79. številka.
V Trstu, v sredo 4. oktobra 1893.
Tečaj XVIII
„bdinom**
izhaja dvakrat na teden, vsako gredo in soboto ob 8. uri zjutraj.
„Edinoat" atana t
za vse loto f. rt,—; izven Avstrije f. 9.— za V, leta „ 3,—; „ „ „ 4.50 za »/« lota * 1.50; „ „ „ 2.25 s ,,Novlćar"-Jem i
za vse leto f. 7.—; izven Avstrije f. 10.— za •/» , 3.50; „ „ „ 5,— zh V« l0ttt »1.75; „ „ „ 2.50 Posamično Stovilko se dobivajo v pro-dajalnionh tobaka v Trstu po B nvč., v Gorici in v Ajdovščini po O nvč. „NOV1ČAR" po S nv«.
Oglasi ne račune po 8 nvi. vrstica t petitu; za nasl<n>e > debelimi črkami ee plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo
navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. ae račune po pogodbi*
Vsi dopisi naj se poSiljajo urodniitvu: Piazza Caoemia *t. 2. Vsako pismo mora biti frank ovsno, k<«r nefrankovana se ne »prejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglato sprejema upravnutvo Piazza Caserma Odprto reklamacije so proste poAtnino
Glasilo slovenskega političnega društva za Primonsko.
„T edinosti Je moč t".
V premislek.
Trgatev se je po tržaški okolici to dni pričela. Ponehalo je veselo streljaujo .Čuvajev grozdja po noči, in le pri večjih kmetih, k j t r trgatev ni dokončana v enem dnevu, temveč traje po več dni, sliši se le po noći pokanje pušk. Iz vinogradov prihajajo kuietiči veselega obraza, kajti nabrali bo letos obilo; grozdje je lepo, dozorelo in v precejšnji množini, tako, da je minolo že več let, odkar nismo imeli enake letine. Okoličan si morda letos nekoliko 'opomore z dohodki boljšega pridelka — rninlil »i bode vsakdo.
Res, pridelek je bil letos obilnejši, a te obilnosti ne bode užival kmet »am, temveč tudi država in osobito — tržaška občina. Od strani finančne oblasti so razni fin. stražniki svoječasno pregledali grozdje ter sklenili s kmetom navadno pogodbo. Videč boljši pridelek zahtevali so doBledno od krnelo, da ne pogodi za večjo množino ▼ina in sem ter tja so vladni organi naleteli na trdo, kajti kmet se je branil po pravici previsocomu davku. Saj vsakdo skrbi pred veem 2a*se !
Užitniuski državni davek od vsacega v okrožju užitninske črte pridelanega hektolitra vina znaša 3 for. 40 kr. Temu davku se bi naš kmet nikakor ne upiral, saj dobro vo, da treba odrajtati Bogu, kar je božjega ter cesarju, kar je oesarjevega; boji se pa — občinske doklade, ki znaša več nego državni davek ter ga po krivici obtožuje. Občinska doklada znaša namreč cele 4 for., kar pa ni zadosti. Okoličannki vinorejeoje revež, kateri gleda, da svoj pridelek proda ter zanj skupi gotovi denar, h kojim pokriva potem svoje
PODLISTEK. ~ Tri povesti brez naslova*)
Hrvatski spisal Ksnverij Šandor-Gjaluki.
Čitala sva vkup Gregorčičeve poezije. Že davno sva končala zadnjo stran in še vedno je ležal zvezek odprt pred nama, kajti nikakor so nisva mogla ločiti od pesnika in njegovih pesmij. Hkratu, — kakor vsled dogovora — jela sva oba v isti čas iihoma ponavljati:
A ker nikdć ne iteje te, Ker ves te svet teptA z nogami, Jaz ljubim tem srčneje te, A ljubim to s solzami, —
Oj mati moja domovina, Ljubezen moja ti edina! —
Vrsteč ae prečitala sva še parkrat te •tihe. Tedaj poseže vmes prva ona :
—	Pri teh besedah se jaz nehotč apominam na nekaj. Ti stihi vzbujajo v meni nek spomin.
—	Mogočo — saj ste ginjena — kakor tudi jaz !
—	DA, dAJ Ali zopet se mi dozdeva enako — no — počakajte! DA, tudi je tako! Gotovo, da tudi Vi niste pozabili, kajti ni temu dolgo, da ste našli med spisi pokojnega Frana neki zvezek, katerega ate mi čitali. No, ni mogočo, da Bte pozabili t
*) Iz zabavno knjižice „Matioo Hrvatsko", zvezek CHI.-C1V.
tokoee potrebe ali letno dolgove. Navadno razproda svoje vino na drobno nastavivši takozvano „osmico". A tudi tukaj ga slavni „komun" ne pusti v miru. Običajna cena novemu vinu na drobno je 40 kr. liter. Polog prejšnje občinske doklade mora sedaj plačati še cela 2 gld. od hektolitra vina; vkupe torej 1570 razprodajno cene. Dočim plača državi 3 gld. 40 kr., mora poleg tega odrajtati občini še 6 gld., torej vkupe 9 gld. 40 kr.
Ce bi pa hotel sam krčmo nastaviti ter vino vkupiti izven užitninske črte, moral bi plačati celo 13 gld. 40 kr. od hekta, namreč: državi 3 gld. 40 kr., občini pa 10 gld! Potem takem pobira občina s točaririo vred o kolu 2 0 0% na državni davek od vina, pridelanega v obsežju užitninske črte; od vina, vkupljenega izven zadnje, pa celo 3 0 07» na državni davek, dočim se drugim zaprtim mestom v Avstriji dovoljuje občinska doklada 20% ali nekoliko več na državni davek.
Recimo, da je v spodnji okolici, katera uživa velikansko „srečo* biti pridružena mestu v užitninski črti, samo 80 krčem, kojih vsaka razproda po 100 hektolitrov vina na leto. Vkupe razprodajo 8000 ht. vina, od katerega plačajo državi 27 200 gold., & občini, Če samo domače vino točijo, plačajo 48-000 gld. tet, ako točijo vino iz okolice izven užitninske črte, celo 80-000 gld J
Natančne statistike se ve tu ne moremo navesti, ker nemamo potrebnih podatkov. Bez dvojbe so pa zgornje štev lke prenizke, kajti izvestno se v obsežju užitninske črte več vina razproda na drobno.
Okolica plačuje po gornjem pobližnjem računu gotovo okolu pol milijona
—	Res, spominjam se! Dotične tri žalostne povesti, katerim pa ne znam naslova.
—	Dozdeva se mi, da niti nimajo naslova. Le poiščite jih! Pri teh stihih mislim nehote na povesti, katere bi uprav rada slišala zopet
Večkrat sem brezvspešno iskal ta zvezek. No, vender nisem pozabil na željo svoje prijateljice, kajti iskal sem jih pozneje zopet. Slednjič mi je vender zopet prišel pod roki — in jaz ga predajam tu svetu. Pisec je svoje povesti — tri na številu — napisal brez naslova. Moje me-nonjo pa je, da jih pošljem v beli avet tako, kakor so pisane ter da ne smem dostaviti niti naslova. Tega poslednjega tudi ne treba — vsaj so vzete iz življenja, pisane z srcem in posvečene domovini z ljubeznijo.
Prva povest.
(1848—1855).
Na najvišem holmu okolico v nekem zagorskem kotu stoji Bog si ga vedi koliko časa že stara in majhna cerkvica, katera je posvečena: „Sv. Materi Božji sedem žalosti". Ni niti lepa, ni bogata, kamenje je že preperelo in črne hrastove stene so razjedene od črvov. Kaj pa še deska na strehi, ki je razbita — gnjila in vsaka-koršna !
Cerkvica stoji na taki višavi, da jo je videti od vseh strani okolice na uro daleč ua okrog. Stari, iz črnih dcaek zbiti zvo-
goldinarjev tržaški občini samo na s k ti p-n i h dokladah. Kjo je pa okolica izven užitninske črte, katera je tudi z mestnimi dokladami preobložena? Ni čuda, (da se nas kmet boji dotičnih organov na svoj dom, ko mu pridejo pregledavat grozdje in vino. Preogromne doklade ga plašijo, ko bi se pametnomu davku sicer ne ustavljal.
A kaj dobiva okoličanski Slovenec za ta svoja bremena od mesta P Kedar hoče vino nastaviti, naznaniti mora pred vsem ta svoj sklep vaškemu kapovili, kateri ga navadno ogovori 1 a S k i, dA mu laško potrdilo ter ga pošlje na magistrat ali na upravo mestnega daca. Tu mora tudi laški naznaniti, kar želi, ter mu koncem na dom pošljejo uradnika, tujoga privandrovca, s katerim se kmot ne more razumeti ker dotiČnik ne razume drugega jezika nogo laški. Ako sam luški zna, prisiljen je kmet svojemu služabniku — magistratnemu uradniku — govoriti v laščini ali si pa najeti tolmača, sicer bi se ne razumela ter bi ga dotičnik ntegnil koncem napitati še s „ščavom". Vso to magistratovo dobrohotnost mora pa poplačati z odrajtovan-jem zgoraj omenjenih ogromnih občinskih 'doklad! —
Uživa pa morda okoličan kakšne druge ugodnosti za Bvoja velikanska bremona. O pač! slavni magistrat živo skrbi, da mu nikdar v njega vasi ne zmanjka magistrat-nega pomagača, vaškega kapovilo, koji za dobro plačo gleda, da magistrat poveličuje ter širi blaženi italijanski jezik in kulturo. Tudi skrbi slavni magistrat, da se slovenskemu okoličauu krivica — godi v šoli, kjer se pridno goji laški pouk a zapostavlja slovenski. S tem se dosega dvojen namen: troši se okoličanako-slo-
nik gleda na doline in holme daleč na okrog. In kakor on vidi vsak kot, tako zapazijo tudi drugi njega. Čeprav ga je grdo videti, vender napravlja na vsacega ugoden in vesel utis in — vsakdo ga pozdravlja radostno iu ljubi.
Se vA, da ima tudi zvonove, katere so prinesli — kakor pravljioa pripoveduje — sami angeljoi iz nebes. Jasno, in zopet tako nežno odmeva jim zvok, ko ga valovi sveže hribovske sape prenašajo daleč doli med nižje holme — v ozko dolinice — doli v ravnino k hitremu potočiču in k tihim motnim vodam, in odtod še daljo — tam prek v grmičevje — da tako sčasoma bolj in bolj pojemajočim žuborenjem iu manj in manj glasnim jekom zamr6 tam nekje v plavi daljavi — tam daleč v goščavi — v podnožju samega hriba. PoBcbno jih je divno slišati zgodaj v zoro ali v pozno predvečerje. DA, v predvečerje, ko se na pol sive sence prvega somračja razgrnejo po zemlji in se razpenjajo po zraku, ko se vsaka stvar ziblje nejasno iu drhteč — ko se oglasi objesten klik veselega kosa in se, kakor njemu v < dgovor, raataplja po tihem zraku akord slavčeve pesmi ; ko se v bližini sela zadnjič zategne m&k črede in se pastarica pevajoč povrača domov — ko se dnevna sparica prelevlja v prvi val večernega hlada iu ko še tam gori na hribu srebrno, mironosno, blagozvočno odmevajo zvdki „Angeljskega pozdravljenja" — ah — tedaj so vsako oko obrno gori k staremu zvoniku ter zre nanj hvaležno in blaženo! Kolikokrat pa je bilo sojeno
v a n s k i denar za širjenje italijani. ,ne, ter provzroča, da otroci, dokončavši Štiriletno domačo šolo, ni«o godni za drugo, nego za kako rokodelstvo, kajti čhh, ki so ga tratili v šoli, je zgubljen. Ljudska šola ni nikaka akademija jezikov, ampak učilnica najpotrebnejših naukov v materinem jeziku.
Drugih blagrov, katere udobiva osobito spodnji okoličan od mesta, skoraj nam ni treba omenjati, ker so itak že vsi enaki. Le to lehko pripomnimo, da jo gorjč okoličanu, ki noče plesati kakor godejo mestna gospoda. Zatajiti moru svoj jezik in narodnost ter postati Lahon, «icor je po njem: preganjajo ga kakor divje furije; ne sme se pokazati pred nje s kako prošnjo za podporo niti v največji potrebi, ker mu jo odbijejo brez dvojbe. DA, celo v onih zadevah, v kojih ima pravico zahtevati, delajo mu vsakovrstne ovire.
Takšen je položaj ubožnih slovenskih okoličanov poleg Trsta, koji so pravi vzgled golobje nravi slovanske, ker dopuščajo, da se jiin trga iz srca najmilejši njih čut — narodnost, in to na njih lastne t r o š k e. Čas bi pač bil, da bi okoličanski veljaki stvar resno preudarili ter zahtevali edino rešitev iz tega obupnega duševnega in gmotnega stanja — administrativno samoupravo tržaške okolice!
DOPISI.
Sežana, dnč 1. oktobra. [Izv. dop.] — Hej, to je bil včeraj veael dan v Sežani, prav in pravcat nAroden.praznik — svatba novoporočencev g. odvetnika dra. Drago-tina T r e o t a, poznstega delavnega narodnjaka slovenskega in dražestne mu soprog3
mnogim in premnogim v srečnih otroških dnevih, da so v valovih dragih teh odmevov slutili in občutili nebeški dih in jek angoljskih in arhangeljskih himen; tedaj jim je gotovo bilo, kakor da je mimo njih poletel diven angelj, oni pa da so čuli šum velikanskih perut teh nebeščanov, za katerimi so se jim na pol zvedavo in pohlepno dvigale otroško oči gori k plavomu vsemiru, po katerem se je vžigala zvezda za zvezdo in je z bujno svojo svetlobo pozdravljala mlado njih sanjarsko dušo, ki je v tem kresu menila plamen božjih luči ter aapala v bujno domišljijo o sijaju in lepoti nebeškega prestola.
To se ni ponovilo le edenkrat. Sleherni v župniji in daleč še čez nje meje je ljubil glas zvonov na tem starem zvoniku ter ljubil VBed tega tudi staro oer-kvico gori na najvišjem holmu. Vsaka skrb je našla tamkaj svojo okrepo, vsaka žalost svojo tolažbo in vsaka radost svoje namene. Da so župljani imeli toliko premožnosti, kolikor so kazali ljubezni do cerkve sv. Devioe, taista bi danes gotovo slovela kakor n. pr. vel ograj ska stolna cerkev. Tako pa, radi siromašnosti svoje zvesto črede, je bila brez vsakega kinča in okrasa. Vse nje bogastvo je bila starinska podoba v okvirju, obitem rudečimi in zelenimi dragimi kameni. Često bo došli ptujci od daleč, ki so župniku za njo ponujali obilo denarja v bankovcih in srebrnjakih, ali nikoli jo niso hoteli prodati ne župnik iu ne župljani.
(Dalje sliedi.)
gospe Micike M a h o r č i č-e ▼ e, hčere deželnega poslanca in župana sežanskega, g. Rajm. Mahoreiča. Že na predvečer poroke bilo je živo v gostoljubni hiši županovi. Ye»: .fantje" sežanski bili so povabljeni na večerjo, zalito seveda z dobrim teranom, s čemer ae je nevesta po stari kratki navadi „odkupila". S tem prostovoljnim potrjenjem starih fantovskih pravio pričela 8-> je svatbena slavnost. Včeraj na jutro pa prihajali so svatje iz vseh slovenskih pokrajin, sorodniki in drugi odlični gostje. Poroka, katero je blagoslovil župnik sežanski, preč. gosp. O m e r s , bila je tako sijajna, kakor je se ni doživela Sežana. Preko petdeset svatov spremljalo je mlado dvojico v farno crkev, kjer so domači pevci z ubranim petjem poveličavali slavnost. Domače občinstvo napolnilo je cerkcv, da sliši krepki „da", ki ju nerazdružno zvezal mladi dve srci.
Po poroki bil je za povabljene svate uprav kneževsk obed v za ta dan resei-virani dvorani gostilnicu Mahorčičeve, do* čim jo 24 na obilen obed povabljenih sežanskih revežev v posebnem prostoru blagoslavljalo radodarnost in gostoljubnost družine Mahorčičeve.
Pri svatovskem obedu, h kateremu je doslo iz vseh strani nad 50 brzojavnih čestitk, vršile so se do večera prijateljske in rodoljubne napitnice. Prvi napil je ženinu in nevesti deželni poslanec gospod Hribar; sledile so navdušene napitnice državnega poslanca g. Ivana N a b e r-goja domovini, ki je vzgojila vrlo dvojico, deželnega poslanca kranjskega, c. kr. okr. sodnika ribniškega g. V i š u i k a r-ja ■tarišem neveste, in staroste tržaškega „Sokola* g. dr. Gregorina, ki je, konstatujoč, da je Sokolstvo v lepem številu zastopano pri svatbi, proslavljal zasluge ženina za Sokolstvo ter izrekel nadejo, da ostane ženin tudi v novem Btanu zvest sokolskim idejam. Na te navdušeno sprejete napitnice odgovarjal je v daljšem govoru duhovito in ljubeznjivo gosp. ženin ter obljubljal, da ostane vedno svest sin naroda. Zahvalil se je v tem govoru ženin še posebno celjskim „Sokolom", ki so poslali na slavnost sokolsko deputacijo (v obleki) in izboren kvartet celjski, kateremu se je pridružil znani tenorist ljubljanski, gosp. P a v 6 e k. Izborni ta kvartet (razum omenjenega g. P a v š e k-u obstajajoč iz pevcev dr. K a-p u s-a, medioinca S t u h e c-a in filozofa J o š t a) pripomogel je se svojim preciznim in milim petjem v veliki meri v po-veličanje slavja. Mej obedom improvizirali so pa vrli sežanski fantje novoporočeu-cema na čast javen ples na trgu pred cerkvijo, kateri sta počastila proti večeru novoporočenca, spremljana od svatovske družbe.
Izmej celjskih gostov bili so navzoči pri poroki in obedu tudi g. deželni poslanec dr. Dečko, tovarnur g. M a j d i č, dr. Majer in Dragotin Hribar. Na poslednjega navduševalni govor, kateri je naglašal, da je bila gospa nevesta mej utemeljiteljioami sežanske podružnice sv. Cirila in Metoda, nabrala je goapodičina Milka Mankoč-eva iz Trsta, odzivajoč ae pozivu, lepo svoto za družbo Sv. Cirila in Metoda 142 kron. Lepo žetev pa je ime) „Radogoj", kateri je pridobil izmej svatov v spomin opisane poroke devet pokroviteljev po 100 kron, toraj pomnožil svojo glavnico za celih 900 kron- S tem pritisnen je vsej slavnosti, ki je udeležencem prožila ne-le kulinarične, nego i duševne, umetnostne in moralne naslade, na čelo pečat prave slovenske narodne slavnosti. Opravičeno proslavljal je toraj gosp. deželni poslanec Ivan Hribar v drugem svojem govoru to slavnost kot narodno ■lavnost naglašajoč, da sti sklenili ta dan alijanco dve velesili mej rodbinami slovenskimi t. j. rodoljubna in mnogobrojna rodbina Mahorčičeva in istotako rodoljubna rodbina T r e o v a, kateri alijanoi je z navdušenimi besedami napil.
Pridružujć se tej napitnici is vsega
srca kličemo : ,Bog živi novoporočenca ter daj, da vzklije iz tega zakona obilo sreče njima in narodu 1 —	—r—.
Politični pregled.
Notranje dežele.
O avtonomiji italijanskih pokrajin v južni Tirolski prinaša „Montagsrevue* jako zanimiv Članek, v katerem pripoveduje, da so italijanski tirolski poslanci skovali že leta 1891. neko spomenico v obliki ultimata, v kateri so prav kategorično zahtevali izpolnitev vseh želj tirolskih italijanašev; da se izpolnijo nekatere, tega uiti ne marajo po načelu: aut Caesar, aut nihil! Na taki podlagi vlada seveda ni mogla razpravljati. Ko so sedaj čuli, da pride cesar v Ino-most, hitro so priredili novo spomenico, podobno prvi. Cesar jo odposlance prijazno vsprejel, toda jim izjavil jasno, da jim ne inoro obljubiti ničesar, ampak da bode njih želje preiskovala vlada.
Mladočeški vodjo objavili so dne 2. t. m. v Pragi oklic na prebivalstvo. Oklic je tiskan v Lipsiji, ker ga v Pragi nebena tiskarna ni marala tiskati. Oklic je jako obširen in pravi, da se je prebivalstvo prasko sicer privadilo izjemnemu stanju, da pa vendar kljubu temu ne opusti svojih zahtevanj. Vlada z izjemnim stanjem ne doseže, tega kar želi, kajti mladočeški državni poslanci se bode pritožili proti tej vladini naredbi. Oklic poživlja narod k vztrajnosti in pri vidnosti. Mladočeški poslanci nameravali so lastnoročno deliti ta oklic med narod. Oklic je bil zaplenjen.
Namestnikom Moravskim je imenovan dosedanji sekcijski načelnik v pravosodnem ministerstvu, baron H p e n s-B o o d e n.
Kakor „Montagsrevue" poroča, izkazuje proračun avstrijske vlade za 1. 1894. 400.000 gld. prebitka.
Finančni Minister Steinbach odpotuje po predloženju bilance v Budimpešto, kjer se bode ministerski svet posvetoval o denarnih zakonih.
Ogrski ministerski predsednik W e-kerle imel je dnć 1. t. m. na Dunaju obširno posvetovanje z finančnim ministrom baronom Steinbachom o novi valuti. Ob 11. uri sprejel ga je cesar v avdenciji.
Madjarski d ž a v n o z b o r s k i podpredsednik Aleksij Bokrosz se jo usmrtil v Budimpešti. Izneveril je ba i-onici Monnbach veliko svoto denarja in bai se je kazni, ker ga je prijavila baro« niča sodišču, Bokrosz je bil 49 let star ; poslanec je bil od leta 1878., podpredsednik pa od 1. 1891. Razni madjarHki listi tajć ta samomor trdeč, da se je ponesrečil v kleti.
Vnanje zadeve.
Italijanska vlada ukazala je zgraditi dve novi oklopuici-križarki.
Kralj srbski, Aleksander I., sprejel je o svojem bivanju v Opatiji Reškega guvernerja, grofa B a 11 h y a-n y j a , okr. glavarja F a b i a n i j a, polkovnika W a o h t e r j a , in zdravnika dr. G 1 a x a. Obiskal je tudi Lovran in Bokor. Odpeljal se je preko reke domov. Polkovniku Wachterju je izrekel svojo popolno zadovoljnost o vsem, kar je videl.
Ustaši v Braziliji zopet bom-bardujejo mesto Rio de Janiero.
V Berlinu začele so razprave med ruskimi in nemškimi odposlanci o trgovinski pogodbi. Oficijozna „Nordd. Allg. Ztg." pravi, da mora Rusija mnogo znižati carino na glavne izdelko Nemčije. — Nepristranski, merodajni krogi sodijo, da teško pride do sporazumljenja.
Knez Bismark zahvalil se je svojemu prijatelju C r i s p i j u na vprašanju po njegovem zdravju z nastopnim, francoskim pismom : .Zahvaljujem se Vam prisrčno na zanimanju, katero ste dokazali o moji bolezni, katera je bila sicer mučna, toda ne nevarna. Polagoma se popravljam.
Različne vesti.
Nj. Vel. cesar vrnil se je dne 1. t.
m. iz Tirolskega na Dunaj. Odpeljal se je dnć 3. t. m. s sasonskim kraljem v grad Neuberg na Štajerskem na lov.
Odlikovanje. Višji poštni ravnatelj tržaški, Karol P o k o r n y, dobil je red železne krone III. vrste.
Imenovanje. Poznani policijski kan-celist gosp. Jurij Tis je imenovan ofi-cijalom. Na njegovo mesto pride kancelint pri okrajnem glavarstvu v Radovljici g. Ljudevit B a u e r.
t Miha UrbanČiČ. In zopet nas je zadela žalostna dolžnost, da moramo usaditi cvetko na sveži grob moža — kreme-nitcga značaja iu neupogljivega rodoljuba. Miho Urbančič a, posestnika in poštarja v Bazovici, položili smo včeraj v hladno zemljo — rodoljubno svojo dušo pa je izdihnil v nedeljo ob 10. uri zvečer po večletnem mučnem bolehanji. Dolgotrajna bolezen je pač mogla zrušiti njegov organizem, a duha njegovega ni uklonila: energ ja njegova v borbi proti narodnim nasprotnikom — zlasti ob volitvah — bila je zares občudovanja vredna. Uprav tikoma pred letošnjimi volitvami obolel jo bil tako hudo, da so se vsak trenotek bali katastrofe. In v onih trcnotkih, ko ga je obvojfl smrtni dih, pozval je urednika na« Sega lista k svoji postelji, in ta mu je moral poročati — kako stoje stvari za v o 1 i t v e. Na veliko naše začudenje odleglo mu je kmalu toliko, da je mogel zopet vstati. Tedaj pa, na dan volitve, siuo kar strmeli, ko smo ga videli stati pred hišo na ulici, kakor kak&nuga generala, ter ukazovati volilcem ter jih razvr-ščevati na vozove. Vse je imel zabeležene: one, ki so so že odpeljali na volišče v Trobce, kakor tudi one, ki so se morda potikali po kotih, hoteći izogniti se svoji dolžnosti. Da smo pridobili V. okraj, na tem je imel veliki del zasluge pokojni Miha Urbančič. In sedaj ga ni več med nami: zapustil nas je v teh viharnih časih, ko krvavo potrebujemo sleherno delavno moč. Uboga tržaška okolica! Moža za možem pokladajo nam k večnemu počitku, a nasprotniki se nam množe in podvojujejo svoje sile. Kar srce se nam krči videčim, kako postajajo redkejše in redkejše vrste delavnih in izkušenih mož.
Orožno vreme je bilo včeraj popolu dne
—	lilo je neznanski, grmelo in treskalo ; podobno je bilo, kakor da so se kar mahoma iznebile svojih okov vse furije raz-lučenega elementu. Bil je dan, ko človek le nerad gre izpod strehe. In vender se je nagromadilo v Bazovioi veliko ljudij iz mesta in vse okolico — dokaza dovolj, kako čislau in spoštovan je bil pokojnik. Mrtvo truplo je blagoslovil veleč, gospod župnik Vovk z azistencijo dveh duhovnikov ; pred hišo so gg. učitelji zapeli žalo-stinko, v cerkvi in na grobu pa domači pevci. Krsto je dičilo mnogo krasnih vencev, mej temi jeden od gg. učiteljev in jeden od državnih uradnikov iz Lipice. In priznati moramo, da je na nas napravilo najugodneji utis taktno postopanje poslednjih : dasi večinoma Neslovenci, nosili so vender njihovi trakovi slovenski napis : C. k. državni uradniki v Lipici svojemu sosedu. Gospodje spoštujejo jezik prebivalstva in to je v veliko čast
—	njim samim. Pogreba sta se udeležila tudi gg. drž. posl. Iv. vitez Nab ergoj in odvetnik dr. Matej P r e t n o r, politično društvo „Edinost" pa je bilo zastopano po predsedniku Matku Maudiću, tajniku Maksu Cotiču iu odborniku Antonu Trobcu.
Bog podeli večni mir in pokoj duši Mihe Urbančiča!
Gosp. Ignacij Seemann, zasebnik in posestnik v Ljubljani, ter tast gosp. Anton u T r u d n u, umrl je nagloma. Poznani rodoljubni družini Trudnovi izrekamo tem potem najinkreneje sožalje.
Dopolnilni volitvi v Tržaški mestni svet. ,L' Osservatore Triestino* objavlja
nastopno namestništveno naredbo : „V do* polnilno izvolitev dveh mestnih odbornikov sklicujejo se v smislu §. 52 mestnega statuta z dnč 17. aprila 1850 volilci II. mestnega volilnega razreda in III. volilnega okraja okolice z opomnjo, da volijo voliloi
II.	voln. razreda v četrtek, dnć 12. oktobra od 10. do 1. ure jednega mestnega odbornika, jednega pa volilci III. okraja okolice v nedeljo dn6 J5. oktobra od 9. do 12. Volilci II. volilnega razreda volijo v dvorani v II. nadstr. na magistratu, oni
III.	vol. okraja pa v poslopju osnovne šolo na Vrdeli.
Vsakako dobro znamenje je, da je mej nami Slovenci v poslednjem času jela na« raščati požrtvovalnost. V obili meri prihajoči darovi za družbo sv. Cirila in Metoda in za „Radogoja* pričajo nam, da so se imovitejši krogi jeli zavedati svoje dolžnosti. Prelep vzgled dali sti nam dve rodbini slovenski: Kasteloeva v Materiji in Mahorčičeva v Sežani. Obe ti družini imeli sti te dni — svate, dneve radosti, dneve sreče rodbinske. A pri občem veselju niste pozabili na — bedni rod flvoj, ampak porabili sti lepo priliko ter pozvali sti ljube goste, da polože dar na žrtvenik domovine. Hvala jima na tem ! — V Sežani in Materiji poučili so nas, kako se moramo ob vsaki priliki spominjati narodne našo stvari. Dal Bog, da bi jih hoteli posnemati tudi drugod ob veselih in žalostnih prilikah ! Ako ob veselih prilikah položimo dar na žrtvenik domovine, oplemenili smo nekako svoje veselje, in ako se ob slučajih smrti spominjamo živega trpina — svojega rodu —, proslavili Brna najlepšo spomin pokojnika. Spominjajte se torej ob vsaki priliki naših narodnih zavodov, kakor so tako storili v Sežani in Materiji!
Slovenske šole v nižji okolici. Spodnja Tržaška okolica šteje vasi Burkovlje, Rojan, Sv. Ivan, Lonjer, Katiuuro, in Skedenj. —
V	teh okrajih ali dotičnih vaseh V«-držuje naš Blavui magistrat dve-tri- in Sti-rirazrednu ljudske šolo. Otrčk je pohajalo zadnje šolsko leto v te šole nad dva tisoč*
Od teh prestopilo je na Brednje šole približno — 20. Ako opazujemo število obiskujočih naše šole in onih, katerim se je posrečilo na srednje šole, dobimo gorostasno ni'primerje. Omeniti j" *e, da od teh pride največ iz c. k. deško šole in nje sukursale v Trstu. — Človek bi si morda mislil, prav je, da okoličan ostaja doma, da kmetuje iu vrtnari; a žalibog danes ne moremo govoriti več o kmetijstvu v okolici, a najmanj še v spodnji okolioi. Pomerij mesta je že tako obsežen, da so Barkovlje, Rojan, sv. Ivan komaj ločijo od predmestij ; — temu dodajmo še tu udomačeno delitev premoženja mej sinove na enake dele, pa nam bode koj jasno, kam so prišle nekdaj še obsežne kmetijo : danes razkosane v neznatne parcele.
Naše okoličanske šolo so tako pomanjkljive in nezadostne, da našim otrokom koristijo borno malo. Mej tem ko imajo v mostu 5,-6,>7 in 8 razrednici1, meščan-ske, srednje, kupčijske, imamo mi okoličani v spodnji okolici, koji smo deloma žo meščani, le nepopolne ljudske šole,, potem niti ene pet-, kaj še šest-sedem-osem razrednice. Postavno bi nam morali ustanoviti vsaj ono meščansko šolo, katera naj bi vsaj deloma nadomestila silo potrebne stanovsko vednosti v obrtih in trgovini. — Ona leta, ko bi naša deca od šole imela največe koristi, ko se pripravlja za živenje, zapusti šolske klopi in nadaljno izobrazovanje ji je zaprto, ker — nam nedostaje srednjih in drugih slovenskih šol.
Najboljši talenti naših sinov in hčerA so zgubljeni, ker ne morejo iz slovenske šole prestopiti v tukajšnje srednje šole.
V	poslednjih zahtevajo strogo nemščino, ali italijanščino, in tako mora uka-željni otrok proti svoji volji ostati doma. In če že vstopi na laški gimnazij ali realko, jo izgubljen za nas. Pravično bi bilo,, da bi se slavna vlada spomnila tudi nas^
ter pripomogla naši ukaieljui mladini do ▼stopa v srednje šole.
Predno se konečno vravna šolsko vprašanje zh slovenski živelj v Trstu, bi našim otrokom vsaj za sedaj koristila pripravnica, kakeršno imajo na Pio-aeku. Saj to naj nam vlada kmalu nakloni!
Mnogo okoličanov. Nered na južni železnici. Iz Trsta nam pišejo : „Kdor se mora ali hoče odpeljati ob nedeljah zjutraj z dunajskim br-zovlakom, mora biti srečen, ako dobi vozni listek za isti vlak, kajti toliko za dunajski brzovlak, kolikor za kašneje odpotujoči italijanski brzovlak je samo jeden blagajnik, in še ta je menda novinec, ali pa je že po svoji naravi jako počasen. Toraj je absolutno nemogočo, da bi samo j o d e n blagajnik odpravil pravočasno veliko število popotnikov. Takč se je prigodilo meni že dvakrat in z menoj raznim popotnikom* da nam je vlak jednostavno odšel, kajti slavna uprava se ne briga zato, da-li so odpravljcui že vsi popotniki pri blagajni ali ne. Bilo je slišati pritožeb in — kletve v raznih jezikih, — toda kaj to pomaga P čakaj na poštni vlak, ki odide 3 ure pozneje proti Dunaju, ali pa pridi prihodnjič že ob 5. uri zjutraj na kolodvor, in čakaj, da prideš prvi na vrsto*. — Opozarjamo si. načelništvo na južuem kolodvoru na ta nedođtatek, kateri bi se menda prav lahko odpravil.
Iz Brkinov, 2. oktobra. — Slavnemu c. kr. finančnemu vodstvu v Trstu na blagovoljno uvažanje.
Lanska slaba letina nas je bila zatrla tako, da niti semena nismo imeli spomladi in nam je morata država pripomoči. Letos je, hvala Bogu, bolje in so posebno češpe rodile tako obilo, da smo bili v veliki zadregi zarad posode. Kajti prodati jih ni bilo komu in prisiljeni smo, kuhati slivovec. Posodo preskrbeli smo si, kakor je kdo mogel, največ smo si je izposodili. Ali ta posoda ima namen za kislino, treba jo je izprazniti v kratkem času in zato smo v veiioih t>krboh, ker gre glas, da se nam ne bode dovolilo ana prosto" kuhati prod 1. novembrom. Iz kacega uzroka, ne vemo. Slavno c. kr. finančno vodstvo naj bode prepričano, da bi nas na ta način zadela zelo občuljiva škoda in naj blagovoli ukre-iiiti tako, da bodomo tudi s kuhanjem „na prosto" precej pričeli.
Se drugo prošnjo imamo. Z obzirom ua posledice iz lanskega leta terjajo se davki vender prestrogo. Vsaj radi plačamo, a denarja ni, ker svojih pridelkov še spravili nismo, kamo li prodali. Prosimo torej, da bi se nekoliko odjenjalo in mehkeje postopalo.
Razpisani štipendiji. Na Goriškem razpisani so 4 štipendiji po 200 gld. za vi-sokošolco in 2 po 300 gld. za dijako iz Goriškega katerekoli narodnosti iu vere in jeden štipendij 300 gld., kateri razpihuje deželni odbor goriški. Prošnje do 15. t. iu.
Iz Črnegakala doŠel nam je nastopni popravek : Neki slabo informirani „Jež (sic! 1) v lepi suknji* je zlezel na dan v velecenjeni „Edinosti11 iz dne 27. septembra t. I. z marsikatero lažjo i/, našega kraja. Res je, da so je proti onemu „trgovcu z moko" na Ketenari pod Oernirn-kaloui zbrala neka zarota (načelu jej morda potuhnjeni „Jež"), koja je zbok same zavisti, ker ta trgoveo lepo napreduje, najnižjim činiteljem marsikaj lažnjivega zatrobila. In glej: po trudopoliiem delu se je vendar sklepalo nekaj noosnovanega. Mislijo namreč : Baroo da je nekaj, pa imamo za-željenega ptiča.
Mi jim pa povemo kar v brke, da državno pravdništvo nima §§ za laži, ampak le za resnico, koja je istej oblasti in Bogu ljuba ; veste to gospod „Jež* ! V Vaso veliko žalost se Vam pove, da je državno pravdništvo oprostilo „trgovca z moko", ne da bi bilo dalo istega zaslisati. Iu s tem Vum je višje sodišče povedalo, da je dotičuik poštenjak! Kaj pa garda P !......
S tem ste pa tudi rešeni prevelicega dela kot poročevalec o tem, kakor se zavezujete v „Edinosti*. No, ravno prav, ker imate sedaj trgatev, koja Vam je služila kot uvod Vašemu napadu.
Se razumi, ker se vaše lažnjivo napete strune niso nič odzvale, pa ste poslali omenjeno telefenado mej svet, češ, pa naj bode vsaj to za naš trud. —
Toliko resnici in poštenosti na ljubo. In Vi gospod „Jež* si pa zapomnite to : da prvi lažnjivec na svetu je bila kača v raju, koja je onosrečila vesoljni svet.
Resnicoljub.
Dostnvek uredništva. Temu popravku je dostaviti, da je naš dopisnik le to rekel, da se je uvela preiskava, nikakor pa ni trdil, da jo do-tičnik tudi res kriv. Sicer smo pa drage volje vsprejeli ta popravek, ter obžalujemo, ako se jo dotičniku krivica godila. —
Premovanje konj. V Tolminu se je vršilo premovanje konj dno 21. septembra. Za kobile z žrebeti so dobili darila: Janez Lapajne iz Ponikvo 35 gld. Andrej Kobal iz Ponikve 20 gld. Janez Kragelj iz Sta-regasela 15 gld. Srebrno svetinjo; And. Masera iz Kobarida iu Peter Miklavič iz Idersko. Za 3-in 4 letne kobile: Štefan Berzavšek iz Kala 25 gld. Jožef Lipušček iz Kanalskega-Loma 20 gld. Andrej Krajne iz Svine 15 gld. Srebrno svetinjo : Franc Jeklin iz Pečine iu Jakob Lapajne iz Ponikve. Za 1- in 2-Ietne žrebioe: Tomaž Fortunat iz Staregasela 15 gld. Anton Gabršček iz S v ino 10 gld. Jožef Pregelj iz Katialnkcga-Loma 10 gld. Srebrno svetinjo : Janez L»4pajno iz Ponikve in Anton Ručna iz Smasti.
V Gradiški so dobili dno 20. septembra darila za kobile z žrebeti: pl. Jakob Parigaj iz Škodovaka 35 gld. Jože Kobalan iz Vileša 25 gld. Janez Pere iz Tržiča 15 pld. Anton Gandin iz Fiumicela 15 gl. Srebrno svetinjo : D. Pontin iz Ogleja in Matija Kulot iz Gorice. Za mlade 3 in 4 letne kobile: Jakob Kaligaris iz Rude 25 gld. Janez Donda iz Ogleja 20 gld. D. Violin iz Ogleja 15 gld. J. Tomšič iz Savodnjo 15 gld. Srebrno svetinjo: Anton Donda iz Morave iu Dr. Frunc Gifgoruti iz Fiumicela. Za eno in dve letne žrebice: pl. Jakob Parigaj iz Škodovaka 15 gld. Anton Magajna iz Divače 10 gld. Janez Lorenzutti iz Rude 10 gld. Srebrno svetinjo : Janez Ferez iz Rude iu Emil Kaštelan iz Fare.
Telovadba za dečke v telovadnici „Tržaškega Sokola" prične se sredi meseca oktobra. Stariši, kateri žele pošiljati svoje otroke k telovadbi, prijavijo naj to do 15. t. m. v društvenih prostorih „Tržaškega Sokola", via Stadion Št. IU
Načelništvi dramatiškega In tamburaškoga Odeeka „Trž. Sokola* pozivljeti vse one, kateri bi želeli udeležati se dra-matiških vaj, oziroma učiti se udaranja na tamburico, da se takoj prijavijo v društvenih prostorih „Trž. Sokola", Via Stadion št. 19.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti. V pušict zadružno krčme v Ro-jauu se je nabralo 1 gld. 40 nvč. V isti krčmi darovala je vesela svatovska družba 50 nvč.
Trije dečki] izginili. Od dne 24. pr.
m. so izginili iz Trsta 13letni Alf>ns Ve-neziani, 15letni Hektor Zenkovič in 17letni Nino Caruana. Jeden izmed njih imel je 20 gld. in zato se misli, da so so odpravili malo po svetu, bržkone v Multo, kjer ima Caruana sorodnikov. Mestno rodarstvo razposlalo je okrožnioe, da pride beguncem na sled. — Včeraj so javili iz Chiogge, da so beguno tam prijeli italijanski orožniki.
Književnost.
„Matica Hrvatska"
nam je ravnokar doposlala svojo poročilo za 1. 1892. V tem poročilu, kateremu je dodan tudi imenik vseh članov, razdeljenih po poverjeniških okrajih, najde sleherni
verno sliko društvenega delovanja. V istem
se priporoča tudi possmičnim članom, da
blagovoli opozoriti društveno upravo na kak nedostatek ali pa potrebo, posebno pa kar se tiče poverjenikov v okrajih, kjer takoršnih dosedaj ni. Uprava „Matice Hrvatske" prosi društvene poverjenike, da nemudoma prično nabirati tekoče letne doneske ter jih doposlati čim preje društvenemu blagajniku, g. Ivanu Kostren-čiču v Zagreb.
Dotič ni člani, ki ne bi zaČasa plačali svojih doneskov, ne dobodo knjig, kajti tako veleva § 5. dr. pravil ; zatorej priporočamo vsem članom prezaslužne „Matice Hrv.*, da svojo doneske nemudoma odrajtajo gospodom poverjenikom, kajti to bo v interesu u jih lastnem in v interesu reda, ki mora vladati pri takem podjetju.
Ob enem so naprošeni vsi člani naj-uljudneje, da pri plačevanju svojih rednih letnih doneskov (3 gld.) odrajtajo tudi za poštnino svoto, katero jim naznači dotični poverjenik. Taka svota no sme presegati 30 nvč.
Knjige „Matice Hrvatske" za 1. 1893. se prično deliti že o Božiču t. 1. in se bodo tiskalo v nakladi 10.000 izvodov, torej je neobhodno potrebno, da se isti, ki bi želeli biti člani, nemudoma prijavijo poverjenikom in plačajo donesek, kajti na poznojn naročila se ne bode jemal ozir.
Da ugodimo posamičnikom, ki bi se hoteli vpisati v „Matico Hrvatsko", navajamo tukaj imena poverjenikov po slovenskih mestih in trgih stanujočih, pri katerih se leliko doticuiki vpišejo. Taki so za: Ajdovščino: Dugolin Ivan, župnik; Buzet: Kalac Anton, nadžupnik; Gorica: Klanjšček Josip, bogo*Iovec : Ljubljana: Zlogar Ant., duhovnik na Ljublj. gradu ; Koper: Matejčič Fran, gimna-zijnlni profesor; Maribor: Majciger Ivau, gimnazijalni profesor; Metlika: Navratil Anton, zasebnik; Pulj: Jakić Anton, urednik ; Rudolfovo: Sladovič pl. Širne, lekarnik ; Sežana: Kante Matej, učitelj ; Tolmin: Berlot Avgust, gruntovničar; Trst: Vučkovič Gjuro, trgovec.
„Matica Hrvatska" izda tekoče leto 12 (dvanajst) knjig in sicer osem rcduih (za navadni donesek) in četiri pa v svoji zalogi, na katere vabi Člane, da se naroče.
Iz splošnega poročila pa posnemamo še, da je „Matica Hrvatska" imela lanskega leta 9117 članov, za 1017 več, kakor 1891. Izmej teh jih je na Slovenskem le 380, in sioer jih ima : Ajdovščina 19, Buzet 24, Celje 2, Črnomelj 1, Bistrica v Rožni dolini 1, Gorica 33, Koper 48, Sv. Križ pri Ljutomeru 1, Ljubljana 48, Logateo 1, Luče pri Ljubnem 1, Maribor 11, Metlika 17, Mozirje 1, Postojna 2, Pulj 20, Razdrto B, Rudolf »vo 21, Sežana 32, Slovenji Gradec 1, Šk ofja Loka 1, Tolmin 17, Trst 72 in Žiri 1. — Kakor so vidi, odpada od teh 380 članov na Slovenskem na samo Primorsko 265, torej čez dvo tretjini. Zavedna Krunjska jih šteje le 98, Spodnja Štajerska 16 in Koroška 1 člana.
Prodstoječe številke uaj bodo v spod-bujo Slovencem, kajti one kažejo, kako smo malomarni za slovi n^ko leposlovstvo sploh in za Borodno hrvatsko posebej.
Premoženje „Matice Hrvatske" znaša okoli 160.000 gld. v gotovini in lastni hiši, ki jo kras glavnemu mestu Zagrebu.
Mi se svoje strani priporočamo še jedenkrat toplo našim rojakom, da se vpišejo v „Matico Hrvatsko", kajti s tem ne pomagajo le bratskemu društvu, temveč koristijo tudi sebi, bodoč so i/danja „M. H." duševno izborna hrana, ki je vsake podpore vredna.
Naša skromna želja in prošnja do zaslužne „Matice Hrvatske" pa bila Še ta, naj po mogočnosti opusti izdava njo knjig, z fonetiškim pravopisom pisanih. Ta pravopis je Slovencem popolnoma ueumljiv, Hrvatom samim pa tudi ne ugaja. Slovenci so se
že privadili s pomočjo Mstičinega hrvatsko« slovenskega besednjaka hrvatskemu književnem jeziku tako, da a pridom 6:taja hrvatske knjige. Obžalovati bi bilo torej, »ko bi ta novi pravopis oviral poronozitev Matičinih članov, kar pa gotovo ne želi nijede n pravi Slovan. Za tako pičlo število članov na Slovenskem, kakor smo jih spredaj našteli, se gotovo ne bi izplačalo, prirejati lopet drugo izdanje hrvatsko - slovenskega besednjaka, ki bi Slovencem tolmačil, nov e fonetiski skovane hrvatsko besede.
Slednjič pristavljamo še to, da smo v današnji številki pričeli priobčevati v podlistku v prevodu precej dolgo povest: „Tri pripoviesti bez naslova", katera je izšla v izdanju ,Matice Hrvatske" i/, peresa duhovitega hrvatskega pisatelja Ksa-verija Sandor-Gjalskegn (gosp. Ljubomira Babiča).
Opozarjajoč čč. čitatelje „a to povest priporočamo ji m, da se mnogoštevilno vpišejo v „Matico Hrvatsko", katere tržaški poverjenik je g. Gjuro Vučkovič, ki člane in vplačila sprojema posredovanjem čuvaja „Slovanske čitalnice".
Poslano.
Gospod, kateremu se jo izročila pri MiČelu na Opčinab nabrana svotica za družbo sv. Cirila in Metoda že pred voo meseci, poživlja se, da izvršitev danega mil naročila naznani v prih. „Edinosti".
Lepo urejena soba
se odda takoj pri slovenakl rodovini v Via S. Maurizio br. 9, II. nadstropje, poseben vhod.
jodilnih stvari po j n k o nizki c c n i. Prodaja Joiel' Cevne Piazza della Caserma št. 1 (uhod Via Ghega).	Cl.
Naznanjam si. občinstvu, <la sem odprl Via Lazzaretto vsoohlo it, 12 prodajalnlco aadj« in zelenjave, Prodajam tudi vino v steklenioah, mleko, smetano i. t. d. Obetam dobro postrežbo, kor imam veliko zalogo blaga I. vrstu. Priporočata ho hI. občinstvu za obilun obisk. Z velopostovaniem
52—2	Matevž Furlait.
Gostilne iila cilta fliGraz'»
polog kavarno „Universo" priporoča so Slovencem v ineHtu in na deželi, — Točijo se izvrstna vina, in jo izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči, Z odličnim spoStovanjem Cl	J&KOH KITMAK
ROJAHSKO POSOJILNO IN BINO DRUŠTVO
vpisana zadrtima z omejenim poroštvom v Hojami pri Trotu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato preskrbljeno
(pro(đsyi)]QF)5s© jjoatvlm
(v ulici Bolvedero št. 3) pristopno zadružnikom ili nozadružnikom, koji prvi so deležni letnega Čistega dobičku. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej Pertotovo) 10 minut oddaljeno od mostu, z obširnim senčnatim vrtom in dvemi dvoranami, kjer se t< iijo izborna domača vina, teran, pivo v
steklenioah itd. Točna postrežba z gor-kimi in mrzlimi jodili.
Novi dlani
ho ho vodno sprojeinajo ob uradnih urah vsak četrtek od 0—7 uro zvočer in ob nedeljah od ft-10 uro predp.	10-1—20
B. Modic in Grebene, iS
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in 6. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončonoga in železnega blaga, podob in kipov v okrasonje grobnih spomenikov. Cl.
Mlekarna Frana Gržine
na Notranjskem (Via Cuinpanillo v hiši Jakoba Brunneria ftt. 5 (Piazza Pnnteroaso). Po dvakrat na dan fri&no oproKno mleko po 12 kr. liter ne-dosredno iz Št. Petra, sveža (frišua) smetana.
Gostilna „Alta Citta di Vienna" 'i
(zraven Tiskarne Dolenc) prodaja najboljša kraAka in iaternka vina I. kakovosti in graiko pivo. Izborna kuhinja sprejeculje naročila tudi za kotila in večerje. Imenovana vina morejo dubiti tudi družino na dom, iu sicer ne izpod 28 lit.rov, po nastopni ceni: Teran iz Aubera po 42 nč in najboljša intor^ka vina po 28 nfi. — Za obila naročila ho priporoča Ant. Drovedani. 10 M
Franca Potočnika gostilna
„Andemo de Frana" v ulici Ireneo »e priporoča ■lavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo	01.
Antnn Pn^kai na TO*ln ulke Gh*s»
niliuil (UbKdJ, in Cecilia, toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemiko-slovenske postne tiskanice.	Cl
brivec v *9 ulici Stadion šr 1, priporoča se p. n. slovenskomu občinstvu za blagohotno obiskovanje.	Cl.
,Commepolo( in ,Tede m ©o'
v ulici Ca*erma, glavni shajališči tržaSkih Slovencev vseh stanov. Na razpolago so časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Š o r l i. Cl	kavarnar.
Martin Krže,
Pia7.za S. Giovanni št. 1, ima trgovino z mnogovrstnim Icspiiim. železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd.	Cl.
12/ictllrSO Ćfiitn^ staroznana pnd ime-UUblil 11(1 „OLUKll , nom „Bolladoiina", poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem
v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino iib debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muscheka. v ulici Sorgente (Via Torrente št. 30) toči izvr-tna vina in prirejujo jako okusna jedila Prenočišča neverjetno v ceno. Cl.
Josip Kocjančič,
Via Rarriera rec-cliia št 19,
trgovina z niešuniin blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
ESENCE ^
za bezodvlačno i nopogricšivo pro-izvndjanje svakojakih žestokih pića. linih stolnih likeru to specla-liteta razpoSiljam izvrstnih vrsti.
Uz to nudjam octenu e sencu, 80 '0, k e ni i č ki čistu, za proizva-djanjo ugodno moćnog vinskog octa ta običnog octa. Prepise i plakato prilažem badava. Jamči se za najbolji uspjeh.
Cientk šalje franko :	1
Carl Philipp Pollak,
tvornica spocialiteta esence
ar Traži ae čestite zastupnike.
dobra krava mlekarica
(švicarskega plemena.) Več se poizve pri upravni&tvu „Edinosti*.
urar, Corao štv. B9. 85-104
Prodaja i n popravlja ure.

Žalostnim srcem javljava prijateljem in znancem, da je najini oče, oziroma taat, gospod
IGNACIJ SEEMANN
v noči mej ponedeljkom in torkom nagloma v Ljubljani umrl. TRST, dne 3. oktobra 1893.
Mici in Anton Truden.
SI <*:$>	«8» <8B> <1t

saj
^fiF
TRST

Mejnarodna popotna agencija |
^f via dell'Arsenale
št. 2
via del Lido Bt. 537
nasproti
pomolu Adamich.
Pi>A|lnin vnvniVl	Zil vsakovrstno popotovanje toliko po suhem, kolikor
I lUUctJcl VU/jlllJi IlaHVUV p(> ,„orju (|jntkl III. razreda po jako znižanih cnali.) W ^ Oddajo listke, veljavne leto dnij, za tja in naznj z 20"/n odbitka po tarifu za katerikolo ^
Pevsko društvo „Skala" v sv. Križu
pri Trstu
išče pevovodjo.
Dotič nik, ki bi hotel to službo prevzeti, naj se obrne radi pogojev do društvenega predsednika, g. Krist. Košuta v sv.
Križu.	3—2
AL60F0N
je jedino sredstvo proti zobobolu, migreni itd. itd. tu se dobiva v steklenicah z napotkom vred po 20 nvč. jedino le v odlikovani	79
lekarni Praxmarer
(ai due Mori), Veliki trg v Trstu.
Ciuviti se ponarejanj.	Telefon 5t. 270
JtK
&
A
&
& & &
&
te
evropsko in ame- Oflrloip licfkp Zft	: v'ft Havre, via Anversa. via
rikansko družbo. vUUdJr lldMVVv Bremen, via Hamburg, via Livorpol, via Glawg<»v, via Soulhampton. Za Afriko: via Genova, via Marsilja. via Lion, via London, via Dartniouth. Za Avstralijo : via Genova, via Bremen, via Anversa in via Hamburg. Za progo Iqulqtte (itd.) via Genov,i, Moiitevidoo, via Hamburg po moraki ožini Ma-gelhun ter Hamhurg-Colon (Colun, Pannnm po železnici) iz Panama, lquiqun itd. po morju po znižanih cenah. — Popotniki no trpe nikak»ršno<;a motenja v preakrbljonju navedenih listkov tor zagotoviti Hi dotično prostore. Tudi ni potreba prodplače ali druzega. Zadontuje priti v Trst ali na Keko k agenciji, kupiti (proti plačiln v gotovem denarju) vožni listek ter ostati v tem inestu, od koder odpotuje parnik o dnevih, katere objavlja agencija. Ker je ista i o dnevu odpotovsnjii v zvezi z vsemi krajevi in z vsemi društvi, nnstojala bode prihianiti popotnikom vsakovrstnih utroškov za čekanje ter jih odpošlje v dotične kraje in mesta, od koder odpotuje prvi parnik, preporoČivši jih najboljšim družbam, katero dajo dobro hrano na parniku. — Jamči za odpotovanjo istega dn6, kateri je označen na listku tor povrne stroške, ako bi ga zamudili vslod krivnje agencije, in to : »ko ne bi dospeli o pravem času v določeno mesto vslod tega, kor je agencija siabo računila potrebni čas. katerega se potrebuje za vožnjo po železnici, ali pa čo tie bi našli več prostora na parniku. — Ker ima ista agencija tudi v Novetn Jorku agencijo za pošiljatve po vsej Hevorni Ameriki, daje tudi listke za katorikoli kraj severne Ameriko po jako znižanih cenah. Konečno izdaje navedena agencija tudi listke za katerikoli kraj. — Informacije i> otjnah in dnevih
odpotovanja daje brez-	nrl nnail iflt VA	ft1i
plačno omenjena agencija. OpiCJOUht Ul 1 JJUC51 IJilLV L, t, j. a, tf a. za katorikoli kraj toliko po morju kolikor po suliem tor prevzima povzdignenje in poiskanje slučajno izgubljenih ali pozabljenih koRov prtljažo o popotovanju po Ameriki in drugih krajih. ( )|Vr/k ') Agencija za popotovanja Kavla Pls*elll-ja ne bavi »e z izseljenci, ^^ "^IrtAIlct. K0 ll0	j njimi, istim n daje nikakoršnih pojasnil, temveč bavi so
^ izključno z popotniki v katerikoli smer in kraj. Popotniki vsi morajo imeti svojo popotnico j od polifiške oblasti, katera mora iiaznanjevati deželo in kraj, kamor žel6 podati se. 12—11
#
•j* j;.
'4k

CLUB
PATENT
Permanentno razpečevanj e.
Spričavalo analize.
Podpisani profesor pri kemičnem laboratoriju trgovinske in nautične akademije izjavlja s tem, da je podvrgel mikroskopični preiskavi papir za cigarote tvrdke 8. D. Modiano tor je spoznal, da je isti sestavljen iz čistega lana; pri nadaljnom preiskovanju
Paj)ir za cigarete
m /z ITI!
" S!
m
m i Pfi
m
1*1 lUn m m
m
(Ti!
S. D. Modiano
v Trstu.
p-l m
se je prepričal tudi, da je popolnoma brez glicerine in da jeden kvadratni meter tohta le	Ijn
9'284 gramov. — Izjavlja torej, da je papir za cigarete tvrdke S. D. Modiano jeden r.aj-	j-i-J boljših in da je isti popolnoma brez zdravlju škodljivih tvarij. 24—23
Trst, 19. aprila 1893.	Frof. Avg. Vierthalcr.	friil
Je na prodaj po vseh tabakaruuli iti papirnicah
rrfcLJ i
r
KDOR NE VERUJE
naj pride pogledat, da se prepriča o resnici.
Cene so
znatno znižane in nejsolidnejše blago,
n. pr. : blago za moške obleko, maje, veliki in mali ogrtači za aimo, bar-hant (frstajn) raznih vrat, platno, ko-touina, muaolin in razni drugi manu-fakturski izdelki pri
T. "Vidriolaia.,
€»rMO, IN. 104—4
{
I
»
I
Š »
I I I I
i
C. kr. dvorna lekarna
Ivana Mizzana
VIA CAVANA V TRSTU,
Podpisani naznanja si. občinstvu, da je prevzel gori omenjeno lekarno od dedičev pok. Benedetta Vlach-Miniussija, priporočajoč se najtoplejo in ob-ljubljujoč natančno postrežbo z umorjenimi celi nun. Čl anom „Delalskega podpornega društva'' pa naznanja šo posebej, da mu je odbor istega dovolil Mprejomati recepte od njih v slučaju, »ko njim takšne društvena zdravnika predpišeta. Za slučajne lekarsko potrebo se priporoča 101—5	Ivan Mlzzan.
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
TRST
Corso, Piazza delle Legnu 1. Odlikovana tovarna čopičev.
Velika zaloga oljnatih jbr.rv, lastni izdelek. Lak za kočije z Angleškega, iz Francije, Nemčije itd. Velika zaloga finih barv (in tubotti) za slikarje, po ugodnih cenah. — Lesk za parkete in pode.
Mineralne vode
iz najbolj znanih vrelcev,
kakor tudi romanjsko žveplo za žve-pljanje trt. 104-13
0
fl
•H
>N
63
N
c«
H
•N >
(3 *
■8 MšZZZi • ll^l s;
8 g tu« b '«-5 N a?-* •--» ^ « o! , ■*» sa « a te
t-rS - ®>N o
■&&S st
^^^ O s Zf ■■
t! 6blC 6 JS ^ '
d. c e.S 0 a
• o i ® « S^-g "SS b ® P
O " ® **> * £ >S
lola?
7 s. s
rt^	b "©
n 2 ^ ® s ».J?
C rt	© ai
u	c 't. et >- s
m
,••>.»<>•«•- T' .
J Inomostske srečke a
Zadnji
nc.
glavni dobitek
goldinarjev.
a SO nč. priporočajo:
Gius. Bolaffio, Alessandro Levi, Mandel & C , Daniele Levi & C., Girol. Morpurgo, Ig. Neumann, M. Nigris,
Lastnik pol. druAtvo .Edinost*.
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tiskarna Dolenc v Trstu.