Novosti na Rnjisnem trgu —k »PROSVETNI ZBORNIK«. Učiteljska tiskarna v Ljubljani namerava založiti in izdati v slovenskem tekstu nov »P r o s v e t ni zbornik« v obliki šolskih zakonov in predpisov z nastopno vsebino: 1. Uredba o opravljanju nadzorniške službe z razlago § 44. šol. zakona. V tej uredbi je podrobna razlaga o pouku v narodni šoli v smislu koncentracije in sodelovanja učencev ter navodila, kako na.j se vrši delo v šoli z vsem razredom, v skupinah in s poedinimi učenci, kako je praktično uporabljati učne predmete itd. 2. Ocenjevalni list z navodilom in pojasnilom, kako je vanj vpisovati podatke. 3. Pravila o polaganju državnega izpita za sreskega šolskega nadzornika. 4. Obči pravilnik o dnevnih šolskih zavetiščih. 5. Pravila o strokovni izobrazbi učiteljev na šolah za defektno deco. 6. Pravilnik o polaganju veroučiteljskega praktičnega izpita. Da bo možno vsaj približno določiti naklado izdaje, razpisujemo prijave na naročbo tega dela. Zato prosimo v~e učno osobje narodnih šol in šolska upraviteljstva v dravski banovini, naj nam po dopisnici sporočijo naročila. Cena broširanemu izvodu bo pri 500 naročnikih Din 40'—, vezanemu Din 46*—; pri 1000 naročnikih broširanemu izvodu Din 22*—, vezanemu Din 28*—. Šole naj nam pošljejo skupna naročila za vse učne osebe, ki bi želele imeti to koristno knjigo. Naročila prosimo v teku 14 dni. Ako bodo naročila dosegla vsaj 500, izide knjiga čez en mesec po prijavnem roku. V primeru izda.je se naročnik zaveže, da bo poslani »Prosvetni zbornik« obdržal in plačal. Učiteljska tiskarna v Ljubljani r. z. z o. z. DVE IZMED KAJCEVIH »ODMEVOV OB MURI« Od »Mure«, preko »Noči na meji«, preko »Nesrečnice« in prekmurske »Matere« do »Moči tujine«, vsega štirindvajset novel mladega slovenskega učitelja o zemlji, ki je bila še do nedavna tako malo mikavna, da so imeli dekreti napisani za Prekmurje skoro kazensko vrednost. Nekateri izmed lastnikov teh dekretov so ti pozneje po srečnem begu iz Premurja pripovedovali z obrazom trpina: »Samo, da nisem več tam ...« Tako nekateri. K sreči pa ne vsi. Razprava o tem, zakaj ne vsi, pa naj ostane tajna med nami. Tovariš Kajč se je tam ustavil. Ni obračal oči preko Mure in vrhov Slovenskih goric proti Mariboru, nego je z enim samim pogledom ljubezni objel in poljubil to zemljo v svojih novelah. Borna koča, revna deca, težaki, širna ravan, ki vzbuja hrepenenje, izseljenci in sezonski delavci so mu priljubljeni motivi. Višek dela se mi zdi v noveli »Mati«, kjer vidim lik matere, ki jo lahko rodi menda samo prekmurska ravan z vso svojo revščino in preobljudenostjo, z vso svojo zapuščenostjo in z dušo, ki se zaradi par stoletnega tlačanstva ni zavedla svojega lastnega »jaza« in zakričala vsem na ves glas: »Rodila sem vam sina; nisem pa kriva, da je nesposoben za vsako delo. Pomagajte mu tisti, ki pravite, da ljubite kmečko ljudstvo in jaz bom delala z vami!« Ne. Prekmurska mati ni zakričala, ničesar ni zahtevala od tistih, ki so tam daleč preko Mure. Rajši vodi svojega bolehnega sina po prostranih poljih, katere tako rada uniči toča. Le, ko pritisne glad, išče pomoči v revni prekmurski vasi, namesto da bi ga peljala v kakšno socialno ustanovo, do katere ima njen bolehni sin pravico. Takšna mati je svojstvena, kakor je svojstvena duša ljudstva, ki preživlja v vsej revščini še najbednejšo mater z od rojstva bolehnim sinom. Gotovo nudi ta »Mati« pretresljivo sliko naše dobe. Mnogo lepih misli ti vzbudi ta slika, ki te tirajo potem nekam daleč... tja, dokler ti misli ne stisnejo srca. Vzgojna je ta slika. Nobeden sestavljalec šolskih čitank je ne sme prezreti! Vzgojitelji pazimo na to! Ne samo »Mati«, še več jih je uporabnih za šolsko čtivo. Za »Materjo«, ki je naredila na moje učence glabak vtis, smo še čitali: »Zadelo ni samo Čoligovih«. Malokdaj so moji učenci tako pazljivi. Snov je bila zajeta res iz življenja kmetov. Deca je doživljala s preprostostjo zdravega vaškega etosa. Iz oči jim je žarela sodba nad kmetom Bagarijem, ki je zažgal zrelo žito, iz katerega se peče vsakdanji kruh. Po čitanju jih je več prosilo za knjigo. Vsi so skoro motivirali z: »Doma bi še radi tako šteli«. Komaj sem jih pomiril z obljubo, da bo imela knjigo kmalu vaška knjižnica, kjer jo bodo lahko dobili njih domači. Nenavadno sem bil takrat vesel svoie dece, v kateri živi še tako krepko smisel za lepo čtivo, kljub temu. da bo večina njih kmalu za vedno zapustila šolske klopi z vsem šolskim prahom današnje šole. Takšno je srce naše dece. In naše? Bomo li mi vsi s pridom posegli po knjigi, v kateri se tako krasno zrcali življenje in prirodna tajna te, nekoč teptane prekmurske zemlje, ali pa nas bo nekega dne v šoli presenetil kateri izmed učencev z: »Gospod učitelj, v vaški knjižnici imajo knjigo, v kateri tako lepo piše o Muri, o ciganih in o materi, ki vodi bolnega sina ...«? Uverjen sem o prvem. Pesimisti naj čakajo na zadnje. Zmago Švajger. —k Izbrano delo Vide Jerajeve. Zenska založba »Belo-modre knjižnice« je izdala ktot prvo knjigo svoje zbirke slovenskih književnic izbrane pesmi Vide .Jerajeve. Uredila je zbirko in jo opremila s 65 strani dolgim uvodom profesorica Marja Boršnik. Knjiga stane broširana Din 36.—, v platno vezana pa Din 46.—. — Toliko založnici kakor urednici moramo biti hvaležni, da sta izbrali najboljše in pokazali slovenski javnosti zanimiv pojav problematične nature Vide Jerajeve, katere dela raztresena po raznih revijah, niso bila več dostopna širokim slojem naroda. Marji Boršnikovi se je posrečilo, pokazati nam na razmeroma majhnem prostoru zanimivo življenjsko pot pesnice Vide, ki jc korakala skozi življenje »himmelhochjauchzend — zum Tode betriibt«. Žal, da je v njeni drugi polovici življenja prevladovalo poslednje razpoloženje ter jo pognalo v tragično smrt 1. 1932., v 57. letu njene starosti. — Njene pesmi same, zlasti pa posrečen uvod urednice nam odkrivajo nadvse zanimiv pogled v dušo človeka, ki je vsled svoje notranje problematike moral končati tragično. Knjiga nudi vsakomur, ki se v njo poglobi poleg estetskega užitka tudi dragocen donesek k življenjskt filozofiji. —k Jože Karlovšek: »SLOVENSKI OR- NAMENT«. Zgodovinski razvoj. Izdalo Udruženje diplomiranih tehniikov v Ljubljani 1935. Cena v platno vezani knjigi 110 Din. Jože Karlovšek nam je s svojo knjigo »Slovenski ornament« oskrbel zgodovinsko utemeljeni opis slovenske ornamentike. Sam pravi v predgovoru: »Sprva sem bil docela uverjen, da je slovenska kultura v ornamentiki prav borna in, da je še tisto, kolikor je imamo, vcčidel tujega izvora. Toda ob neprestancm primerjalnem študiju naše in tuje ornamentike so se mi jele odpirati oči, tako da sem prišel sčasoma do spoznanja, ki zahteva glede tega temeljnega vprašanja našo popolno preorientacijo.« Že ta ugotovitev vzbuja v nas upanje, da nam pokaže ta knjiga nekaj povsem novega. In nismo se varali. Od prvotne kulture nas pelje pisec skozi dobo preseljevanja narodov do staroslovanske kulture. Pod tem poglavjem opiše staroslovanski ornament, staroslovanske spomenike in barve najstarejših ornamentov. Šele po vsem tem oipisu pride do slovenske ornamentike in do pregleda razvoja slovenske ornamentike. Od 73. do 127. strani so priobčene samo slike v iliistracijo navedenega opisa. Knjiga bo gotovo prav dobro sužila učiteljstvu višjih narodnih in meščanskih šol nri pouku risanja. V njej dobimo prav vse oblike slovenske narodne ornamentike in sicer najstarejše in tudi novejše. Opis zgodovmskega razvoja slovanske ornamentike bo omogočal, da ne bomo mogli kvariti pristnega domačega ornamenta s tujo primesjo. Prav zato, da bomo v bodoče skušali očuvati in ohraniti to, kar je pristno domačega, moramo pozdraviti izdajo Karlovškove knjige. Napovedani drugi del bo služil gotovo v izpopolnitev prvega dela in bo to celotno delo obogatilo nailo znanstveno literaturo.