KiA - največ za Vaš evro! cee'd 9.990 EUR Inovativni design, varčni motorji, popolna \ratnostna in bogata standardna najboljgospodarna (Delo. 16.05.2009) sstfisfaKK Dragi bralci Latnika! Brez fotografije in polemičnosti, v dneh 'kislih kumaric', ko se resnično dogaja bore malo, ko tudi naši parlamentarci in vlada odhajajo na 'zaslužene' počitnice, se od vas za mesec dni poslavlja tudi vaš priljubljen časopis Latnik. Tudi mi si bomo privoščili malo oddiha, toda že 14. avgusta bo pri vas doma 82. številka Latnika in potem vsakih štirinajst dni. V tem času se bo na občini zgodil razplet ponovljenega razpisa za občinski časopis - brez javnega odpiranja ponudb. Ali je izbranec že določen?! Kakor koli že, če si lahka si tudi vi privoščite dopust. Obiščite slovensko ali hrvaško morje. Prepričan sem, da vas bodo tudi naši južnovzhodni sosedje prijazno in odprtih rok sprejeli, brez politike. Navadni ljudje, ki jim je dano najlepše morje na svetu, prav tako živijo od svojega dela in ne politike. Evro je pa evro in je prav toliko vreden, četudi je slovenski. Obiščite naše gore, ki so tudi najlepše na svetu. Napolnite si pljuča, predvsem pa se spočijte. Kot bi mignil bo tu september, nove obveznosti, šola, služba, vsakdanje skrbi, želje, da bi našim politikom in gospodarstvenikom uspelo obrzdati recesijo, ljudem ponuditi delo namesto zbiranja na ulici s transparenti v rokah. Le s skupnimi močmi, odgovornostjo do sebe in drugih moramo, namesto že 18 let trajajoče borbe za čimboljše 'stolčke', zagotoviti slehernemu v tej naši mali, prelepi Sloveniji, človeka dostojno življenje. Takrat, dragi politiki vseh barv in prepričanj in vodilni v gospodarstvu, vam bomo vsi zaupali. V velikem številu vam bomo namenili svoj glas na lokalnih, državnih ali kakršnih koli volitvah. Pa srečno in uživajte, vam tokrat želim številka 81 • 8095 izvodov • cena 0,00 € Šarmantni dih tradicije/ von| po usnju in bencinu v muhastem poletju. Fijuuuuuu/ še ena gobica! Marjan Krpan dogodki 'Učna partnerstva majhnih evropskih vinorodnih območij' Razvojna agencija ROD je v marcu 2007, skupaj s še tremi partnerskimi organizacijami iz majhnih vinorodnih območij iz Španije (Bullas in Gran Canaria) in Nemčije (Saale - Unstrut), uspešno kandidirala na razpisu mednarodnega programa Vseživljenjsko učenje, sektorski program GRUNDTVIG. Vlogo vodilnega partnerja je prevzela Razvojna agencija ROD. Pridobili smo nepovratna sredstva iz evropskega programa GRUNDTVIG - učna partnerstva, za izvedbo usposabljanj in prenosa znanj ter obiska dobrih praks. Dvoletni projekt se bo zaključil konec tega meseca. ogled zadružne kleti v Freyburgu TJrojekt je usmerjen v proces sodelovanja in -L izmenjave izkušenj med partnerskimi organizacijami, s ciljem pomagati odraslim pri neformalnem izobraževanju in dvigu njihove vloge pri širjenju znanj in izkušenj, pomoč podeželju za dosego večje donosnosti s prenosom novih znanj in vedenj, izboljšanje partnerskih odnosov med vključenimi v projekt in omogočiti odraslim boljše izkoriščanje njihovih znanj na podeželskih območjih. Tematsko projekt obravnava kvaliteto turistične ponudbe v vinskem turizmu, oblikovanje in trženje turističnih produktov in turistične ponudbe ter promocijo celotnega vinorodnega okoliša kot turistične destinacije. Predstavniki partnerskih organizacij so se v okviru projekta srečali na treh mednarodnih učnih srečanjih. Prvo mednarodno učno srečanje partnerjev se je odvilo sredi aprila 2008 v mestu Bullas (Španija), drugo konec junija 2008 pri nas, v Ajdovščini, tretje pa je potekalo letos sredi maja v mestu Freyburg (Nemčija). Izobraževalnih seminarjev v Španiji in Nemčiji so se v okviru projekta skupaj s predstavniki Razvojne agencije ROD udeležili predstavniki Razvoj podjetništva, podeželja in človeških virov. Razvojna agencija ROD Gregorčičeva 20, 5270 Ajdovščina, Slovenija T: 36 53 600 E: ra rod@siol.net« W: www.ra-rod.si ■ Storitve podjetniškega centra VEM Ajdovščina ■ Vavčerski sistem svetovanja ■ Informacije o domačih in tujih javnih razpisih ■ Informacije o nacionalnih in evropskih razvojnih programih ter finančnih spodbudah ■ Status regionalne razvojne agencije Severne Primorske (Goriške statistične regije) značilen vinograd na terasah v Saale - Unstrut vinarjev, turističnih kmetij in turistično informacijskih centrov z območja Zgornje Vipavske doline. Razvojna agencija ROD Pomembno obvestilo: LAS Zgornje Vipavske doline in Komenskega je 3. julija 2009 objavila Povabilo k oddaji projektnih idej za sredstva LEADER 2010. Podrobnosti si lahko preberete na spletni strani LAS www.las-razvojpodezelja.si. Zorijo breskvice ... Ajdovščina, 13. julija - Po Vipavski dolini že zorijo breskve in v Fructalu so jih že začeli prevzemati. Se pred tem pa so seveda določili odkupno ceno. Tj?metal in Kmetijska zadruga Vipava sta X odkupno ceno breskev uskladila na 0,30 evrov za kilogram. »Letošnja odkupna cena je za poltretji cent nižja kot lani, je pa v skladu s trendi gibanja cen surovin v Evropi, hkrati pa je povezana tudi z letošnjo obilno letino. Fructal bo od vipavskih sadjarjev odkupil med 2.200 in 2.500 ton breskev, medtem ko smo jih lani odkupili 1.570 ton,« je povedal direktor nabave v Fructalu Uroš Lozej. »V KZ Vipava smo sicer pričakovali enako odkupno ceno kot lani, vendar je, glede na trenutno gospodarsko situacijo, tudi letošnja cena breskev primerna in smo. z njo zadovoljni,« je povedal Branko Tomažič, direktor Kmetijske zadruge Vipava. Breskve iz Vipavske doline so za Fructal pomembna surovina za izdelavo visokokakovostnih sadnih sokov in drugih izdelkov iz sadja, zato seje ajdovsko podjetje vključilo tudi v obnovo breskovih nasadov. Jeseni in pozimi naj bi posadili kar 16.000 novih sadik: »Veseli me, da se tudi s Fructalovo pomočjo obnavljajo breskovi nasadi, saj s tem zagotavljamo tako dolgoročni obstoj sadovnjakov v lokalnem okolju kot surovino za Fructalove izdelke,« je ob tem dodal predsednik uprave družbe Fructal Toni Balažič, RL Slovenija odprta za umetnost 17. srečanje Slovenija odprta za umetnost, ki se je letos iz tradicionalen delavnice, preimenovalo v likovni simpozij, se je v petek 4. julija s kulturnim gramom zaključilo na domačiji Sinji vrh nad Ajdovščino. " organizacijo, ki je bila do lanskega leta v 'rokah ustanovitelja Klavdija Tutte, nada- ljuje ekipa Anamarija Stibilj Šajn, David r • - Polona Kunaver Ličen in družina Vidn-,^0 gostitelj umetnikov. Za letošnji simpozij s leg 22 udeležencev likovne kolonije rneds° ^ vabili likovne ustvarjalce in teoretike Boc,86 ^ Kalaša, Sergeja Kapusa in Zdenka Huzjatl 3 so s svojimi razmišljanji o vlogi urrietn a’ umetnika v današnjem času obogatili sim 1 Letošnji simpozij je nosil naslov Druga n namenom vključevanja tudi drugačnih m av. ob že uveljavljenih klasičnih likovnih teh e- Vseh 22 avtorjev se z malimi formati do meseca julija predstavlja v galeriji Lična °C Njihove večje slikarske stvaritve pa bodo , venskih galerijah potovale od meseca de ^ S dalje skupaj za to priložnost izdanim kar i 111 ^tfifogoi Nlko Uč Dnevi Gore pod šotorom Predmeja, 11. in 12. julija - Prireditelji množičnih prireditev imajo v letošnjerri tju veliko preglavic z vremenom. Bolj mirni so v društvu Gora, saj imajo na ^ | velik šotor v Tihi dolini. Tj) nn v šotoru v športnem parku na Predmeji Kingdom iz Ajdovščin in Wild Child iz T 1 J|! L so izpeljali Dneve Gore, prireditev, ki je na- v nedeljo pa sta obiskovalce (bilo jih je lEriW: domestila nekdaj priljubljeno Kravjo ruleto, ki ' lani) zabavala Irena Vrčkovnik so jo morali zaradi davčnih predpisov opustiti. Štajerskih sedem. Na nekdanjo kravjo v so- Tokrat so pripravili dvodnevno veselico boto je bil večer za mlade z ansambloma Free POZOR! Samo še nekaj novih vozil VW iz zaloge po cenah, ki še nikdar niso bile tako nizke. Popusti do 9.957,21 € Oglasite se v salonu vozil podjetja AVTO BATIČ, edinem pooblaščenem trgovcu z vozili Volksvvagen v Vipavski dolini in Novi Gorici z okolico. AVTO BATIČ d.o.o. Tel.: 05/366 13 69 Goriška cesta 41 fax: 05/365 93 18 ^— ^ —^ la*, u j/ju j j j ic ^vto-JbatT^ 5270 Ajdovščina e-pošta: —r- 'aSt avto.batic@porsche.si dogodki Dolga Poljana se obnavlja Dolga Poljana, 11. julija - V sobotno so Dolgopoljci praznovali krajevni praznik, sicer šele peti po vrsti, a dovolj zgovoren, da se nekdaj zapostavljena vas hitro vzpenja na lestvici urejenosti. Pl imboličnega odprtja dela ceste med iJKamencami in središčem vasi so se ob prepevanju okteta iz Budanj udeležili številni krajani in gostje, med njimi tudi poslanka Eva Irgl. Zbrane je pozdravil predsednik KS Danilo Curk, ki je opisal kronologijo del in prizadevanja vaščanov za boljše pogoje življenja na vasi. Župan Poljšak je dejal, da mu je trma Dolgopoljcev po eni strani nevšečna, ker so bili proti sežigalnici smeti, po drugi strani pa koristna, saj so z vztrajnostjo na občini veliko dosegli. Vas je namreč 1 še vedno veliko gradbišče, saj je v teku gradnja kanalizacije, ko bodo dela končana, pa se bo Dolga Poljana pohvalila s povsem urejeno infrastrukturo. Komunalno stanovanjska družba je uredila še eko otok, ki ga domačini že pridno uporabljajo. Že pred slovesnostjo so se v športnem parku Martinše zbrali domači otroci, kjer so pod vodstvom Rasporjevih dvojčic Janje in Laure na ustvarjalni delavnici izdelovali različne predmete. V športni park so se po rezanju traku na novem cestišču podali še vsi udeleženci prireditve, kjer jih je v pripravljenosti že čakal čarodej Mr. Lee, sicer bolj znan kot član ansambla Primorski fantje Bogdan Fras. S svojimi čarovnijami je očaral tako mlade kot stare, na koncu skoraj enournega programa pa je vsem pričaral kornete sladoleda! Vsesplošno rajanje je začinil ansambel Narcis, ki je dodobra utrudil številne plesalce. Resda se nekateri prebivalci dnevno ubadajo z zaporami in prekopi cest in bo treba še nekaj mesecev potrpeti, toda ko bo vas popolnoma Urejena, bodo tudi te tegobe odšle v pozabo. Emil Milan Fras Vonj bo bencinu in usnju Preserje, od 10. do 12. julija - Tradicionalno srečanje motoristov v zaselku Mrevljevi nad Brjami, ki ga je organiziral motoklub Rihemberk s Preserji je v treh dneh privabilo štiri tisoč lastnikov jeklenih konjičkov. T)rireditveni prostorje bil skorajda premajhen _L za vse, ki so želeli pokazati svoje lepotce in spretnosti rokovanja z njimi ali vsaj pasti oči na domiselnih opravah. Ni manjkalo usnjene črnine, večere pa je dopolnjevala udarna glasba, pa tudi nekaj golote je bilo po običaju zraven. Mnogi motoristi so prišli tudi iz tujine, na voljo pa so imeli brezplačno kampiranje in seveda 24 - urno oskrbo z vsemi potrebnimi okrepčili. Vrhunec je zbor dosegel s panoramsko vožnjo motoristov po Krasu (na fotografiji Karla Skočirja v Kobjeglavi). »Z obiskom smo nadvse zadovoljni, saj smo našteli 4000 obiskovalcev, od tega je bila najmanj polovica udeležencev z motorji, 'pešadije’ je bilo torej manj kot lani. Največ motoristov je bilo Slovencev, zelo veliko je bilo Italijanov, pa tudi iz Nemčije, Avstrije in Hrvaške so prišli,« je strnil oceno prireditve podpredsednik motoklu-ba Erik Breščak. »Predvsem pa smo zadovoljni, da pri tako veliki množici ljudi ni bilo nobenih težav, nobenega incidenta. Organizatorji smo se dobro pripravili, tako da so se ljudje sproščeno zabavali.« eP Invalidi sproščeno Nanos, 4. julija - Na prijetni in znani kmetiji Pri Abramu se je odvilo že tradicionalno srečanje Društva invalidov občin Ajdovščina - Vipava. Te največje letne društvene prireditve se je udeležilo več kot 300 članov, njihovih svojcev in prijateljev. T)oleg članov domačega društva se je prije-X tnemu vzdušju na očaku Nanosu pridružilo še okrog 100 članov društev iz Nove Gorice, Idrije in Vrhnike. Vse je najprej pozdravil predsednik Društva invalidov Ajdovščina - Vipava Benjamin Valič in predal besedo predsedniku Zveze delovnih invalidov Slovenije (ZDIŠ) Dragu Novaku. Taje poudaril pomen tovrstnih druženj in opozoril na nevarnost celotne družbe, ki iz leta v leto zmanjšuje sredstva prav tam, kjer je že življenje odrezalo manjši kos kruha. Po teh zaskrbljujočih razmišljanjih je nekaj vzpodbudnejših besed prisotnim namenil še ajdovski župan Marjan Poljšak. Prijetno druženje je društvo izkoristilo za podelitev priznanj, ki so si jih prislužili člani s predanim delom za dobrobit populacije, ki je, zaradi svoje invalidnosti, tako ali drugače potisnjena na obrobje družbe. Častni znak ZDIŠ je prejel Ivan Ušaj, pisna priznanja pa Ivan Pavlič, Majda Trošt, Elda Brecelj in Ivan Jejčič. Po uradnem deluje Andrej Curk, ki mu je bilo zaupano moderatorstvo srečanja, začel še zabavni del druženja, ki seje ob zvokih ansambla Javor še dodatno razživel. Lepo je bilo videti toliko zadovoljnih obrazov, ki so na obronkih Nanosa, v plesu in igrah za hip pozabili na težave, ki jih tarejo pri vsakodnevnem premagovanju svojih težav. Dobrega vzdušja ni mogla pokvariti niti ploha, ki je v popoldanskih urah sicer splaknila kozarce z miz, nikakor pa ne zadovoljnih nasmehov in obljub, da se ob letu ponovno srečajo. >'g / -f. n 'H umetnih arom, barvil in dodanih dr ■ * -• Frutiq brez konzervansov, llr^ 1;( V-t V;'- .,' sladkorjev predstavlja popolno osvežitev za vse, ki ne sklepajo kompromisov in verjamejo, da ^ . .%r,4 ^ je dobro lahko tudi zdravo. Jh. vsoMovanju^ravo / Peter Škapin Letošnje priznanje občine Vipava je prejel Peter Škapin iz Vipave in sicer za uspešeno vodenje zasebnega podjetja, ki zaposluje 25 ljudi, kot tudi za vodenje Območne obrtno - podjetniške zbornice Ajdovščina. Toda Peter Škapin ni samo podjetnik - je človek številnih talentov in interesov, človekoljub, kulturnik, športnik in seveda - mož in oče treh otrok. In vedno v gibanju, tako da ga je bilo za klepet pod latnikom kar težko ujeti: Vam je bil 'štrom' v zibko položem, glede na to, da je bil oče Florjan 'električist' pri Elektro Primorske. Oče je bil električist starega kova, eden redkih tod okrog. Zato je imel veliko dela in pri polaganju elektrike po hišah smo mu kdaj kaj pridržali tudi otroci. Z elektriko sem si bil torej od malega blizu, toda želel sem v lesno smer, vendar nisem dobil štipendije. Sem jo pa dobil za elektrotehnično šolo in tako sem pristal v družinskem poklicu, saj ima tudi brat Pavel svojo elektro-dejavnost (Poleg Pavla ima Peter še starejšega brata Aleksandra, duhovnika, ki se je vrnil iz misijonov in je župnik v Sežani, ter sestro Ireno). Odkod pa podjetniška žilica? Svojo podjetniško pot sem začel okrog 1986, ko sem poleg svoje tedanje zaposlitve v Eleseu kot dopolnilno dejavnost opravljal elektroinsta-laterska dela. V službi sem se imel priložnost učiti od starih mojstrov — ker sem imel opravka z visoko napetostjo, so me najprej naučili spoštovanja do elektrike, da je treba vsako stvar dvakrat premisliti, predno ukrepaš, posebno Bogo Rusjan pa mi je omogočil pogled v posel tudi širše, v organizacijsko in poslovno plat, poleg tega me je spodbujal k samostojnemu odločanju in ukrepanju. Očitno so bili tudi naročniki z mojim popoldanskim delom zadovoljni, naročil je bilo vse več, zato sem se leta 1989 odločil, da grem na svoje. Letos, 27. decembra, bomo torej praznovali že 20 - letnico podjetja. Glavna dejavnost je bila torej izvajanje ele-ktroinstalacijskih del in prodaja elektroinsta-lacijskega materiala na debelo in drobno. Predvsem sem se ostredotočil na vzdrževalna dela v podjetjih in ustanovah (Fuctal, Lipa, šole, vrtci ...). Seveda sem moral nabavljati material in zakaj ga ne bi še za druge, sem si mislil. V aprilu 1993 smo v Beblerjevi ulici v Vipavi odprli prvo tehnično trgovino in zaposlili prvega trgovca. Podjetje je raslo; leta 1995 se nam je ponudila priložnost za nakup lastnih poslovnih prostorov v ulici Vojana Reharja v Vipavi, kamor smo preselili tudi sedež podjetja. Z večno večjim obsegom dela smo potrebovali tudi vedno več prostora za skladiščenje, zato sem vzel v najem prostore v Lipi v Ajdovščini. Zdaj imate sedež podjetja in maloprodajno trgovino v stavbi obrtnega doma ... Zanimiva zgodba. Kjer je sedaj trgovina, je bila predvidena okrepčevalnica, ki bi z malicami pokrivala ta predel Ajdovščine. Toda najemnik se je premislil in prostor se je sprostil. Pomislil sem, kaj če bi odprli trgovino - toda smiselno bi bilo, da bi bil skupaj tudi sedež podjetja. Po prvotni zasnovi in z znanimi investitorji v stavbi ni bilo več prostora, zato smo projekt spremenili in tako iz mansarde pridobili dodatne uporabne prostore, kjer je danes sedež podjetja. Razvoj panoge se vse bolj usmerja na področje elektronike in avtomatike. Kako sledite razvoju? Tega se dobro zavedam in seveda tudi spoznavam na trgu, zato se vsi skupaj veliko izobražujemo. Strokovna izobrazba, znanje, je temelj vsega, praksa je nadgradnja. Veliko vlagamo v kadre, usposabljanja, seminarje ... Smo mlad kolektiv, dojemljiv za novosti in lahko opravljamo najbolj zahtevna naročila. Glavne dejavnosti danes? Elektrotehnično podjetje Škapin d.o.o., kot se uradno imenuje, posluje z dvema poslovnima enotama. Trgovski del obsega trgovini v Vipavi in Ajdovščini, druga poslovna enota pa se ukvarja z vzdrževanjem in montažo. Tudi danes smo serviserji glavnih ajdovskih podjetij, šol, ustanov, krajevnih skupnosti in seveda tudi pri zasebnikih. Sodelujemo tudi pri investicijah v velikih družbah. Obrtni dom je zrasel pod vašim predsedovanjem - ste danes zadovoljni z vlogo, ki jo ima? Vsi poslovni prostori so zasedeni in uspešno delujejo, banka v pritličju je zaradi ugodne lokacije in parkirišč celo med najbolj uspešnimi enotami sploh. Konferenčna dvorana, ki je opremljena z vsemi sodobnimi pripravami, pa bi morda lahko bila bolj izkoriščena ... Je stavba obrtne zbornice Vaš največji dosežek pri vodenju zbornice? Imel sem dobro ekipo, predvsem pa je pomembno, da smo stavbo končali znotraj predvidenega finančnega okvira. Vsekakor je obrtni dom velik in pomemben dosežek, vendar bi večjo težo dal ureditvi obrtne cone v Podnanosu, na območju nekdanje mizarske delavnice. Danes je tam več zaposlenih, kot jih je bilo v najboljših časih Lipe. Vodenje zbornice najbrž ni enostavno ... Zbornica združuje 965 članov, ki skupaj zaposlujejo kar 1700 ljudi in postaja gibalo razvoja obeh občin, Ajdovščine in Vipave. Bil sem že prej v upravnem odboru Območne obrtno -podjetniške zbornice Ajdovščina (od leta 1998) in mi ni bilo vseeno tudi za ostale obrtnike in podjetnike. Imel sem nekaj idej, kako delovanje še izboljšati, zato sem leta 2002 kandidiral za predsednika. Glede na to, da sem mandat ponovil, so člani očitno zadovoljni z mojim delom. Je pa seveda takšno združenje izredno heterogeno, z različnimi dejavnostmi in interesi, zato je potrebnega veliko usklajevanja... Vem, da imate še veliko konjičkov ... Dolga leta sem prepeval pri vipavskem zboru in bi še danes rad, vendar nisem za polovičarstvo, saj bi najbrž na vajah veliko manjkal. Seveda je moje največje veselje, zabava in sprostitev - jadranje. Najbrž tudi strast. Že pred časom sem kupil lupino in izdelal svojo prvo barko. Uresničile so se mi otroške sanje ... Pred štirimi leti sem, ne sicer s svojo barko, preplul Atlantik ... Danes tekmujem na regatah za državno prvenstvo in sem član kluba jadralcev, ki imamo barke na drugem pomolu marine v Izoli. Vsak prosti vikend preživiva z ženo tam, pa četudi ne izplu-jeva. Žene ponavadi niso preveč zagrete za jadranje? je, barke. Skupaj celo tekmujeva. VSako ^ si prvoščiva daljše prvomajsko križarjenje f Jadranu. Kaj pa letošnji poletni dopust? Jasno barka, toda brez cilja. Kamor naju bo neslo... J Tudi v Lions klubu Zemono ste predsedni Ja, od L julija. To je enoletni mandat, ie vsakem primero dodatna obveznost. Iz obrazložitve občinskega priznanja i W ja, da poleg skrbi za rast svojega Podjeti J zbornice, veliko svoje aktivnosti usm tudi v pomoč oziroma zagotavljanje h rti življenjskih pogojev za sodelavce, sokr za delovanje društev... Pomagam, kolikor morem, tako z bre opravljenimi deli ob kakšnih prireditvi,3« tudi finančno, ne prav veliko, toda dov 'l vzpodbudo tistim društvom in organizac- - ° ^ t se zares trudijo, da s svojo dejavnostjo b m i tako sebe kot druge, da popestrijo utrip obri ali pripomorejo k boljšim pogojem vi, i- DC svojem okolju. Jenji) Z ženo Silvano, ki v družinskem n - il drži veliko nitk v svojih rokah, imata ke - najstarejša Urška študira Nežka končuje škofijsko gimnazijo v v**1^ kamor se je letos vpisal najmlajši Štefa ^ Peter je pri vsem, kar dela, zagnan in zato ne čudi, da so ob podelitvi občinske °C znanja v obrazložitev zapisali: »Vemo ^ ^ Peter pomeni 'Skala' in na tej skali se i” a ^ in se bo še gradila podjetniško - obrtnigk ^ra ^ dnost našega območja!« Bo že držalo! 3 pod latnikom je poklepetal Ed0 p j Pravljičarji T)ošten človek bo v hramu govoril pošteno, is-r kren človek bo v hramu govoril iskreno, nadut človek bo v hramu govoril naduto in hinavec bo v hramu govoril hinavsko. Jaz sem tak, da ne morem skrit navdušenja, če mi je nekaj res všeč. Enostavno ne gre. Ob navdušenju mi zacvetijo ušesa in nasmeh se razpotegne kot ena lepa feta lubenice. Zgodilo se je, da me je povabil kmet v svoj hram. Ker sem pred tem že vsaj stokrat odbil povabilo z raznimi izgovori, mi ta bot ni bilo do izmikanja. Skoraj nalašč sem držal možgane pod »ročno«, da mi slučajno ne bi prišel na misel kakšen uporaben izgovor. Vstop skozi težka cerkvena vrata je po občutku zelo primerljiv vstopu v hram. Nič bogokletnega ne bom zapisal, nič bat! Ko vstopamo v cerkev (navadno po stopnicah navzgor), doživljamo prostor, prežet z molitvijo. Prostor, skozi katerega zidove in streho je poletelo nešteto prošenj, zahval, krikov stiske in stavkov polnih zaupanja v nebo. V hramu (navadno po stopnicah navzdol) čutimo delo, skrb, znoj in bolečino ter radost in ponos. To čutimo v hramu! Ko smo že pred vrati ... Benediktinski menihi, ki so prinesli Evropi temelje kulture, so imeli glavno vodilo za življenje, kise je glasilo tako: »MOLI IN DELAJ!« Torej so tako živeli in učili ljudi stopati po stopnicah S« (do vsega, kar je Božje) in dol (do vsega, kar je človeško). (brej pred vrati hrama smo ostali. Gospodar je vrata odprl in me povabil naprej. Objel naju je prijeten hlad in lepljiva vlaga hrama je lizala kožo. Opremljen s kozarcem do prvega soda. »Zdej bomo provali eno rebulo«, je napovedal gospodar. Stop! Da se razumemo: dejstvo je, da se nahajamo na Vipavskem in dejstvo je da sem Bric, kjer je rebula pravzaprav doma .... Spomin meje odvlekel na vse tiste grozne kraje, kjer smo degustirali »kao Rebulo«, na Vipavskem in drugod. Celoten svoj organizem sem zato pripravljal na še eno slabo izkušnjo ... Vino je za začetek lepo steklo v eleganten kozarec (mislil sem si: za to kar verjetno sledi, bi zaradi mene lahko vino točili tudi v navaden, zamaščen kozarec francoske firme Duralex iz leta 1923). Barva vina je bila zavajujoče lepa. Ponesimo to revščino pod nos, sem si rekel. Nos pa je odgovoril drugače.... OPA! Kompakten vonj, lep zaokrožen, zelo saden .... Njami! V ustih se je vse samo še stopnjevalo. Nisem niti toliko počakal, da bi požirek naredil vso pot po grlu, že sem navdušeno hvalil odlično rebulo sredi Vipavskih brd. Presenečen, šokiran, butnjen od dobrega požirka, sem nerodno izbiral besede: »Uau! Ma, ma, to je pa ..., svaka čast, kaj takega nisem pričakoval, res ne. Kiri letnik je to? Aja, nula osem. Nisem pričakoval take rebule pr tebi! Res!« Tako sem metal dalje ven polstavke samih neumnih fraz. Pozor! Sedaj smo prišli do tja, kamor sem hotel bralca pripeljati! Kaj mi- mnenja,zvonov šiite, kaj je na vse to rekel gospodar? »MA JA; MISLIM DA JE ŠE KAR RATALA; JA!« Še kar ?????!!!!! Ratala ????!!! Ma saj niso smrekovi vršički, ki jim dodaš cuker in vodo in potem »rata« na soncu nekaj dobrega proti kašljanju pozimi! Taka dobrota ne rata sama od sebe! Zadaj je znanje, delo, potrpljenje, čutenje vina, tradicija, skrb, ljubezen .... Vsaj tako pravijo. Čakajte malo, saj jaz sploh nisem vinar! In če stopim nekaj korakov nazaj in pogledam vse skupaj nekoliko z distance, nimam kaj preveč pojma, kako se vino naredi. Čemu se potem razburjam? Ker je moj gostitelj ves svoj ponos skril v besede »je še kar ratala«? Ker je bil realen do vsega svojega znanja in dela? Ker seje zavedal, da včasih kljub vsej strokovnosti vinogradnika, trta naredi malo po svoje. Ker se je zavedal svoje odvisnosti od vremena in totalne povezanosti z naravo? Kaj pa jaz vem? Koliko ur sem se potil na soncu med trtami? Koliko trt sem obrezal in kolikokrat sem pogledoval v nebo in trepetal pred točo ... Res je! Jaz vem o tem bore malo ali skoraj nič. So pa še drugi vinogradniki in vinarji.... Jaz jim pravim pravljičarji. Ooooooo! Ti pa so tisti, ki vedo vse in še malo več! Ti pa so cvetke na vrh cveta! Ma ne samo cvetke tudi lojzke in francke. Ti so tisti tapravi, taveliki, tisti, ki pristopajo strokovno k stvari. To so tisti, ki so bili v Evropi s svojim vinom, še predenje Evropa sploh obstajala. To so tisti, ki so nekaj korakov naprej, pred ostalimi!! Čakaj malo! V čem so pravzaprav pred ostalimi? Na tej točki pa se lahko pohvalim in rečem, da VEM! Ja ja, to mi je pa kristalno jasno, v čem so tako naprej! Veste v čem? V NAKLADANJU!!! Jaz ne vem, zakaj imajo na Biotehniški fakulteti za smer Vinogradništvo in vinarstvo tako neuporaben predmetnik? Jaz bi predlagal popolnoma drugačen predmetnik! Za en semestar bi zgledal takole - recimo: Zgodovina nakladanjal, Filozofsko ozadje gojitvenih oblik vinske trte, Palamudenje s kozarcem v roki + vaje, Govorjenje v prazno + vaje s sodom, Vinske vile in škrati. Streljanje neumnosti. Streljanje velikih neumnosti (samo za tiste, ki so že polagali izpit iz SN), Pridevniki (pri tem predmetu spoznavamo pridevnike kot so: utrujeno konjsko sedlo, mineralen, saden, citronski, zemljen, polhen, prazen, ubit, piten, ustaljen, kompakten, celosten, močen, povešen, trpek, ci-kast, zaokrožen, kvadraten, metafizičen ...). In še zadnji predmet: Kako prepričati Ljubljančane, da vam bodo v vsem verjeli. En tak predmetnik, bi jaz predlagal za začetek. V višjih letnikih ali pa celo na podilomskem študiju pa bi se lahko šli tudi: Kako lunini žarki vplivajo na zorjenje vina, Mediteranka energija in obračenje sodov v smeri toka le - te, Kako tržiti čisto navadno brozgo od vina tako, da kupec po nakupu poljublja roke od hvaležnosti, lahko bi imeli tudi: Katere pomembne ljudi vabiti k sebi v hram, da pridobi hiša na ugledu - in vino seveda na kakovosti - itak .... To bi jaz predlagal, da bi vzgojili dobre, res kvalitetne pravljičarje! Tega nam danes manjka, ljudje! Če bi bil v vladi, bi v današnjih časih predlagal prav to! PRAVLJICE - zastonj za vse. Saj veste ... he he, če hočete otroka uspavati, mu povest pravljico. Nič ni narobe, če jo je že slišal ..., samo da uspava, da pelje proč od realnosti ... v deželo škratov in vil in zakletih princes in pla-vookega princa, ki jo bo na koncu rešil. Pa lahko noč, otroci! Sašo Mugerli Poletje za vse /Celodnevni programi za otroke se bodo iz-v^''vaj ali v treh terminih: prvi je bil od 29. 6. - 3. 7., drugi bo od 20. do 24. julija, tretji termin pa je od 3. do 7. avgusta. Otrokom bomo omogočili počitnice v vodi, kjer bo poleg učenja plavanja in seznanjanja z raznimi športnimi igrami pomembno načelo tudi druženje in zabava. Poleg tega programa se bodo otroci lahko vključili tudi v nogometni in rokometni kamp., kjer se bodo seznanjali z zakonitostmi nogom. Med treningi bodo odšli na bazen, obiskali pa jih bodo tudi razni gosti. V istih terminih pa bomo v popoldanskem času otrokom ponudili tudi 10 - urne tečaje plavanja, tenisa in rolanja. Za odrasle smo pripravili program rekreativnega plavanja, ki se bo dvakrat tedensko v večernih urah julija in avgusta izvajal na Letnem kopališču Police. RL Pat in Don Turbitt na obisku Ameriška zakonca - karizmatika, ki ju vsepovsod radi.sprejemajo in jima prisluhnejo, govorita iz svojega prepričanja, pristnega krščanskega življenja in razsvetljenja Svetega Duha. Spregovorila nam bosta o tem, kako je mogoče v moči in ob navdihih Svetega Duha z Jezusom graditi vedno bolj oseben odnos, živeti drugače, polnejše, srečnejše, svobodneje, predvsem pa mirneje. Kaj je Jezus spremenil v njunem življenju, ko sta se odločila zares hoditi za njim in z njim? »Vse, kar učiva, izhaja iz najinih življenjskih izkušenj, molitve in zakramentalnega življenja,« pravita zakonca Pat in Don Turbitt. Z nami bosta v ponedeljek , 20. julija 2009 ob 17. uri, v župnijski cerkvi sv. Primoža in Felicijana v Vrhpolju pri Vipavi. Skupaj bomo slavili Gospoda, zakonca nas bosta s svojim pričevanjem nagovorila in po sv. maši tudi molila za ozdravljenje nad posamezniki. Vabljeni vsi, ki vas Jezus v srcu nagovarja in kliče! Niko Ličen ŠD Rekreativček že drugo poletje zapored organizira celodnevne športnorekre-ativne programe za otroke z namenom, da bi starše rešiti dileme, kako zaposliti svoje otroke med počitnicami. Prvič so se odločili, da čez poletje omogočijo tudi odraslim redno vodeno vadbo v vodi. »1 ROMING Mm. « v; _ Najem avtodomov brez nepotrebnih komplikacij Standardni razred - Sezona* 90€ - Izven sezone** 60€ * od 01.05 do 31.09 ** od 01.10 do 31.04 041 / 249-077 Branko 031 / 376 - 420 Romeo www.avtodomi-roming.si Višji razred -Sezona* 110€ - Izven sezone** 80€ VARŠČINE NI Pot v Žapuže 12, Ajdovščina Tel.: (05) 36 80-210, fax: 36 80-211, GSM: 041 611-071 Novo! Ai MITSUBISHI ELECTRIC FD SERIJE - NAJTISJE DELOVANJE - NAJBOLJŠI IZKORISTEK TRENUTNO NA TRŽIŠČU (COF 5,25, EER 5,15) [FaOTl®@©D1]D(g TOPLOTNE ČRPALKE, v vseh možnih izvedbah, po vaših potrebah in željah. Montaža in obnova toplotnih črpalk. Zaupajte ^tradiciji SERVIS IN MONTAŽA HLADILNIH NAPRAV; HLADILNE KOMORE, ZAMRZOVALNE SKRINJE, HLADILNIKI, ffi]®g[jQ©©G " v; r, 6 mladi Mladi bori ob Nadiži Hiša mladih/ hiša Ajdovski taborniki imajo spet razlog za prijetne spomine. Od 4. do 12. julija se je v njihov začasni dom spremenil taborni prostor tik ob reki Nadiži v bližini vasi Podbela. ■ ’ J 50 taborečih je ekipa vodnikov in vodnic pripravi la pester program, ki ga je letos po svoje preoblikovalo še deževno, nepredvidljivo vreme. Taborništvo je način življenja in najbolj pristno ga taborniki začutijo prav na taborjenju, ki pomeni zaključek in nadgradnjo celoletnega dela. Na koncu se podelijo našitki z veščinami, rutke novim članom in posebne zahvale ter pri- C* I I • • •N' S kredami po ignscu V soboto, 9. maja 2009 ob 17,00 smo se otroci, starši ter none dobili na igrišču v Kamnjah, da bi svoje umetnije izlili na asfalt. Zbralo se nas je lepo število iz Kamenj, Potoč, Skrilj, Vrtovina in celo Ajdovščine. bomboni, niti baloni. Da bi delo lepše teklo, so 'ta veliki' pomagali 'ta malim' in jim napihnili balone. Postali smo raznobarvna druščina. Bilo nas je prav lepo videti. Ustvarjalna urica seje tako začela. Vsi smo risali in barvali s kredami. Nastale so prav lepe umetnije (na fotografiji). Skupaj smo preživeli urico in pol in si obljubili, da moramo kaj takega vsekakor ponoviti in se v še večjem številu ponovno dobiti. O. Ž. ' er je bilo vroče, smo se najprej odžejali z aalinovcem. Seveda niso manjkali niti /* J mnogoterih možnosti Center mladinskih dejavnosti (CMD), ki je deloval pod okriljem Centra za socialii ^ delo Ajdovščina je dobil novo preobleko. S 1. januarjem 2009 je občina AjdovščifVt ustanovila Mladinski center z imenom Hiša mladih, ki deluje v okviru ZavocJa ; ^ šport Ajdovščina. Program CMD se je tako preoblikoval in se izvaja v okviriJ r'c vonastalega Mladinskega centra, ki ima svoje prostore v stari vojašnici Sr Kosovela na Ribniku, kjer nas lahko obiščete vsak delovnik med 10. in 18. uro znanja. Vse to se zgodi ob zaključnem ognju, ki je še posebej svečan. Ob Nadiži letos skoraj noben večer ni minil brez tabornega ognja, taborniških pesmi, opazovanja zvezd in skupinskih iger. Imeli so tudi pravo taborniško poroko, obiskal jih je Mario, tekmovali so v kvizih, se igrali atraktivni napad na tabor in druge taborniške igre. Med taborjenjem sojih obiskali tudi vojaki iz slovenske vojske, en dan pa je bil namenjen pohodu do Breginja in ogledu tamkajšnjega muzeja in starega vaškega jedra. Rdeča nit letošnjega taborjenja so bili Indijanci in njihov način življenja. Zraven so dodali še neokrnjeno naravo, taborniške veščine, spanje v šotorih, zanimive delavnice, skrb za večni ogenj, dežurstva, bivakiranje, pohode, nova prijateljstva ter muhasto vreme z obilico blata in dežja ter dobili recept za nepozabne dneve preživete na taborjenju, kije spet prehitro minilo. Toda že septembra bodo spet razlogi za nove dogodivščine v taborniški druščini. KK do drugih. Kar pa je najpomembneje v MC poskrbi se v naši družbi dobro počutite! Več o samem delovanju in programu preberite na spletni strani: www.mc-hisa i ^ si mla' "ODPRTI ODER 2009" V okviru Poletnega program 2009 od i 3 - * do 21. avgusta, bo vsak torek, četrtek iri p f snovni cilji delovanja mladinskega centra V^/so vzpodbujanje participacije mladih, omogočanje aktivnega državljanstva, uveljavljanje večkulturne vzgoje, predvsem pa integracija mladih skozi boljše poznavanje položaja in vloge mladih v družbi. Poleg programov in projektov, ki potekajo čez celo leto, je osnovni namen tudi preventiva mladostnikovega razvoja na področju preživljanja prostega časa ter nudenje učne pomoči mladim, svetovanje v stiskah, reševanje problemov mladih, podpora mladim in pomoč pri izražanju njihovih talentov. Tako lahko mladi v mladinskem centru aktiv- na letnem vrtu Hiše Mladih (KAŠ) ”odr) za vsakogar. Izkoristite priložnost - pe„ . i satelji, glasbeniki, umetniki ... 111 - vsak torek ustvarjalne delavnice, tak sl tniške kot druge, različne tematike in tehn'k’ pi ražanja, obiskali nas bodo tudi razni ustvarjal p' V' umetniki! * torek, 21. julij 2009 - ustvarjalna dela '( - skupaj z Medobčinskim društvom VD mladine), * torek, 4. avgust 2009 Prijatel/ ustvarjalna delavni- j' - skupaj s slikarko Jasmino Rojc, * torek, 11. avgust 2009-ustvarjalna delavni - skupaj z Lično Hišo, 11 no preživite svoj prosti čas. Lahko se nam pridružite pri različnih ustvarjalnih delavnicah, ki jih redno izvajamo, razvedrilnih dejavnostih (družabne igre, namizni nogomet, namizni tenis, pikado ipd.), kulturno izraznih dejavnostih (obisk kino predstav, ogled kulturnih in športnih prireditev idr.), športnih dejavnostih (nogomet, košarka, badminton). Organiziramo tudi razne turnirje, kjer lahko izrazite svoje sposobnosti, tako na športnih, kot drugih področjih. Finaliste vedno čakajo prijetne nagrade. V MC- ju so vam na voljo tudi računalniki za šolske in prostočasne potrebe, ter brezplačna uporaba interneta. Razvijamo tudi druge dejavnosti, kot so: tabori, izleti, EVS (evropska prostovoljna služba), obiski letnega kopališča, učna pomoč, svetovanje, mladinske izmenjave, izobraževanja, predavanja, posveti, okrogle mize, info točka. V zadnjih letih izvajamo tudi program MEPI (mednarodno priznanje za mlade), katerega osnovni cilj je, da se mladi urijo na različni področjih (prostovoljstva, veščin, rekreativnih športov in odprav) in na ta način izpopolnjujejo v, za današnji način življenja, vse bolj zapostavljenih vendar pomembnih veščinah in pridobijo na občutku odgovornosti do sebe in ■ * torek, 18; avgust - ustvarjalna dela - L skupaj s KAŠ - em (Doris in Hano). Vn'c3 B - vsako sredo obisk letnega kopališča p Ajdovščini (če še nimate prijavnice jo \ , bite na Mladinskem centru), 3 'to ' - vsak četrtek bo filmsko oz. literarno k Obiskali nas bodo mladi pesniki in piSjn arV! prostorov MC-ja, pa bomo preuredili v itT- • v' losej in mini knjižnico, kjer si boste k ^ ' filme lahko tudi izposodili. ^Jigr * četrtek, 20. avgust 2009 - literarna del - skupaj z mlado-pisateljico Ivano Kobal - vsak petek pa glasba! Učili se boste - d kitare, bobnov in drugih inštrumentov Ježili jam session-a in spoznali glasbene ^ * petek, 17. julij 2009 - tolkalska delav^t Bongotom (Mi Famigla) ril<: * petek, 24. julij 2009 - kitarska delavn' * petek, 7. avgust 2009 - klaviature 1Ca Programje še odprte narave, zato kdor ' tl kršno koli idejo lepo vabljen, dajo deli z 1Tla’| Naše druženje se bo zaključilo z na'^l Festivalom Hiše mladih 2009, ki se bo^ J od 28. do 30. avgusta v okolici in prostor mladih, na njem pa bodo poleg Mlad' « centra sodelovala še ostala društva, ki ijn prostor pod soncem v ajdovski Hiši Mladd^ S' V zadnjem tednu avgusta pa ne bo man'k ' j tradicionalni izlet v Aqualandijo (prijavn ' & bite na MC)! Za več informacij pokličite na tel. 05/350 Q 1 ali 041/945 392, e- mail: mc.hisamladih@ ^ com, spletna stran: www.mc-hisamladih si ^ Polona Bratina, MC Hiša ml društva a krilih razigranega ;V Medobčinskem društvu prijateljev mladine Ajdovščina se v teh poletnih dneh reliko dogaja. Najbolj sveža novica je ta, da se nam je v začetku julija pridružila _2l- letna latvijska prostovoljka Zanda Brikmane, ki bo sodelovala v projektu 'Prosti ,Čas otrok in mladih v Ajdovščini' za obdobje enega leta. 'Ajdovščino je prišla v okviru Evropske prostovoljne službe - akcija 2, ki jo koordinira ■: slovenska nacionalna agencija Movit, financira \ pa Evropska komisija. Mlada novinarka nam bo |l‘pomagala pri delu z otroki in mladimi v njihovem prostem času, pri promociji prostovoljne-ga dela v javnosti, z raznimi predstavitvami in > delavnicami pa nam bo približala svojo državo, jezik in kulturo. V okviru počitniškega programa smo zaključili s 14-dnevnimi ustvarjalnimi delavnicami, ki so potekale na sedežu društva in v osnovni šoli Draga Bajca v Vipavi. Mladi nadebudneži so pod vodstvom mentorjev ustvarili številne umetnine - od torbic iz usnja, škatel presenečenja, makramejev do morskih motivov iz različnih materialov, posebna popestritev pa je bila še poslikava in postavitev šotora, slikanje na asfalt pred Rizzatijevo vilo in dramska improvizacija. Na ajdovskem bazenu je ducat otrok spoznavalo abecedo plavanja in uživalo v 6 - dnevnem čofotanju in igrah v vodi. Še posebej zanimiva so že tradicionalna letovanja ob morju, konec tedna se je z Debelega rtiča vrnilo 33 otrok, ki so uživali v počitniških dogodivščinah, v tem trenutku pa 42 otrok letuje v Nerezinah v počitniškem naselju Bučanje. Mlade počitnikarje čaka od 25. julija do 4. avgusta še letovanje v Piranu. Počitniški program sofinancira Urad RS za mladino, Občina Ajdovščina in Občina Vipava. Veseli smo, da nam je v humanitarni akciji »Pomežik soncu« uspelo zbrati dovolj sredstev za letovanje 25 otrok iz socialno ogroženih družin. Vsem se zahvaljujemo za vaš prispevek! Da bodo počitniški dnevi bolj razgibani, vas vabimo v avgustovske tečaje plavanja, tenisa in rolanja. Se vidimo! Urška Štrancar Ubrano v Vrhpolju Mpo/je, n. julija 2009 - V okviru niza poletnih prireditev Izvir voda in glas srca, b'potekajo pod pokroviteljstvom Imaga Sloveniae, je na sobotni večer v Vrhpolju donela pihalna godba. Igral je domači, izjemno priljubljen in uspešen pihalni orke-Ister, ki \e svoj nastop popestril še s povabljenci - Godbo iz Cerknice. iz tradicionalnih prireditev, ki popestrijo poletne večere v dolini z najrazličnejšimi dogodki (od glasbenih koncertov do gledaliških redstav), seje drugo soboto v juliju nadaljeval v Vrhpolju, kjer je nastopila domača pihalna god-. ba, ki se je preimenovala v Pihalni orkester Duka i Vrhpolje Vipava, saj je prav omenjeno podjetje ^njihov glavni pokrovitelj. Glasbeni večer, ki je privabil množico ljudi, je r^bil posvečen prvi vrhpoljski godbi iz let od 1951 7 do 1954. Največ veselje je tej godbi v prvih letih prinašalo igranje na vaških veselicah, šagrah, :i gasilskih balih in drugih prireditvah. Igrali so koračnice, valčke, polke in vse, na kar se je dalo epo plesati. Tako je zapisala Sonja Groznik v poli'’ iebnem zborniku, ki poroča o začetkih godbe v Vrhpolju. ^ S prav tako velikim zanosom in željo po igra-/ iju in nastopanju ter druženju, so se skoraj po h" 8 letih spet združili mladi, ki jih je vezala Iju-C ezen do glasbe. Ustanovili so Kulturno društvo Pihalna godba Vrhpolje Vipava. Današnja godba torej nadaljuje tradicijo prve gasilske godbe in v svojih vrstah združuje mnoge vnuke takratnih godbenikov. 14 članov prvotne godbe se je tudi udeležilo koncerta, zato je bil večer še toliko bolj ganljiv, saj je izvabil mnogo spominov in veselja, tudi kakšno zarošeno oko, predvsem pa ponos, da se tradicija godbe nadaljuje. Še lepše je dejstvo, da mladi tako lepo sodelujejo med seboj in ohranjajo tradicijo. Pihalnemu orkestru seje na koncertu pridružila tudi godba iz Cerknice, pa tudi Kulturno izobraževalno društvo Teodozij .(prav tako iz Vrhpolja), ki je nedolgo nazaj na polju pod Zemonom pripravilo izjemen gledališki spektakel na prostem. Vsi prisotni so si bili istega mnenja, da se za kulturno življenje v naši dolini zagotovo ni bati, sploh dokler bodo mlajše generacije s takim zanosom in pripravljenostjo ustvarjale še naprej. Polona Krušeč Lokavec157/a, 5270 Ajdovščina, tel.:368 15 16, gsm: 041 673 259, , ostrzekdoo@siol.net d.O.O. podjetje za proizvodnjo, trgovino in storitve - ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU - CELOVITA OBNOVA STANOVANJ IN HIŠ - OBLAGANJE TAL IN STEN - SUŠENJE TLAKOV IN PROSTOROV - IZPOSOJA RAZVLAŽILCEV !l b n ■ ■ Ugodno obročno odplačevanje z ugodnimi krediti ob nakupu kuhinje Lipa. UGODNI KREDITI pri HYPO ALPE-ADRIA-BAN K d.d. z možnostjo odplačevanja do 70 OBROKOV in obrestno mero 6 mesečni EURIBOR + 0,00 %. BREZ STROŠKOV ZAVAROVANJA IN ODOBRITVE Zavarovanje vključuje zavarovanje kreditojemalca v primeru nezgodne smrti, Invalidnosti in brezposelnosti. y oje naše akcije razstavnih pooblaščenih trgovcih. v naših SALONI POHIŠTVA LIPA: LJUBLJANA, Šmartinska 152, 01 523 39 30 MARIBOR, Titova c. 49, 02 320 36 1 O ZEMONO. Vipava, 05 368 70 33 OUTLET AJDOVŠČINA, Ajdovščina, 05 366 10 11 1AŠI POOBLAŠČENI TRGOVCI: KOPER, Šmarska 5b, Salon pohištva KLUN NOVO MESTO, Ulica ob težki vodi 48, BAIMS JESENICE, Titova 53/b. ACRON LJUBLJANA,Tržaška 337,TRILES PTUJ. Spuhlja 79a, ŠMIGOC d.o.o. ŠEMPETER PRI GORICI, Cesta goriške fronte 81/a, NOVI DOM si n c c. IV13 8 center farna vipava k, Mercator agrooprema Goriška cesta 13, Vipava tel.: 05 36 44 868 vGR^ZDNI PECL?ALr!lH 11C3 t množica pa se razkropi na suho, zato d OSJ8 ! odpade. riize Za konec bi se rad lepo zahvalil vsem š pokroviteljem, ki so nam kakor koli in i. tlaS.£( način pomagali pri izvedbi tega pohod aiCr^ vas se tega ne bi dalo. Nasvidenje v pribo letu!! vodja pohoda Valter y c šport Na Planino še zlato Lokica in sedem I Milje, 5. julija - Potem ko so mladi balinarji Planine Petrič na letošnjih prvenstvih v 1 različnih kategorijah osvojili kopico srebrnih in bronastih kolajn, se jim je na držav-j nem prvenstvu v bližanju v krog zalesketalo tudi tako želeno in težko pričakovano J zlato. T'vržavni prvak med mladinci je postal Sašo uvrstila v polfinale. Žreb je hotel, da sta se klub- A^/Renar, njegov klubski kolega Patrik Faganel ska sotekmovalca morala pomeriti med seboj, pa je ostal na nehvaležnem četrtem mestu. Prav Sašo je bil za točko boljši (17 : 16). balinarja Planine Petrič sta odločilno zaznamo- V malem finalu je bil Patrik Faganel za brona-vala državno prvenstvo. Sašo je v predtekmova- sto medaljo za tri kroge prekratek, Sašo Renar nju končal kot zmagovalec skupine, Patrik kot pa je Primoža Majca iz Tržiča ugnal s 15:13 in drugi, v drugem krogu na izpadanje sta bila oba suverena in zanesljivo premagala tekmeca ter se brez poraza zasluženo osvojil zlato medaljo. Patrik Faganel I Mercator Trgovski center Ajdovščina Vipavska cesta 6, 5270 Ajdovščina, tel.: 05 36 44 814 Delovni čas: od ponedeljka do sobote od 8. do 20. ure, nedelja od 8. do 13. ure. ni? Ponudba izbranih izdelkov iz akcije Žejni? v času od 16.4. do 1.9.2009. j|k ¥ fk' Mercator<52?^/ novincev Ajdovščina, 13. julija - Med pripravami na novo prvenstvo je vodstvo NK Primorja na tiskovni konferenci obelodanilo zasedbo, ki se bo skušala ponovno vrniti v prvoligaško konkurenco. Prvi trener Vjekoslav Lokica ostaja, ima pa nova dva pomočnika. Ljuba Modrijana bo kot pomočnik nadomestil Milan Petrovič, nekdanji nogometni sodnik z Vrhnike. Vratarje bo namesto Petra Trampuža treniral domačin Tomaž Lulik. 'fS' ar 13 igralcev je zapustilo Primorje - Žaja J^-se je vrnil v Hajduk, Milenkovič je prestopil k Interblocku, Teinovič pa v Domžale. Pogodbe so pretekle Cvijanoviču, Panikvarju, Ostojiču in Balohu, sporazumno pa so se razšli z Nenezičem, Škerjancem, Tomažičem, Mariničem, Hadžičem in Jerkičem. Novi obrazi na Goriški 44 pa so: Milidrag Marič iz Kopra, ki je bil nazadnje kapetan Mure, Ivan Graf, 22 -letni napadalec hrvaškega tre-tjeligašaVrapče, bočni igralec Luka Škrbina iz Kopra, Jure Vrankar iz domžalskega kluba, ki pa je v preteklem prvenstvu igral za Krko, pa Interblockova igralca Alen Čoralič, ki je lani igral za Belo Krajino, ter Jaka Ihbeisheh, ki je bil posojen v Krško. Iz mladinske vrste se je članom priključil Aleksander Živec. »Iščemo še vsaj dva izkušena igralca, ki bosta okrepila zvezno vrsto, in tudi vratarja. Želimo si še nekaj neuveljavljenih igralcev, ki bi jim bilo igranje v Primorju izziv, ne pa zgolj iskanje zaslužka,« je dodal direktor Vladimir Curk. Tako bi imel trener Lokica na voljo 23,24 igralcev, kar omogoča preigravanje taktičnih zamisli 11 na 11. »Doslej smo se predvsem posvečali telesni pripravi, počasi pa bomo več delali z žogo. Odigrali smo že tri prijateljske tekme (Istra 0 : 3, SPINS — 1 :1, Luka Koper 0 : 1) in s prvimi polčasi sem v vseh primerih zadovoljen, v nadaljevanju pa nam je pošla sapa. Do konca priprav bomo skupaj odigrali devet tekem, škoda je le, da ne moremo več računati na močne tekmece, prvoligaše, ki že začenjajo s prvenstvom,« je svoje videnje priprav opisal Lokica. Podpredsednik Branko Bakaršič je dodal, da si vodstvo trudi urediti finančno situacijo. Zanesljivo bo prišlo tudi do prenove stadiona -najprej bodo pokrili vzhodno tribuno (proti pokopališču, zahodna tribuna, slačilnice in upravni prostori pa bodo prišli na vrsto kasneje, če bodo dela onemogočala igran je v Ajdovščini, bi najraje gostovali v Vipavi, če pa tudi to ne bi bilo mogoče, je rezervna varianta še Nova Gorica. Postregel je tudi s podatkom, da so sodelovanje z Biljami prekinili. Tako bodo samostojno nastopali z mladinsko in kadetsko vrsto in sicer v 2. ligi, medtem ko seje selekcija U 14 uvrstila v 1. ligo. Igralci, ki so v Ajdovščini (za zdaj) ostali: Milič, Džuzdanovič, Vidic, Mehanovič, Petran, Selimi, Krstič, Kosmač, Kalin, Ogrič, Marjanovič, Vidmar, Blaguš. Prenovljeno zasedbo Primorja bodo lahko ljubitelji nogometa spoznali na prijateljski tekmi v soboto, 18. julija ob 17. 00, ko v Ajdovščino prihaja tretjeligaš Kranj. ep Prvič tekli na Malo goro Kamenje! smo športno zelo aktivni. Zato smo zimskemu krosu dodali še poletno športno prireditev in sicer gorski tek. 'V Ta praznični dan, 25. junija, smo izvedli 1. _L N gorski tek na Malo goro. Po poslušanju slovenske himne (kar se na tak praznik tudi spodobi) je 68 tekačev pri cerkvi v Kamnjah startalo na 4800 m dolgo pot. Proga jih je vodila preko stoletnega mostu, skozi del vasi Kamnje in nato po gozdnih poteh in stezicah do 1083 m visoke planote Mala gora. Tek je bil kar težak, tako zaradi strmine (razlika v nadmorski višini je 800 m) kot tudi zaradi vlage v ozračju. Na cilj je prvi pritekel Simon Alič s časom 32,32. V ženski konkurenci je zmagala Mihaela Tušar s časom 43,42. Na teku so sodelovali tudi trije tekači iz Kamenj: Vili Žvanut, Viktor Čermelj in Uroš Vodopivec, kije osvojil odlično tretje mesto. Vsi tekmovalci so prišli srečno na cilj in bili nagrajeni. Domačini so ročno izdelali medalje in pokale, gospodinje so kot vedno spekle ogromno dobrega peciva, kuhar Silvan je skuhal odlično pašto (tudi vege varianto), ni pa manjkalo niti sadja in pijače. Dobra volja ob uspešno premagani poti, prijazni organizatorji in sončno vreme so naredili prireditev uspešno. M. C. 12 šport Državni prvak iz Črnega trna Kranjska Gora, 5. julija - Na 18. državnem prvenstvu v spustu z gorskimi kolesi je naslov državnega prvaka v razburljivi in zelo izenačeni dirki pripadel Miranu Vauhu, članu kolesarskega kluba Črn trn iz Ajdovščine. V finalu je bil za pičlih 6 stotink boljši od favorita Nejca Rutarja (MBK Orbea). rymaga Vauha je nekoliko presenetljiva, saj je / ^Ho sedaj veljal za specialista v 4 krosu. Pred dvema letoma se je sicer že resneje lotil spusta, vendar se je po hudi poškodbi posvečal le 4 krosu. Da bi lahko resneje ogrozil favorite tudi v spustu, je z osmim mestom napovedal že pretekli mesec v Buzetu. Tokrat so imeli organizatorji gorsko - kolesarskih prireditev nekoliko več sreče, saj je začelo deževati šele po podelitvi nagrad najboljšim. RL Balinarski turnir DU Vipava Že šesto leto ženske predstavnice Društva upokojencev Vipava organizirajo tradicionalni balinarski turnir. Ta se je letos zgodil 13. junija na vipavskem balinišču. Organiziran je bil v počastitev občinskega praznika. pi. Žal seje izmed 13 članic turnirja udeležilo le osem tekmovalk. Vzrok šo poškodbe in bolezen. Prvo mesto je dosegla ekipa Vipava - Podnanos z Nado Kodele, Danico Vidmar, Silvo Marc in Elzo Mitrovič. Drugo mesto je osvojila ekipa iz Kanala na tretje pa se je uvrstila druga ekipa iz Vipave, ki jo sestavljajo Ana Velagič, Anuška Lavrenčič, Marija Cotič in Sonja Marc. V bližanju v krog si je pokal priigrala igralka našega društva Sonja Marc. K dobremu vzdušju je pripomoglo tudi čudovito vreme, ki nam je še dodatno polepšalo dan. Našo lakoto je potešila dobra kuha pridnih kuharic iz menze Topla malica. Za zaključek pa smo se seveda še dodatno naužile dobre volje ob sladkih dobrotah, ki so jih spekle gostiteljice. Zaradi le dvosteznega balinišča ne moremo izpolniti vseh želja klubov, ki bi si želeli udeležiti našega turnirja. Se pa vseeno ob pričakovanju udeležbe že stalnih ekip veselimo naslednjega leta. Sonja Marc Pet tekem, pet zmag Ajdovske rokometašice v selekciji mlajših deklic (letnik 1996 in mlajše) so sezono 2008/2009 uspešno zaključile z osvojenim 1. mestom na mednarodnem turnirju v Ilirski Bistrici. proti ekipi ŽRK Tržič. Tekma je bila v prvem polčasu izenačena, v končnici pa so si naša dekleta z odlično igro v obrambi priborile tri gole prednosti in tako zmagale s končnim rezultatom 11:8. Nadaljevanje je bilo atomsko - RK Ilirsko Bistrico so Ajdovke premagale s 16 : 3, RK Rab z 18 : 11 in ŠD RD Piran s 17:7. V vseh tekmah so dekleta Ajdovščine odločno začela in si do konca polčasa pridobila veliko, tako da so v drugem delu priložnost dobile tudi mlajše igralke, ki so se tudi odlikovale s kakovostno igro. Na turnirju so izbrali tudi najboljšo postavo turnirja, v kateri so bile kar štiri igralke iz Ajdovščine. Anja Bratina je bila izbrana za najboljšo vratarko, Maja Svetik za najboljšo srednjo zunanjo igralko, Staša Brecelj za najboljšo levo zunanjo igralko in Zala Batagelj za najboljše desno krilo turnirja. Slednji gredo posebne pohvale, saj si je Zala ta naziv priborila med dve leti starejšimi igralkami. Z osvojenim 1. mestom so dekleta dokazala, da velja nanje računati tudi prihodnjo sezono. MK T)od vodstvom trenerke Mateje Kavčič se je JT ekipa mlajših deklic 13. junija udeležila še zadnjega turnirja v Ilirski Bistrici. Naša dekleta so prvo tekmo odigrale proti rokometašicam ŽRK Sežana, ki so na turnirju veljale kot favoritinje, vendar so jih Ajdovke z odlično igro nadigrale (končni rezultat 15 : 13) in si priborile prvi dve točki. Drugo tekmo so dekleta odigrale I dobrodošlico jc vsem skupaj zaželela pred-sed ni ca DU Vipava Vida Bajec, z željami po dobrih uvrstitvah in po lepo preživetem dnevu v Vipavi. Turnirja seje udeležilo 12 ekip iz Pirana, Solkana, Nove Gorice, Ajdovščine, Kanala, Prvačine, Logatca, Povirja in dve ekipi iz Vipave. Turnirja se že vrsto let udeležujejo tudi upokojenke iz zamejstva - Standreža (Mak) in Sovodenj. Vipavske balinarke smo se razdelile v dve eki- Brecelj prvi, Premrn drugi, Vidic tretji na E P Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu za kolesarje amaterje, ki je poteke med 25. In 28. junijem, je tudi letos prineslo izjemne uvrstitve kolesarjev ^ Vipava. Na Češkem Ždar nad Sazavou je namreč Miloš Brecelj v Alegoriji ni ških, rojenih od 1955 do 1959, osvojil naslov evropskega prvaka v kr°nomet med letoma 1965 in 1969, in tako postal v' vak. Na tretje mesto seje uvrstil Vidic, ; •1C stal še pet sekund več. Slovenska reprez ^ Z je skupaj domov odnesla štiri odličja, 0(jC.nta orinadalo kolesarjem Izvira. Jt/ OIV U p CIJ V ovil. pripadajo kolesarjem Izvira. Na Češkem so se po končanih vožnja^ kolesarji pomerili tudi na cestnih dirv izredno selektivni krožni progi z ra dolžinami, ki so bile odvisne od starostn ‘t.Cn gorij, Izvirovci niso posegli po ttajvigjjj^ Najbolje se je na 108,4 km dolgi progi ^2 Lucjan Premrn, ki je v cilj prikolesaril skupini in zasedel enajsto mesto. 1 "V Ta tehnično zahtevni progi, z veliko zavo--LNji, kratkimi vzponi in spusti je kolesaril s povprečno hitrostjo 45,57 km/h in prvega zasledovalca prehitel za skoraj 23 sekund. »Na progi sem se počutil odlično, v prvi tretjini sem mi je zazdelo, da grem hitro, srčni utrip pa ni bil tako zelo visok. V nadaljevanju sem zato še bolj pritisnil na pedala in uspelo mi je,« je dejal Brecelj, ki ima po številnih odličnih nastopih v letošnjem letu še večje ambicije. »Avgusta bo v Avstriji svetovno prvenstvo kolesarjev amaterjev in tam bi rad zmagal v kronometru,« pravi Brecelj, ki je že več let eden najboljših slovenskih kolesarjev amaterjev za vožnjo na čas. Za Brecljevim rezultatom prav nič ne zaostajata Lucjan Premrn in Oton Vidic. Premrn je namreč le 5 sekund zaostal za najboljšim v kategoriji moških, rojenih t Dekleta ŽRK Ajdovščina spet doma V ponedeljek, 22. junija, so se dekleta ŽRK Ajdovščina odpravile na rneejp, k turnir na Hrvaško, natančneje v Matulje. Tam so barve ajdovskega kluba junija zastopale kadetinje, ki so bile prijavljene v kategorijo letnika 92 ir> 11 letnika 98. dekl* rV’aradi odpovedi kar nekaj ekip je bilo tek-/ vmnvanjp deklet letnika '92 in '94 združeno. Tako se je v skupini zbralo sedem ekip: ŽRK Liburnija Matulji (92), ŽRK Zamet (92), RK Šempeter -Vrtojba (92), RK Olimpija (92), RK Liburnija Opatija (94) in RK Olimpija (94). Naša igralke so se pod vodstvom trenerke Ane Žigon in pomočnika Marka Cenciča z eno zmago in enim remijem uvrstile v polfinale, kjer so izgubile proti ekipi RK Zamet in tako v finalu odigrale tekmo za tretje mesto, vendar pa so bila dekleta iz RK Olimpije (92) zanje prevelik zalo- goriji 9^ ekip. Poleg naše ekipe So J le še: ŽRK Vinodol 1, ŽRK Viru-,^.11 Liburnija Opatija, RK Šempeter - Vrt0'K Liburnija Matulji, ŽRK Zamet, ŽR]< 2 ' Olimpija Ljubljana. Perspektivne igr , J Ajdovščina so se morale na turnirju n • hrvaškemu sistemu igranja, kjer deklet1 98 že igrajo na standardnem igriš6u igralkami in vratarko. Prehod iz igre igralkami in vratarko na šest igralk in S je zelo zahteven, vendar so ajdovske V kazale, da so iz pravega testa. Dekleta^ turnirju, pod vodstvom trenerke Mate' 5 s šestimi zmagami in dvema porazoma 12 točk in tretje mesto na lestvici. ^ V petek 26. junija so se dekleta prvi'" sile tudi na mini turnirju v rokometu ^ ki, kjer so kadetinje prijavile dve eki - * ekip pa je zasedla drugo mesto. MlajgJ so sestavile kar tri ekipe pod imeni Su Ajdovščina in Hitri blisk. Dekleta, ki Sq la pod imenom Susak, so prav tako kot ' zasedle drugo mesto. Dekleta so z udeležbo na tem turniri, zaključila sezono 2008/2009. S trenin 1-slednjo sezono pričnejo avgusta. L' C šport Wada na svetovnem prvenstvu Na jezeru Iseo v Italiji poteka od 12. do 18. julija svetovno prvenstvu v jadranju razreda Flying junior. Sodeluje 58 bark iz osmih držav. Glavnino šestih slovenskih posadk tvorijo jadralci ajdovskega društva Wada. "K Ta slovesnem odprtju svetovnega prvenstva, predvsem so s pomočjo preizkušenega jadralca IN ko so italijanski organizatorji pripravili Matjaža Antonaca pilili regatno tehniko in takti-glamurozno ceremonijo, je ko. Seveda so pridobljeno znanje skušali vnovči- slovensko zastavo nosil član društva Wada ti že na regatah za slovenski pokal, pa tudi v ostri Marjan Batagelj (na fotografiji). Ajdovski ja- konkurenci nekaterih regat v tujini, dralci so se na prvenstvo temeljito pripravljali, gmh V znamenju košarke Ajdovščina, 17. julija 2009 - Vsoboto bo v Ajdovščini odmevala košarkarska žoga - pripravlja se namreč turnir v ulični košarki (Streetball), ki velja za eno izmed najpopularnejših in najatraktivnejših športnih dejavnosti. 'V Ta igrišču pri cerkvi v Ajdovščini bo od -L N 11.00 dalje potekal pester športni košarkarski program, ki bo obsegal turnir ekip (3+1), posamezniki pa se boste lahko pomerili v metanju trojk in zabijanju. Na turnirju v ulični košarki boste lahko svoje znanje in spretnosti z žogo dokazovali prav vsi, saj se k igri lahko prijavi vsakdo, ne glede na znanje iz tega področja in starost. Najboljši prejmejo nagrade, vsi sodelujoči pa majčke. Prijave za tekmovanje organizatorji sprejemamo preko e-maila: sami-k.andl@hotmail.com in sicer do 18. julija najkasneje do 10.30. Za več informacij so za vas pripravili tudi spletno stran: www.sami-k.si. Vabljeni vsi, ki želite na prizorišču pokazati svoje veščine z žogo in vsi, ki boste za sodelujoče tudi navijali. Dva dni kasneje (20. julija) se v Ajdovščini (v prostorih bivše poslovalnice Velting) odpira športna trgovina, ki bo ponujala vse za košarko znamke ANDI na enem mestu! Polona Krušeč Trenerska prenova Košarkarski klub Marc Ajdovščina tudi v teh soparnih dneh ne počiva in se intenzivno pripravlja na novo sezono. V prvi vrsti se je klub okrepil na vseh trenerskih položajih, v /'N lansko ekipo bo v novi sezoni prevzel Aleš V^Lenassi, ki je v minulem prvenstvu igral za člansko ekipo. Njegov pomočnik v članski ekipi bo Jan Zavrtanik, ki bo obenem prevzel vodenje mladinskega pogona. V klubu pa bosta kot trenerja delovala tudi Gregor Zagorc in povratnik Primož Bačar. Z novo ekipo si bo klub prizadeval povečati bazo mladih igralcev, saj se bo največji poudarek dal prav delu z mladimi. Cilj kluba torej ostaja priprava močne domače igral-i ske baze, saj se na dolgi rok to kaže kot edina k prava pot do uspeha. RL 1/7! Otlica za Gute Otlica, 5. julija - Turistično društvo Okno je na igrišču pred osnovno šolo izpeljalo malonogometni turnir, na katerem je sodelovalo 9 ekip. T)rvo mesto si je priigrala ekipa Gute iz Za najboljšega vratarja turnirja so razgla--L Budanj, drugo Wicked, tretji pa so bili do- sili Vasjo Zamana, za najboljšega igralca pa mačini (TD Okno). Sadmirja Sukanoviča. RL Abrahamovsko T egenda ajdovskega rokometa Branko L ../Leban, s Cola doma, je pred dnevi pocukal za brado Abrahama. Na okroglo obletnico je v lovsko kočo nad Budanjami povabil številne rokometaše in rokometašice, ki so mu, kot je običaj, pripravili kopico presenečenj. Seveda je bil večer povsem v znamenju rokometa, saj je tudi Lebanovo življenje vseskozi povezano prav z rokometom. Leban je s svojim talentom nase opozoril že v matičnem klubi na Colu, v Ajdovščini (pod različnimi imeni kluba) pa je doživel zvezdne trenutke. Njegova legendarna 'enojna finta' in druge vragolije z žogo so bile nerešljive uganke za obrambe ekip po Sloveniji, bivši Jugi in celo v Španiji, kamor ga je na vr- huncu kariere popeljala športna pot. Po dolgem igralskem stažu, kije zaznamovan z najbolj svetlimi trenutki ajdovskega rokometa in izjemnimi uspehi, se Leban ni mogel ločiti od rokometa in je zajadral v trenerske vode, kjer svoje bogato znanje in poznavanje rokometne igre prenaša na mlade. Jubilantu se je na slavju postavila ob bok verjetno najbolj uspešna generacija ajdovskega rokometa vseh časov, ki je izhajala izključno iz domače rokometne šole: Čepijo od leve: Marc, Jaklič, slavljenec Leban in Brajdih. Stojijo z leve: Čermelj, ??, Maraž, Krašna, Vidmar, Bajc, Lapajne, Vodopivec in trener Brane Jazbar. RL Lepa na pogled in preizkušeno dobra. Korec je primeren za različne arhitekturne stile, od družinske hiše do velikih poslovnih objektov. Ne potrebuje dodatnih premazov ali zaščite in ob pravilni vgradnji zagotavlja visoko trajno vrednost objektov. Goriške opekarne 14 kultura Castru m po fantovsko Lokavec, 4. julija - Ajdovski oktet Castrum je sezono, v kateri so našteli nič manj kot 30 različnih nastopov, sklenil s celovečernim koncertom v podružni cerkvici Marijinega nebovzetja v lokavšekm zaselku Brith. Pravzaprav so se v posvečene prostore zatekli zaradi dežja. Tamburaši mednarodno p !( A| Dc sli T Tgodne akustične zakonitosti cerkve pevci Castruma že dobro poznajo, saj so v njej posneli oba svoja CD - ja. Tudi dolga kilometrina skupnega petja (devet let) je oktetu pripomogla k suverenem nastopu. Tako so tudi skladbe, ki so jih premierno zapeli, delovale zrelo, nekatere so se ob zglednem fraziranju poslušalcem za dlje časa vsedle v spomin. Dirigentki Nadji Bratina so pevci zvesto sledili in se odzivali na njene lastne intrepre-tacije sicer znanih notnih zapisov. Program je bil sestavljen iz pesmi izključno slovenskih skladateljev, ki jih Castrum tudi najraje prepeva. Še posebno radi postrežejo s skladbami, ki jih zaradi različnih vzrokov, in pogosto po krivici, na naših odrih ni pogosto slišati. Začeli so seveda z lokavsko himno Pod Čavnom visokim, vrhunec prvega dela dosegli s Hrabroslava Volariča razstankom in zaključili z udarnima Pijmo bratci vince (s solom Boštjana Stoparja) in Završkimi fanti. Med odmorom so se lokavske žene predstavile v povsem novih nošah, ki jih je po predlogah zgor-njevipavskih noš iz knjige Marije Makarovič prefinjeno ukrojila in sešila domačinka Andreja Blaško. Z dodatno opremo (svitki, jerbasi in košarami) imajo namen popestriti še marsikatero prireditev. Celoten večer je s prepletom sodobnih vipavskih pesnikov dopolnil voditelj Boris Jež. Za drugi del so pevci izbrali preplet podoknic in fantovskih ljubezenskih napevov kot so Ena ptička, Pleničke, Barčica, Studenček, S triglavskega veter (solo Aleš Bolko), v katerih so možje delovali hkrati nežno in po potrebi zasanjano, pa vendar tudi zvedavo in celo nagajivo ironično, kar je dirigentki uspelo doseči s poudarjenimi in hitrimi prehodi v ekstremnih dinamičnih stopnjah, tako da so mnoge skladbe zaživele drugače, kot pa sojih že posneli na ploščku z naslovom Sinoči sem na vasi bil. .. in še pridem. Prva zgoščenka okteta Castrum pa izvira še iz Gregorčičevega jubilejnega leta, ko so posneli skladbe, uglasbene izključno na besedila Simona Gregorčiča. Kot se za cerkev spodobi, so v dodatku zapeli še Večerni ave in Zgodnjo danico. Prihodnje, jubilejno leto delovanja, pa bo Castrum kronal z največjim projektom - gostovanjem pri slovenskih izseljencih v deželi kengurujev. ep Gledališko v VDC V času od 2. do 6. junija so v Varstveno delavnem centru (VDC) Vipava potekale gledališke delavnice. Skupaj s študenti in absolventi specialističnega študija, študija Pomoči z umetnostjo, na smeri - dramska terapija, jih je vodila njihova predavateljica, Alenka Vidrih, univ. dipl. dramska igralka, ki je tudi utemeljiteljica dramske, performativne metode AV®. ■X T amen delavnic je bil dvojni: za _L > študente so delavnice vsebinsko in praktično nadgradile študijski proces pomoči z umetnostjo v okviru Gledališkega laboratorija. Pridobljene izkušnje so študentje povezali z delom z ljudmi s posebnimi potrebami. Za varovance VDC pa so pomenile priložnost za učenje gledaliških veščin in socialnih veščin s pomočjo gledaliških tehnik, spoznavanja sebe in drugih v drugačni luči, predvsem pa prijetno druženje in popestritev vsakdana. Varovance VDC-ja smo po končanih delavnicah povprašali, kaj menijo o takšnih oblikah dela. Nad delavnicami so bili vsi po vrsti navdušeni, pohvalili so mentorico, ker je pustila, da so se vsi izrazili in počutili varne in je znala človeka vpeljati v igro. »Alenka zna iz človeka potegniti glas«, pravi Marta. Veseli so bili, da so spoznali študente, ki so nekaterim skoraj vrstniki in so se z njimi dobro ujeli. Najbolj so si zapomnili dihalne vaje, gibanje ob glasbi, plesa v parih in dela s predmeti. Vzdušje v skupini je bilo ves čas sproščeno. »Ni mi bilo nerodno nastopiti pred ljudmi«, pravi Marija. Marko je menil, da mu tovrstne aktivnosti pomagajo sprostiti odvečno energijo na primeren način. Pri sebi je odkril, da ima smisel za igranje in da se lahko tudi z neznanimi ljudmi hitro uskladi. Urška je bila presenečena, ko je odkrila, kako so ljudje ustvarjalni in kako lahko isto nalogo izvedejo na različne načine. Zanimivo seji zdi tudi, koliko energije imajo nekateri ljudje v sebi. Pri sebi je odkrila, da zna plesati. Markoje lahko migal, plesal, skakal, pel, Milošu pa je bilo najbolj všeč, ker so ga ves čas snemali. Marta je ves čas kar žarela od zadovoljstva. Meni, da zato, ker seje lahko izrazila na ustvarjalen način: »Zame je ustvarjalnost, ko nekaj novega pogruntaš, tisto pa imaš že v sebi a niti ne veš, da je in se kar presenetiš sam sebe.« Pravi, da seje naučila sproščanja s pomočjo dihalne tehnike, kar bo lahko uporabila, kadar bo to potrebno. Delavnice so po mnenju vseh imele pozitiven vpliv na dobro počutje, dobro voljo in sproščenost. V skupini so zaznali prijateljstvo, sočutje, potrpežljivost in vztrajnost. Tovrstnih oblik dela si želijo tudi v bodoče. Njihova želja je, da bi se še kdaj družili na takšen način, se sproščali, umirjali, naučili delati z glasom, javno nastopati, spoznavali nove ljudi, se naučili plesati, skratka, se imeli 'fajn'. Tanja Princes, udeleženka delavnic rT'amburica se ponaša z izjemno .L tenkočutnim in milim zvokom, ki k poslušanju pritegne prav vsakogar. Pri nas smo jih v zadnjih letih še toliko bolj vzljubili in spoznali prav zaradi mladega, a nadvse uspešnega orkestralnega sestava tamburic - Tamburjašev, ki delujejo pod vodstvom Vlaste Lokar Lavrenčič. Prva Vlasta Lokar Lavrenčič je ob pomoči Glasbenega zavoda in skupaj z Javnim skladom kulturnih dejavnosti Republike Slovenije letos prvič pripravila Mednarodno srečanje tamburašev. To se je pričelo v ponedeljek, 13. julija in bo do petka, 17. julija ponudilo vaje, izpopolnjevanja, nasvete, tehnične dopolnitve in tudi druženje ter izmenjavo mnenj med glasbeniki. Posebnost dogajanja so zagotovo predavatelji, to so Dražen Varga -priznan hrvaški tamburaški pedagog, dirigent in skladatelj, Anton Grahek, ki je vodja enega izmed trenutno najboljših tamburaških orkestrov pri nas in Vlasta Lokar Lavrenčič, ki vodi Tamburjaše. Tamburjaši so mlad glasbeni sestav, a izjemno uspešen. Ponašajo s kar nekaj odličij; letos so na primer na državnem tekmovanju v Semiču prejeli zlato priznanje s pohvalo, po številu točk pa so se uvrstili na skupno 3. mesto. Zlato priznanje so prejeli tudi na Festivalu v Osjeku, kjer so nastopali v mednarodni konkurenci. Na srečanju se tamburaši dopoldan posvečajo delu v orkestru (igrajo v začetni in nadaljevalni skupini; ude- riijcinu, lupiu, picuvserri ^ to zveneče vzdušje, ki smo e li, ko smo jih obiskali na orRe ° vajah, so potrdile tudi besede nizatorke Vlaste Lokar Lavr je povedala, da je s potekom sr' zelo zadovoljna. Delajo prec - * zivno, saj si želijo, da bi Uc^ ci odnesli čim več znanja tnih spominov iz Ajdovščine Lavrenčičeva dodaia - ' V/C* ViVZOV&iC* OVVJJ liCilUCIl in ClQ da bi jo (še bogatejšo in izpopc spet pripravili tudi v prihocW Tudi ena izmed udeleženk Weigele, ki prihaja iz AvstriR je iz vasi Zahomc blizu trorm Slovenijo, Italijo in Avstrijo)' trdila uspešno oceno organ ’ Pravi, da se v Sloveniji dobre in da je vesela, da se je udele minarja. Sabina v Avstriji Vc tamburaški orkester, zato si V torica pri nas želi izpopolnit' na tem področju. Zaključi še 2 kako lepo in predvsem pom na najrazličnejše načine različne narodnosti; tako kot zdaj povezani v Ajdovščini Seminar bo sklenjen v pet julija ob 20. uri, ko udeležej! paj s svojimi predavatelji pr: koncert na dvorišču Doma k -Ajdovščini. Polon„ FOTOGRAFIJA IN MOBILNA TELEFONU a Mobitel Mobitel Pri nas lahko uredite EKPRES - sklepanje novih naročnin « - podaljšanje naročnin- ugodno kupite nov akcijski GSM telefnri S TEM OGLASOM 15 % POPUST PRI IZDELAVI FOTOGRAFIJ DO KONCA AVGUST* AJDOVŠČINA-MERCATOR CEtSTTfcp Medija Ajdovščina d.o.o., Vipavska cesta 6, Ajdovščina, tel: 041 614 ~gf t koledar ^----------------------------------- (OLEDAR MAJ 2009 PRIREDITVE ■sobota, 18. julij. Trg prve slovenske vlade 'Ajdovščina - 104. BOLŠJA TRŽNICA. Dobrodošli prodajalci, nakupovalci, slučajno mimoidoči. ■sobota, 18. julij, Podkraj - Vodice pri Colu - Vaška noč in pohod ■sobota, 18. julij, Brje na Vipavskem, 21.00 - Jazz poletni vrt Sveti Martin-The OpenTrio. UstvarjanjezasedbeTheOpen Trio temelji na zvočni sliki, ki je specifična in precej drugačna od običajnih zasedb, predvsem zaradi drugačne teksture zvoka, ki naredi glasbo še bolj izvirno in odprto. -sobota, 18. julij, Trg pred cerkvijo v Podnanosu, 21.00 - Monokomedija Žena f jespakirala - kaj pa zdaj? - v okviru Imago Sloveniae. Igra Potujoče gledališče Erika Vidmarja. - sobota 18. julij in nedelja, 19. julij, Ozeljan - praznik polente. • sobota, 18. julij, Sežana, pred supermarketom Tuš - Jan Plestenjak, Bohem, ... - koncert! ■ nedelja, 19. julija, Sežana, Kosovelov dom - Mladifest - Impro predstava, -ponedeljek, 20. julij, cerkev v Vrhpolju, 17.00 - Srečanje z ameriškima karizmatikoma Patom in Donom Turbittom. MO Prenova v Duhu Vipava organizira srečanje z ameriškima. ■ torek, 21. julij, amfiteater gradu Kromberk - Glasbeni vinil večer. Vrtela se do glasba od Optimistov do Avtomobilov, ■petek, 24. julij, Batuje, po 20.00 - Rock Batuje. Nastopili bodo: Niet, Bohem, Red Orange, Instinkt in Eternity. ■ sobota, 25. julij, Slap pri Vipavi, 21.00 - Revija skečev (za veliko smeha) -Predstavili se bodo ljubiteljski gledališčniki K Kulturnega društva Dekani, ki so pripravili zabavno predstavo REVIJA ki nosi podnaslov "za veliko srr>eha'[ Dogodek spada v okvir poletnih prireditev Izvir voda in glas srca, ki v Vipavi potekajo pod pokroviteljstvom ustanove Imago Sloveniae. - sobota, 25. julija in nedelja, 26. julija, Banjščice - Praznik košnje. - nedelja, 26. julij, igrišče športnega parka Batuje - Krajevni praznik v Batujah. Vabljeni na tradicionalno šagro v Batuje -zabavo s plesom z živo glasbo ansambla N'EKS, bogatim srečelovom, »šacanjem« pršuta in presenečenjem za najmlajše. Za jedačo in pijačo je poskrbljeno. - nedelja, 26. julij, Kosovelov dom Sežana - Večer stand up komedije. - torek, 28. julij, amfiteater gradu Kromberk - Glasbeni vinil večeri. Za glasbo bo skrbelo tajno društvo PVC. - sobota, 1. avgust in nedelja, 2. avgust, Prvačina - Praznik breskev. - sobota, 1. avgust, Brje na Vipavskem - Jazz poletni vrt Sveti Martin - Pasion Tango. V četrtem večeru Jazz poletni vrt Sveti Martin se bodo predstavlja zasedba Pasion tango, ki prihaja iz sosednje Italije. - petek, Z. avgust do nedelje, 9. avgust. Ustje - Krajevni praznik na Ustjah - etno večer, nogometni turnir, proslava in zabava! ŠPORT -sobota, 18. julij, mestni stadion ob 17.00 - prijateljska nogometna tekma NK Primorje - NK Kranj. - sobota, 1 8. julij, igrišče pri stavbi občine Ajdovščina - Turnir v ulični košarki; turnir ekip, posamezniki pa se bodo pomerili v metanju trojk in zabijanju. Prijavite se lahko vsi, ne glede na predhodno znanje. Pripravili so tudi nagrade. Več informacij na: www.sami-k.si. - sobota, 25. julij, mestni stadion -prijateljska nogometna tekma NK Pimorje - NK Škou Nagode DELAVNICE, PREDAVANJA, OSTALO - petek 17. julij in sobota 18. julij, igrišče v Kamnjah - Turnir trojk v nogometu. Vabljene ekipe k sodelovanju in gledalci k navijanju. - petek, 17. julij, Hiša mladih, Ajdovščina, 15.00 - Tolkalska delavnica Hiše mladih z Bongotom. Vabljeni, da se preizkusite v tolkalskih sposobnostih tudi vi! V primeru slabega vremena bo delavnica v prostorih Mladinskega centra, Hiše mladih. Za več informacij: www.mc-hisamladih.si. - petek, 24. julij, Hiša mladih Ajdovščina -Kitarska delavnica Hiše mladih od ponedeljka 3. avgusta dalje -počitnice z MDPM Ajdovščina - plavalni tečaj, tečaj tenisa, ... Več informacij na: 05/368 91 40 - torek, 4. avgust, Hiša mladih Ajdovščina - Ustvarjalna delavnica Hiše mladih v sodelovanju s slikarko Jasmino Rojc. - sreda, 12. avgust in četrtek, 13. avgust, Lična hiša Ajdovščina - Poletne delavnice v Lični hiši - Otroci in mladi vabljeni na poletne likovne ustvarjalne delavnice v Lično hišo. Te bodo v sredo od 10. do 12. ure in v četrtek od 17. do 19. ure. Delavnice so brezplačne. - V vitrinah Ergaverjeve hiše razstavlja svoje slike Ana Rojc Šprajc. VELRAD INŽENIRING d o o. Lokavec 130 F, 5270 Ajdovščina radovan.velikonja@velrad.si Gsm 051 683 103 -GRADBENIŠTVO, VSE VRSTE VISOKIH IN NIZKIH GRADENJ -IZVAJANJE NADZORA -STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO -ODSTRANJEVANJE CEMENTNO AZBESTNIH OBLOG (salonit) f ZA ZDRAVO PREBAVO sezite po zlata vredni pirini JABLAN štruci z vlakninami iz starodavne žitarice in jabolkami, z bogatim okusom pirinih jedrc in sončničnih semen. Zlato priznanje GIZ sekcije pekarstva 2009! ZA MANJ SOLI V PREHRANI uživajte v kruhu polnega okusa, a z občutno manjšo vsebnostjo škodljivega natrija. Manj soli pomeni manj tveganja za zdravje! Pirin NE’S0L hlebec je na ocenjevanju GIZ sekcije pekarstva dosegel čisto petico! Zlato, seveda. ZA RES DOBRO DIETO brez nepotrebnega odrekanja izberite nizko GLIKEMIČNI kruh z inovativno GLYX dietno recepturo. Z glikemičnim indeksom samo 38 zagotavlja občutek sitosti brez hitrega nihanja sladkorja v krvi. Popolna novost med kruhi! ZA MANJ HOLESTEROLA V KRVI lahko zdaj dokazano poskrbite z uživanjem aktivnega H0LESTE kruha! S 4 rezinami na dan aktivno znižujete raven škodljivega holesterola. Vsaka rezina vsebuje 0,5 g sestavine Keimling activ. Srce vam bo hvaležno! 2 J d 16 glasba Batuje v rocku Batuje, 24. julija 2009 - Mesec julij se bo pri nas zaključil s še eno odmevno in priljubljeno glasbeno prireditvijo - v parku v Batujah se bo namreč tudi letos odvijal tradicionalna glasbena enovečernica - Rock Batuje. 'Tradicionalni prireditev, ki poteka letos že J. 7. leto zapored, bo s svojo pestro glasbeno ponudbo občinstvu pričaral nepozaben večer. Letošnji zvezdi večera bosta skupini Niet in Bohem. Rock Batuje je pomemben glasbeni dogodek v naši dolini, ki iz leta v leto privablja vedno več obiskovalcev, ti pa niso samo iz Slovenije, marveč tudi iz Italije, Hrvaške in Avstrije. Letošnja 7. izdaja bo odmevala s pestrim glasbenim izborom; organizatorji po 20.00 za otvoritev večera najprej napovedujejo skupino Instinkt, za njimi pa bodo nastopili domačini Red Orange. Ob 23.00 bodo na oder stopili za- savski rockerji Bohem, ki se po nekaj letih zopet vračajo v Batuje. Njihovo mesto bodo nadalje prevzeli še legende slovenskega punka - skupina Niet. Sklepni del prireditve bo pripadel skupini Eternity, medtem ko bo rdečo nit večera vlekel stalni član in starosta Rock Batuj - DJ Riki. Poskrbljeno bo seveda tudi za prazne želodčke in suha grla ter za zadostno število parkirišč (posebej ograjen prostor bodo imeli motoristi), za vse utrujene in podaljšanja avanture željne, pa bodo imeli možnost brezplačnega kampiranja. Polona Krušeč Viva na FeNS-u 2009 Pod zvezdnim nebom, v objemu Manziolijevega trga v Izoli, se je v ne