poudarjeno, da je gospodarstvo velenjske občine preveč enostransko usmerjeno, saj ustvarjata industrija in rudarstvo kar 77 % celotnega družbenega proizvoda. Do podrobnih ugotovitev pridemo, če analiziramo, katera dejavnost ustvarja dohodek. Ostale dejavnosti sicer dobivajo vse večji pomen pri razvoju gospodarstva, vendar gre ta razvoj mnogo prepočasi; torej ne v skladu s cilji srednjeročnega programa razvoja občine Velenje do leta 1980. Zato je treba poudariti, da velenjskemu gospodarstvu primanjkuje novih programov, novih dejavnosti. Za prvih devet mesecev je značilno, da je zelo porasla tudi masa neto osebnih dohodkov. Na to je nedvomno vplivalo tudi povečano zaposlovanje. . Masa neto osebnih dohodkov je v tem obdobju porasla kar za 40 % v primerjavi z enakim obdobjem lani. Takšna rast, ki nima svoje osnove v storilnosti dela, je povzročilo tudi povečanje zaposlovanja. Število zaposlenih se je v obdobju od 1. januarja do 30.9. letos v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo kar za 1'4 %. Organizacije združenega dela gospodarstva bi morale voditi bolj objektivno politiko do tega problema in spoznati, da ekstenzivno zaposlovanje dejansko zmanj- šuje rezultate dela in ne daje usta nih učinkov v proizvodnji. Ob tem je treba poudariti, da delovne organizacije, ki povišuje osebne dohodke pri tem pa seve ne poskrbijo za večjo storilno dela, obnašajo neodgovorno in ] nestabilizacijsko. Zato mora biti p večanje storilnosti dela v tem ti nutku nova naloga celotne občinsi skupnosti. Kako je z izgubami? V občini na ravni organizad združenega dela ni bilo izgub, so ] bile v posameznih temeljnih organ zacijah združenega dela. V višini 3 milijonov dinarjev. In izvoz? Ta se je v devetih mesecih leti njega leta v primerjavi z enak obdobjem lani povečal za 36 ( stotkov in je vrednostno dosegel milijonov ameriških dolarjev. V voz so se vključevale predvsem T( Gorenje, Tovarna usnja Šoštanj, R darsko elektroenergetski kombin Rudarski šolski center in pa Lesi V tej zvezi je treba omeniti, da eden od sklepov, ki jih je sprej občinska skupščina tudi, da bi morale v mednarodno menjavo b ga vključevati še nekatere dri organizacije združenega dela v t čini, ki seveda imajo za to možno Kakšno gospodarsko slil predvidevate ob koncu leta? Široko zastavljena akcija za bolj gospodarjenje je v drugi polovici le pokazala nekatere pozitivne rezi tate. Te ugotovitve in prve oce kažejo, da lahko vendarle upamo boljše rezultate ob koncu pošlo nega leta. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža in očka BERNARDA PUŠNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih dneh sočustvovali z nami, nas tolažili in nam pomagali. Posebna zahvala REK za organizacijo pogreba in vso pomoč, njegovim stanovskim tovarišem, sosedom in vsem Tavčarjevcem, vsem mojim sodelavcem iz osnovne šole Anton Aškerc, kolegom in kolegicam iz vseh ostalih šol, Tatjaninim in Petrovim sošolcem, sorodnikom, prijateljem in znancem, Šentjanžanom, skratka vsem, ki ste ga pospremili na njegovi poslednji poti v Podkraj. Žena Cvetka, hčerka Tatjana in sin Peter ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in dedija FRANCA KUMRA (železniškega upokojenca) se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so se od njega poslovili na zadnji poti ter mu poklonili toliko lepega cvetja. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Kralju in dr. Stojanoviču za zavzetost pri zdravljenju ter zdravnikom in osebju kirurškega oddelka splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Še enkrat hvala! Žena Rozalija ter sinovi Stane, Gvido in Franci z družinami Velenje, december 1975 ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi našega moža in očeta IVANA TURINEKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, TOZD TUŠ, prijateljem, znancem, sosedom za izraženo sožalje, podarjene vence in cvetje ter za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju v Slovenj Gradcu in Šoštanju, gasilskemu društvu TUŠ, vsem ostalim gasilskim društvom, godbi ZARJA, govornikoma za poslovilne besede ter duhovščini za obred. Žalujoči: žena Zofija, hčerka Danica z družino, sin Jože z družino ter drugo sorodstvo. Matjaž Gaberšek Meta Heriah MED VELENJSKIMI PLAVALCI Nataša Rasprotnik Ervin Brelih Maijan Pristan Čeprav je minilo le nekaj dni od koledarskega začetka zime, okrat še ne bomo pisali o smučanju, ampak o velenjskih plavalcih, Ei ne glede na letni čas vsak dan marijivo trenirajo. Seveda jim to »mogoča pokriti velenjski bazen. Trenirajo vsako popoldne po dve mri, razen nedelje. Pred dnevi smo se udeležili enega izmed njihovih reningov in najprej k pogovoru pritegnili predsednika kluba faijana Gaberška ter treneija mladih plavalcev Marjana Pristana. „Zavedali smo se," sta začela ripovedovati, „da ni dovolj, če namo lep bazen in s tem ideal-ie pogoje za trening, ampak je eba storiti vse, da bodo od ega imeli mladi čimveč kosti. Zato smo v lanskem letu ačeli vabiti otroke po šolah, redvajali smo jim razne filme o lavanju, in že kar na začetku t je prijavilo 75 otrok v sta->sti od sedmega do štirinaj-;ega leta. Med njimi jih kar olovica ni znala plavati. Po veh mesecih, ko smo naučili se otroke pravilno plavati vse Siri sloge, smo začeli trenirati sak dan. Nekateri teh trenin-ov niso izdržali, zato so prene-ali. trenirati. Ostalo pa nam je s okrog 30 plavalcev in z njimi mo začeli marljivo delati." Kakšni pa so bili vaši kriteriji ta sprejem v klub? , „Za učenca ni dovolj, da mu pravniški pregled pokaže, da je popolnoma zdrav, ampak mora biti tudi v šoli dober učenec." — Koliko plavalcev imate danes v klubu? Z letošnjim šolskim letom se je vpisalo v klub še 100 učencev od petega do desetega leta starosti. Te vadijo štirje vaditelji plavanja: Andrej Jurič, Alojz Sakič, Alenka Hojan in Franc Verdelj.." — Kakšne uspehe ste doslej dosegli? „S prvo ekipo (učenci, ki so člani kluba že približno leto dni) smo se udeležili vseh republiških tekmovanj. V B razredu smo tako rekoč na samem vrhu po uspehih. Tako smo med drugim boljši 'od Neptuna, Radovoljice, Maribora. Zdaj se počasi približujemo ekipam kot sta Rudar in Fužinar. Na to kaže zadnje tekmovanje, ki je bilo 6. decembra letos, na katerem je na primer naša plaval- * STRELSTVO Področni prvaki V Trbovljah je bilo področno prvenstvo v streljanju šolskih športnih društev celj-sko-zasavskega področja. Med vsemi sodelujočimi so bili najboljši strelci iz Rudar- skega šolskega centra Velenje, ki so zmagali v moški in ženski konkurenci, tako ekipno kot med posamezniki. Med posamezniki je bil vrstni red naslednji: moški: Robert Borovnik, Ibrahim Selimovič, Vinko Trinkaus (vsi RŠC) Rudi Ramšak (Gimnazija Velenje) Darko Jazbinšek (RŠC) Ženske: Marina Trinkaus, Anglea Tamše in Zvonka Misija (vse RŠC). Nogometni turnir Šolsko športno društvo Rudarskega šolskega centra Velenje je priredilo v počastitev dneva Jugoslovanske ljudske armade turnir v malem nogometu. Letošnjega 4. tradicionalnega tekmovanja se je udeležilo 16 ekip iz Maribora, Ptuja, Celja, Šoštanja in Velenja. Najboljši sta bih ekipi: Rudarskega šolskega centra, ki sta ' Jpolfinalu premagali - prva ekipa je premagala moštvo ,ZUPEC" Ptuj 7:2; druga ekipa pa Mariborčane 5:2. V finalu je prva ekipa RŠC premagala drugo ekipo z rezultatom 4:2 (2:2). Za zmagovalce so igrali: Sofktič, Mustafič, Biščič, Matič in Mipatovič. Zmagali Velenjčani V Ptuju je bilo četrto pregledno tekmovanje strelcev pištolaijev vzhodne Slovenije. Najboljši so bili Velenjčani, ki so zmagali v ekipni konkurenci in med posamezniki pri članih in mladincih. Rezultati: - člani - ekipno: 1. Mrož (Velenje) 1465. 2. Celje 1464, 3. Ptuj 1441 krogov. Posamezniki: 1. Hinko Bola (Velenje) 374, 2. Franjo Žučko (Velenje) 372, 3. Maijan Dobovičnik (Celje) 371 krogov. Mladinci: 1. Mrož Velenje 1058, 2 Ptuj 822 krogov Posamezniki: 1. Jože Detlbah 366, 2. Rajko Srdič 353, 3. Vinko Trinkaus 339 (vsi Velenje). ka Meta Heriah v najmočnejši konkurenci v Sloveniji 100 m hrbtno osvojila tretje mesto. Poleg tega so naši plavalci na tem tekmovanju v svojih stalnih skupinah osvojili še nekaj četrtih mest: Matjaž Gaberšek na 100 m prsno, Jani Gorjanc (100 m delfin), Ervin Brelih (50 m hrbtno) in Nataša Raspotnik (50 m crawl)" Iz tega sledi, da so mladi velenjski plavalci vse boljši. Ti uspehi pa so Tezultat discipliniranega in marljivega sistematičnega dela, ki ga izvajajo po triletnem načrtu. Trenirajo vsak dan in na dan preplavajo 3 do 4 kilometre. Vsak plavalec, ki tekmuje, ima svojo kartoteko, v kateri so označena njegove telesne mere, osebni rekordi, pa tudi šolski uspeh. In če velja za dobre športnike, da so skromni, potem lahko to zapišemo tudi za mlade velenjske plavalce. Ne postavljajo nobenih zahtev, seveda pa se zavedajo, da brez materialnih pogojev ne bo mogoč še večji napredek. Povedati je treba, da so se odpovedali raznoraznim pripravam, kot za nekatere v občini ne velja, vaditelji delajo zastonj,"poleg tega nimajo potrebne opreme — prog, stoparic idr. Da bodo v klubu lahko še bolje delali, bi morali čimprej poslati v trenerski tečaj vsaj še tri kandidate. Kajti en vaditelj oziroma trener lahko dela uspešno le z največ desetimi plavalci, medtem, ko ima sedaj tudi po trideset otrok. Že sedaj v klubu razmišljajo, da se bodo prihodnje leto povezali z vsemi organizatorji rekreacije v delovnih organizacijah ter z njihovo pomočjo pritegnili v klub čimveč starejših občanov, ki ne znajo plavati. Tako si je plavalni khib Velenje zadal še eno nalogo: Poleg odpravljanja plavalne nepismenosti med najmlajšimi, njegove pomembne vzgojne naloge , saj se s članstvom v klubu mladi navajajo na delovne navade, želi tudi čimveč-jemu številu starejših občanov omogočiti, da se naučijo plavati. Sklenemo lahko, da je velenjski plavalni klub na dobri poti. Njihovo delo in uspehe so pohvalili tudi člani republiške reprezentance v plavanju, ki je bila pred nedavnim na tridnevnih pripravah v Velenju. Zato lahko upravičeno zapišemo, da to ni klub, ki bi bil ustanovljen le zaradi prosjačenja denarja, ampak klub, ki je v letu dni obstoja že veliko dosegel na športnem področju izredno pomembna pa je njegova dejavnost na vzgojnem področju. Zato je razumljivo,, da želijo čimprejšnjo rešitev statusa športnega kluba, katerega člani so in statusa prednostnih športov. Ob koncu našega pogovora smo zapisali še nekaj izjav mladih plavalcev: MATJAŽ GABERŠEK: „Pla-vanje je moj najljubši šport. Nekaj časa sem bil pri folklori in smučanju, vendar me ta dva športa sploh nista veselila. Zdaj pa komaj čakam, da je ura šest, ko imamo trening." META HERLAH: „Tudi jaz sem sprva sanjala o atletiki, hodila h gimnastiki, nato pa sem se navdušila za plavanje. Čeprav vsak dan preplavamo tri do štiri kilometre, se mi treningi ne zdijo naporni in jih z veseljem obiskujem." ERVIN BRELIH: „Zelo rad prihajam na treninge. Čas, ki ga preživim v bazenu, mi kar prehitro mine. Od začetka se mi je resda zdelo malo naporno, vendar zdaj med treningom nimam težav. Želim si, da bi dosegel še boljše rezultate." NATAŠA RASPROTNIK: „Trenirati sem zažela spomladi. Plavati sem znala že prej, vendar sem v klubu zelo izpopolnila moje plavalno znanje. Ko pridem domov iz šole, moram najprej narediti vse potrebno za šolo, potem pa je na vrsti trening. Res smo velikokrat obremenjeni kar ves dan, vendar nas to ne moti. Saj je tako še bolj zanimivo." ATLETIKA Uspešen začetek Velenjski hokejisti nastopajo tudi letos v republiški hokejski ligi. Lani so osvojili drugo mesto, kar pomeni velik uspeh glede na pogoje, v katerih so tekmovali. Liga je letos razdeljena na dva dela — vzhodni in zahodni. V vzhodni skupini nastopajo: Maribor, Ptuj, Velenje V zahodni pa igrajo: Bled, Tržič in Prevoje Zmagovalca se bosta po- merila za naslov republiškega prvaka. Velenjčani so preteklo nedeljo igrali otvoritveno prvenstveno tekmo na novem drsališču v Mariboru in premagali domače moštvo Stavbar z 12:0 (4:0, 2:0, 6:0) ter si tako priborili prvi dve točki v letošnjem prvenstvu. Gole so dosegli: Hribar 4, Špindler 3, Cvetko 2 ter Kolenc, Cvetko in Sušnik po enega. V nedeljo, 28. decembra, se bodo pomerili na domačem terenu z moštvom Ptuja, s katerim so v lanskem prvenstvu izgubili s 3:2. Če bo vreme ugodno, bo srečanje na kotalkališču ob 8 uri zjutraj, sicer pa v Celju. Rekreacijsko drsanje Velenjski hokejisti so se nadvse razveselili hladnih dni, saj so lahko usposobili kotalkališče za drsanje. Ledene ploskve niso pripravili le zase, ampak so omogočili tudi rekreacijsko drsanje. V ta namen je drsališče odprto vsak dan od 9. do 11. ure in od 19. do 21. ure, za cicibane in pioniije pa vsak popoldan od 16. do 17. ure, če je dovolj hladno. Vstopnina za pioniije do 15 let je 5 dinaijev, za odrasle deset din. Člani velenjskega hokejskega kluba so tudi predlagali osnovnim organizacijam sindikata večjih delovnih organizacij v občini, da bi drsanje vključili v program rekreacije. Tako bi lahko organizirali tudi sindikalne igre v hokeju. Že v kratkem pa se bodo začela hokejska srečanja pioniijev z vseh osnovnih šol. Najboljši domačini Atletski klub Velenje je na stadionu v športnem parku izvedel mednarodni zimski kros. Sodelovali so tekači Celovca, Maribora, Celja, Novega mesta. Ptuja, Raven na Koroškem in Velenja. V privlačnem tekmovalnem sporedu, kjer so tekli od pionirjev na 1000 dolgi progi do članov, ki so se pomerili med seboj na progi dolgi 6000 m. Največ uspeha so imeli domači MOZIRJE ZBOR RIBIČEV Prejšnji teden so se zbrali ribiči mozirske ribiške družine na letni občni zbor, na katerem so ocenili zares plodno leto, sprejeli pa so nekatere pomembne sklepe o poteku lova rib in reda v družini. RD Mozirje ima včlanjenih 141 ribičev, obsega pa revir med Letušem in Grušovljami na Savinji s pritoki ter celotno Dreto. V lanskem letu je bilo na tem področju uplenjenih preko 3000 rib v skupni teži preko tone. Družina je v tem letu vložila okrog 100.000 mladih rib ali odloveljenih v potokih, v skupni vrednosti okrog 20 starih milijonov. Podatki pričajo, da so te vode zaupane pravim gospodarjem. Razveseljivo je, da so veliki uspehi ugotovljeni ravno v 20. letu obstoja društva. Ta obletnica bo zaznamovana tudi z začetkom gradnje ribiškega doma v Mozirju ob ribniku, ki bo sestavni del večjega rekreacijskega kompleksa. J.M. Invalidi tekmovali Društvo invalidov Velenje, je v mesecu decembru organiziralo športno tekmovanje za svoje člane. Sodelovalo je 34 tekmovalcev, ki so se pomerili v šahu, namiznem tenisu, streljanju z zračno puško, plavanju in kegljanju. V posameznih panogah so bili najboljši: kegljanje: Jože Lešnik, Teofik Sehič, Hasan Hankič, Jože Hribernik, Franc Jošt, itd. streljanje: Hinko Bola, Jože Detlbah, Franc Teran, Valentin Jurovič, Peter Sovine itd. šah: Ante Skepič, Ferdo Komljenovič, Ivan Pevnik, Roman Mir, Jože Hribernik itd. namizni tenis: Jože Tajnik, Tone Tratnik, Edvard Centrih, Slavko Tamšak, Jože Angelo itd. plavanje: Tone Osolnik, Rastko Lah, Jože Tajnik, Jože Angelo, Tone Tratnik itd. atleti, dve zmagi pa so dosegli atleti iz Raven na Koroškem. Rezultati: Pioniiji 1000 m: 1. Bogdan Urh (V 1.) 5:09,1, 2. Alber Gitschta Ler (Celovec) 5:10,1, 3. Gert Hafner (Celovec) 5:11,2, 4. Daniel Gaber (Ravne) 5:33,1, 5. Matej Jutršek (Celje) 5:47,2. Mlajši mladinci 3000 m: 1. Stane Miklavžina (Vel.) 9:34,8, 2. Jože Nabernik (Ravne) 9:392, 3. Smiljan Stipolbvšek (Celje) 10:15,2, 4. Milan Raz-devšek (Ravne) 10:24,8, 5. Du-ško Strmčnik (Ravne) 10:36,6 Starejši mladinci 3000 m: 1. Milan Struc (Ravne) 9:31,2, 2. Ivan Lampret (Velenje) 9:45,2, 3. Herman Sobe (Celovec) 9:47,1, 4. Marjan Hudej (Velenje) 10,15,1, 5. Drago Kovačič (Celje) 10,48,4. Mlajši člani 6000 m: 1. Polde Bučar (N. mesto) 21:20,4, 2. Mihael Halleger (Celovec) 23:35,6, 3. Norbert Ehrenstein (Celovec) 24:23,2. Člani 6000 m: 1. Milan Bo-lek (Velenje) 19:56,2, 2. Tone Vedenik (Velenje) 20:22,6, 3. Alojz Lebar (Ptuj) 21:27,3, 4. Štefan Genser (Celovec) 22:35,2, 5. Paul Kreiger (Celovec) 22:38,5. Pionirke 1000 m: 1. Vanja Petek (Celje) 3:22,2, 2. Doneto Ostrovršnik (Velenje) 3:58,2, 3. Tuta Ravnic (Celovec) 4:03,1. Mlajše mladinke 1500 m: 1. Marina Sluga (Velenje) 6:01,6, 2. Brigita Papež (N. mesto), 6:04,5 3. Maijeta Vede (N. mesto) 6:0,6,5 Starejše mladinke 1500 m: 1. Andreja Šverc (Velenje) 5:07,2, 2. Renata Zupančič (Velenje) 5:57,3, 3. Majda Potočnik (Velenje) 6:10,1. Članice 2000 m: 1. Nada Šober (Ravne) 6:53,1, 2. Ange-lika Schrott (Celovec) 6:59,1, 3. Zora Zorman (Ravne). Š ČAS je ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje, pagando in založništvo Velenje - Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p.p. 89, telefon 13) 850-087 - Uredništvo Ljuban Naraks, Mira Tamše in Stane Vovk - Tehnični urednik Franci »ovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januarja 1973 — Zdaj izide vsak petek — Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 80 dinaijev — Za inozemstvo 150 dinaijev - Tekoči račun št. 52800-601-21420 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk Ljudska pravica Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št 421-1/72 od 8. 2. 1974) se za NAŠ ČAS ne plačujetemeljni davek od prometa proizvodov. PRED NOVIM LETOM V KRAJEVNI SKUPNOSTI ŠMARTNO OB PAKI Drugo leto razgibano NAŠ ZNANEC Ena največjih krajevnih skupnosti v naši občini je prijetna vasica Šmartno ob Paki z okolišem. Ima približno 1600 prebivalcev, od katerih jih je kar 546 zaposlenih. Občani te krajevne skupnosti so zelo zavedni krajani, zato tudi naloge, ki si jih zadajo, zelo uspešno rešujejo. V zadnjih letih se ta krajevna skupnost zavidljivo razvija. Želja prav vsakega krajana je, da bi kraj čim bolj uredili TUDI V REČICI BODO DOBILI PITNO VODO Iz samoprispevka zbero v tej krajevni -skupnosti letno 42.000 dinarjev. Letos niso delali ničesar, v prihodnjem letu pa nameravajo napeljati pitno vodo v Rečico. Dosedanje zajetje vode je v tej krajevni skupnosti preslabo. V lanskem letu je geološki zavod iz Ljubljane izvršil ?sskusne vrtine v Loki pri Mozirju, o investicijo bo izvajala samoupravna interesna skupnost. Vode bo dovolj za Gorenje, Paško vas in Šmartno ob Paki. Treba je še zajeziti glavni vod in vodo napeljati po naseljih. To je v programu komunalne interesne skupnosti. Krajevna skupnost Šmartno ob Paki pa bo iz samoprispevka namenila 200000 dinarjev za napeljavo te vode v Spodnjo Rečico. KANALIZACIJA V ŠMARTNEM OB PAKI Predsednik krajevne skupnosti Šmartno ob Paki FRANC MALUS je poudaril, kako pomembna je v tej krajevni skupnosti kanalizacija. Urejati jo bodo pričeli v prihodnjem metrov. To je cesta do počitniškega naselja v dolžini 400 metrov, cesta od mostu preko Pake do Stopaija v dolžini 420 metrov in cesta v Malem vrhu do Pasta, ki je dolga 180 metrov. Vrednost teh cest znaša 300.000 dinarjev. Zelo veliko pa so občani prispevali z udarniškim delom. Tudi v prihodnjem letu bodo z gradnjo cest nadaljevali Radi bi dogradili cesto Rečica - Veliki vrh - Podkraj - Velenje. Nekaj sredstev bodo zbrali s samoprispevkom, nekaj pa dobijo tudi od občine za redno vzdrževanje cest, kar pa je res minimalno, saj znaša letno le 36000 dinaijev. PAKA NE BO VEČ • POPLAVLJALA Voda skupnost Celje bo pričela v prihodnjem letu z regulacijo Pake od Železnikovega jeza do Sla-tinskega mostu. Predračunska vrednost tega znaša 7800 000 dinaijev. Z regulacijo bodo pričeli prihodnje leto, končali pa bodo v dveh, ali treh letih, odvisno od dotoka sredstev. Zadnja poplava jim je ponižala luje. Ob 29. novembru so organizirali pohod miru, v kateiem je bilo 80 bakel, harmonikar. Sodelovala je mladina. Sprevod se je zaključil pri spomeniku Žrtvam fašizma. Povedal je, da je bilo to zelo dobro pripravljeno, tako da so mnogim stopile solze v oči Vsak krajan je na to društvo lahko ponosen, saj dela bolje kot v mnogih večjih krajih. V Šmartnem ob Paki vse organizacije med seboj zelo dobro sodelujejo, kar jim tudi omogoča tako dobre rezultate. LJUDSKA TEHNIKA Zelo številna organizacija v tej krajevni skupnosti je Ljudska tehnika, ki ima kar 176 članov. V tem društvu je fotokino sekcija, modelarska, raketarska sekcija, imajo pa tudi radio klub. Tukaj deluje tudi avto šola. Sem so vključeni ljudje različnih poklicev in različnih starosti Krajani so v vse svoje organizacije pritegnili tudi mladino, kar je zelo pomembno, saj se mladi lahko tukaj precej nauče. Znanje, pridobljeno na takšen način, pa je običajno zelo trajno. UREJENO VARSTVO OTROK V Šmartnem ob Paki smo se ustavili pri predsednici društva prijateljev mladine v tem kraju KARLI voljni Tako so svoje delo ocenili tudi na razširjeni seji, ki so jo imeli prejšni teden. Vendar pa želijo v svoje vrste vključiti še več članstva, ker jim bo le tako uspelo uresničiti zadane naloge. Lahko so ponosni da tako majhen kraj, kot je Šmartno ob Paki dosega tako lepe uspehe na republiških tekmovanjih. Športniki vedo, da so občani z njimi, saj se njihovih tekem udeležujejo zelo številno. Kljub vsemu pa se društvo srečuje z mnogimi težavami Imajo precejšnje finančne probleme, težava pa je tudi z garderobnimi prostori V ta namen bodo sicer zbrali nekaj denarja, za sedaj pa uporabljajo za garderobe Šolske prostore, ki pa so zelo neugodni, saj jih morajo pogosto prepustiti gostom. Njihova največja zelja je, da bi pričeli z izgradnjo športnih garderob že v prihodnjem letu. Želijo pa tudi da bi izpeljali program množične rekreacije in da bi se njihovi nogometaši in rokometašice obdržali v republiški ligi V svojem kraju pa žele dokončno urediti rekreacijski center. IMAJO ENOIZMENSKI POUK Kakšno je življenje v Šoli bratov Letonje v Šmartnem ob Paki, nam je povedal ravnatelj te šole ANDREJ Jože Ževart Novo leto! To je prelomnica v življenju vsakega človeka. Takrat se zamislimo o uspešnosti ali neuspešnosti v preteklem letu, smo pa tudi polni načrtov za leto, ki je pred nami Za Jožeta Ževarta pa je novo leto še posebna prelomnica. Ta dan praznuje tudi rojstni dan. Da, Jože Ževart seje rodil 1.1. 1925, torej bo letos ob novem letu dopolnil enainpet-deset let Rodil se je v Podkraju pri Velenju. Franc Malus letu. Sedaj imajo glavni vod, na katerega pa ni priključena niti ena hiša. Komunalno obrtni center je izdelal projekt, v katerega je vključenih 40 hišnih priključkov. Predračunska vrednost znaša 540.000 dinarjev. Iz samoprispevkq pa bodo v ta namen dali 200.000 dinarjev. 120.000 dinarjev bodo dodatno zbrali občani Vsak občan bo prispeval 3.000 dinarjev. Pričakujejo, da bo komunalna interesna skupnost prispevala 200.000 dinarjev. S tem, da bi bil problem kanalizacije v Šmartnem ob Paki rešen. Z deli bi radi pričeli spomladi GASILSKI DOM V prihodnjem letu bodo iz samoprispevka dali 200.000 dinaijev za dograditev gasilskega doma Šmartno ob Paki Gasilci rabijo sicer še približno 700.000 dinarjev, vendar iz samoprispevka več ne morejo nameniti Stari gasilski dom so morali podreti Na tem mestu nameravajo graditi dva stanovanjska bloka, v katerih bo trgovina, zdravstveni dom, lekarna in pa štiriintrideset stanovanj. Štiriindvajset stanovanj bo gradilo Gorenje, deset pa solidarnostni sklad. UREJENE CESTE V krajevni skupnosti Šmartno ob Paki urejujejo ceste. Letos so asfaltirali tri odseke cest v dolžini 1000 Stane Krevzelj Karla Napotnik Miro Travner Slatinski most, tako da je nesposoben za prevoz tovorov. Tako so Slatine praktično odrezane od Šmartnega ob Paki. Franca Malusa smo vprašali če je kot predsednik krajevne skupnosti zadovoljen z razvojem tega kraja. Dejal je, da z razvojem ni zadovoljen, kljub temu, da so dosegli zelo lepe uspehe. Vendar pa vsega, kar so si zadali, niso naredili Poudaril pa je, da so občani zelo zavedni Vseh akcij, ki si jih zadajo, se lotijo z vso resnostjo in odgovornostjo. UREJAJO OKOLJE Predsednik komisije za urbanizem in urejanje okolja Stane Krevzelj, ki ima v tej krajevni skupnosti še veliko drugih funkcij, je povedal, da posvečajo precejšnjo skrb ureditvi okolja. Poudaril je, da poskušajo vse, kar se domenijo na sestankih, tudi uresničiti Vsi krajani šmartnega ob Paki želijo, da bi bil kraj čim lepši Ponosni so nanj, zato se tudi vsega lotevajo tako resno. Vseh udarniških akcij se zelo številno udeležujejo. RAZGIBANO DRUŽABNO ŽIVLJENJE V krajevni skupnosti zelo aktivno deluje prosvetno društvo, ki ga vodi Pavla Letonje. Stane Krevzelj je povedal, da društvo zelo dobro de- NAPOTNIK. Tudi ona je ponosna na razvoj Šmartnega ob Paki V zadnjem času so v tem kraju veliko pridobili Dobili so trgovino, asfaltno cesto, ki že vodi v vsak zaselek. V Šmartnem pa zelo rabijo otroško igrišče in upajo, da ga bodo spomladi pričeli urejati Krajani Šmartnega pa se lahko pohvalijo z zelo dobro organiziranim otroškim varstvom, saj problema otroškega varstva v tem kraju ne poznajo. Imajo vrtec, v katerega lahko sprejmejo vse otroke, ki želijo v vrtec. Za mlajše otroke pa imajo urejeno varstvo na domu. Karla Napotnik je posebej poudarila, kako pomembno je sodelovanje med organizacijami DOBRI ŠPORTNIKI V Šmartnem ob Paki deluje v okviru Partizana več sekcij. To so nogomet, rokomet, rekreacija in namizni tenis. Doslej so dosegli že zelo lepe uspehe njihovi nogometaši pa tudi rokometašice. Oba kluba tekmujeta v republiški ligi Nogometaši so dosegli drugo mesto, rokometa-šicam, ki so pričele tekmovati jeseni je uspelo priti v slovensko ligo. Dosegle so peto mesto. Namizni tenis je namenjen bolj rekreaciji in v njem niso tekmovali Predsednik Partizana MIRO TRAVNER je povedal, da so z uspehi ki so jih dosegli v letošnjem letu, zado- Andrej Centrih CENTRIH. Večjih težav nimajo. Imajo celo enoizmenski pouk, za katerega jim sicer manjkata dve učilnici, a prostor koristijo tako, da nekako gre. Na šoli imajo 344 otrok. Precej pa jih je oddaljenih tudi do 5 kilometrov. Tudi z učnim kadrom nimajo težav, saj imajo vsa mesta ustrezno zasedena. Kljub temu, da so krajani Šmartnega ob Paki s svojim delom zadovoljni njihovi načrti niso skromni Kraj želijo še bolj polepšati in urediti Vsi pa si najbolj želijo zdravstvenega doma, ki je v kraju res nujno potreben. K njim prihajajo zdravniki iz Šoštanja, vendar ne prihaja vedno isti in tako svojega bolnika ne pozna dobro. V tej krajevni skupnosti pa želijo urediti še marsikaj. Seveda smo Jožeta vprašali, kako praznuje novo leto skupaj z rojstnim dnem. Nasmehnil se je: „Saj ni slabo veste, mi vsaj ni treba dvakrat praznovati." Praznuje že nekaj let v krogu svoje družine, kjer so navzoči tudi starši. Takšna družba mu je za praznovanje takšnega jubileja najbolj všeč. Da sem se rodil ob pričetku novega leta, mi je všeč. Tako se mu ob novem letu nekako začenja drugo življenje. To, da mu istočasno s čestitkami ob novem letu želijo še za rojstni dan, se pa njemu ne zdi nič posebnega. Jože Ževart je bil sin rudarja. Mladost je preživel v Podkraju. Šolo je obiskoval v Velenju. Ko se je pričela vojna, je bil vajenec. Nikoli ne bo pozabil kako so Nemci takoj ob pričetku vojne pobrali vse slovenske knjige iz vseh treh knjižnic in jih znosili na hodnik nekdanje Demšičeve trgovine. Oni pa so jih, ko ni bilo nikogar v neposredni bližini precej spravili na varno. Knjige so potem Nemci sežgali, oni pa so bili zelo ponosni na tiste, ki so jih rešili. Z osemnajstimi leti je bil nasilno mobiliziran v nemško delovno službo na Češkem, nato pa so jih odpeljali v Francijo, kjer so jih dali v kasarno. Vrnil sem se leta 1944 in aprila stopil k narodnoosvobodilnemu gibanju. Sodeloval je v borbah za osvoboditev Gornje Savinjske doline, konkretno za osvoboditev Ljubna. Iz vojske se je vrnil novembra 1946. Povedal je, kako lepo je bilo med tovariši, ko so iz ve de h, da je napočila težko pričakovana svoboda. Prvi svobodni dan so praznovali na Koroškem, ko so prispeli v Velikovec in pozneje v Celovec. Takoj ob vrnitvi je bil izvoljen za taj- Jože Ževart nika takratne občine. To je bilo takrat zelo odgovorno delo. Po vojni je bilo treba skrbeti za odkupe, živilske in druge nakaznice ter za nadaljnji razvoj podjetij. Od leta 1960 pa je Jože Ževart zaposlen kot upravnik zdravstvenega doma v Velenju. Jožetu Ževartu smo ob koncu zaželeli v novem letu veliko uspehov, voščili pa smo mu tudi za rojstni dan. NA PRVEM NOVOLETNEM SEJMU V VELENJU 36.000 OBISKOVALCEV 4 .: SIS . IS -£ mk fej a hodih s ;ii kot gobe Aprila ali maja prvi spomladanski sejem V Soboto so v Velenju zaprli prvi potrošniški novoletni sejem, ki je bil v večnamenski dvorani v Velenju. Na krajši slovesnosti, kije bila ob zaključku sejma, je spregovoril predsednik pripravljalnega odbora za pripravo sejma Ivan Lahovnik. Sejem je presegel vsa pričakovanja kar zadeva obisk. Saj so od 6. do 20. decembra, ko je trajal sejem, našteli v novi dvorani kar 36.200 obiskovalcev, torej poprečno 2600 na dan. Na sejmu je razstavljalo in prodajalo izdelke 19 podjetij in 14 razstavljavcev zasebnega sektorja. za 4,7 milijarde raznega blaga. Najbolj so si meli roke prodajalci avto- MALA ANKETA • MALA ANKETA • MALA ANKETA • MALA ANKETA NOVOLETNE ZELJE Leto se izteka. V tem času se zamislimo, ali je bilo za nas uspešno ali ne. Smo pa tudi polni želja za leto, ki je pred nami Sprehodih smo se po velenjskih ulicah. Zanimalo nas je, kakšno je bilo preteklo leto in kaj si ljudje ob novem letu žele. SONJA ŽILAVEC: Preteklo leto je bilo zame kar uspešno. Kakšnih posebnih želja pa ob novem letu nimam. SLAVICA MARZEL: Ni dolgo tega kar sem prišla v Velenje. Mesto mi je zelo všeč, saj se prav dobro razvija. Za družinsko življenje je pri nas zelo dobro, več pa bi morali narediti za mlade, saj nimajo kam. MIRA ŠROT: To leto je bilo zame zelo uspešno. Dobili smo lepo stanovanje. Med obiskovalci je bilo tudi veliko otrok - najmanj 3000. Žal, otroci od sejma niso ničesar odnesli, saj zanje na prvem sejmu skorajda ni bUo ničesar. Tega se zavedajo tudi organizatorji sejma, zato bodo to napako že na naslednjem prav gotovo odpravili prireditev je popestril ki je igral vsak Sejemsko New swing kvartet, večer, za ljubitelje smučanja pa so ob večerih predvajali filme o smučanju. Glede na to, daje bil sejem v času, ko otroci komajda čakajo na dedka Mraza, veijetno ne bi bilo narobe, če bi v prihodnje organizatorji sejma razmislili tudi o tem, da bi ga že na naslednjem novoletnem sejmu vsak dan ob določeni uri obiskal tudi dedek Mraz. To bi prav gotovo pritegnilo v dvorano veliko več otrok, s tem pa tudi njihovih staršev. Glede na to, da so nekatera podjetja prodajala na sejmu svoje izdelke s popustom in da se je skupščina občine Velenje za to priložnost odpovedala prometnemu davku, je sejem uspel tudi kar zadeva finančno stran. Po prvih podatkih so v petanjstih dneh prodali mobilov, saj so prodali kar 483 vozil, od tega največ „stoenk". Še bolj kot avtomobili so šli v denar barvni televizorji, saj odslej kar 700 družin več gleda televizijski program v barvah. Seveda pa je tmo povpraševanje tudi po drugih izdelkih, še zlasti raznih kmetijskih strojih Gorenje-Muta, ki žal, niso tšli toliko v promet, ker pač zanje ni kreditov. Zato bi bilo treba v prihodnje, kot je bilo rečeno na slovesnosti ob zaključku sejma, tudi kmetom omogočiti na sejmu nakup na kredit. V zvezi z obiskom je treba povedati še to, da obiskovalci niso bili le iz velenjske občine, ampak je bilo v času sejma na parkirnem prostoru pred dvorano opaziti avtomobile z registrskimi tablicami iz sosednjih občin, pa tudi iz drugih republik. Torej je v tem pogledu sejem prav gotovo uspel. Sicer pa pregovor pravi, da se ne izkušnjah učimo. To so dejali tudi organizatorji sejma, saj so v soboto, ko je bil sejem zaprt, zatrdili da prihodnji sejem - to je prvi spomladanski. ki bo aprila ali m a a, še boljši izročili priznanja predstavnikom vseh podjetij uspešno za Na slovesnosti ob sodelovanje na sejmu Tudi varstvo za otroke imam urejeno. Eden hodi v vrtec, druga pa je privat. S tem sem kar zadovoljna. Ob novem letu pa si želim, da bi čimprej dogradili četrto osnovno šolo in bi tako imeli na velenjskih osnovnih šolah samo eno izmeno. MARJANA HOJAN: To leto je bilo zame kar uspešno. Ob novem letu pa si najbolj želim, da bi uspešno končala tehnično šolo, ki jo izredno obiskujem. V Velenju pa si želim, da bi že končno enkrat dobili mladi svoj mladinski prostor, ki pa naj ne bi bil namenjen le plesu, ampak tudi raznim dejavnostim. STANKO GAJŠEK: Hodim v prvi letnik rudarske poklicne šole. Leto, ki se izteka, je bilo zame kar uspešno. V tem letu sem končal osnovno šolo. Zdaj pa si želim, da bi bil v poklicu, ki sem si ga izbral resnično srečen. KAREL ACMAN: To leto je bilo zame in za vse Velenjčane kar uspešno. V novem letu pa se želim glede na moja leta predvsem zdravja. ANICA ZORKO: O tem, daje bilo to leto zame uspešno, priča petmesečni Mitja, ki je že koraj-žen fantek. Doma imam še sedemletno hčerko. Ob novem letu pa si želim predvsem zdravja za vse nas. NADA PESJAK: Imam petmesečnega sinka, kar priča, da sem z letom, ki se izteka, zelo zadovoljna. Ob novem letu želim zdravja, miru in da bi bilo življenje vsaj tako lepo kot v letu 1975.