Posamezna številka RM O,IS
ИдшшпкпБо^е
Uprava Klagenfurt, Postfach 115 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se-pIaSa naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSalce) I Odjavo naročbe
tega lista za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno in le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec
fitev. 23.
Krainburg, 5. novembra 1941.
1. teto
Novi veliki uspelii na vzliodu
Sovražnik na Krimu razpršen v dve skupini - Slini udarci proti britanski plovbi
Ix Ftthterjevega glavnega stana, 4. novembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 3. novembra naznanilo : ■ Pod pritiskom ostrega zasledovanja po ttemiko-rumunskih skupinah je bil v Krimu poraženi nasprotnik — kakor je to bilo že javljeno v posebnem poročilu — razpršen v dve skupini, od katerih poskuša prva uteči preko Sebastopola, druga pa preko Kerča. V napadu na prevozne ladje, ki so bile pripravljene za po-bfeg teh sil, je Luftwaffe z bombnimi zadetki potopila 10 trgovskih ladij s skupno 38.000 brt., drugih 14 pa težko poškodovala. Druga bojna letala so bombardirala Bebastopol in pristaniški okoliš pri Jalti, kakor tudi vojaške cilje na cesti od Kerča in na severovzhodnem obrežju črnega morja. Neka velika plavajoča ladjenica je dobila bombne zadetke težkega kalibra.
Pri prodornih in zasledovalnih bojih na Krimu smo doslej vsega skupaj privedli 53.000 ujetnikov ter uplenili ali uničili 230 oklopnih bojnih vozov, 218 topov, več oklepnih vlakov m velike količine drugega voj-
nega materiala. Nadalje rnno odstranili pre. ko 13.000 min, ki eo bile položene, da se prepreči naš nadaljnji pohod.
Italijanske čete sovkotliniDoneca vzele v boju nadaljnje industrijske kraje v posest.
V	srednjem odseku vzhodne fronte smo včeraj — kakor je tudi že bilo objavljeno v posebnem poročilu — osvojili po skupinah pehote in oklopnic pokrajinsko glavno mesto Kursk, ki je važno kot železniško križišče in industrijsko središče.
V morskem okolišu okrog Ang leške so bojna letala potopila eno tovorno ladjo s 4000 brt. in zadela šest ladij tako težko, da se lahko računa z nadaljnjimi izgubami.	•
V	severni Afriki so nemška bojna letala razpršila nabiranje britanskih avtomobilov pri Solumu. Pri napadih iz zraka na pristanišče v Suezu je bila uničena trgovska ladja s 6.000 brt.
Bojna dejanja sovražnika preko državnega ozemlja se niso vršila.

Srednja vzhodna fronta — ima že trdo zimo Prvi snežni meteži so spravili ceste za pohod v brezupno stanje. Toda vzlic blatu, in močvari se pohod nevzdržno nadaljuje. (PK. Kriegsber. Plenik, HH., Zander M. K.)
U1.300 brt v mesecu oktobru potopljenili
Osvojitev Simferopola - Dosežen je severni del gorovja Jaiia
Iz Fiihrerjevega glavnega »tana, 4. no-Vrhovno poveljstvo oborožene sile je 2, novembra naznanilo:
V	odločnem izkoričatiju naše zmage 11 & K r 1 m 11 se z zanoeom n&d&ijuje preganjanje poraženega nasprotnika. Severni rob gorovja Jaile je, kakor je bilo že v posebnem poročilu objavljeno, doeežen na široki fronti. Nemške in rumunske čete so včeraj osvojile Simferopol, glavno mesto Krima in napredujejo proti Sebastopolu.
V	kotlini Doneča so nemške in italijanske čete kljub najslabšim prometnim prilikam zlomile sovražnikov odpor in zasedle nadaljnja industrijska ozemlja.
Pred Leningradom je bil ponovni poskus prehoda čez Nevo odbit s težikmi izgubami za sovražnika. Obtreljevanje v vojni važnih ciljev v Leningradu in Kronstadtu se nadaljuje z dobrim uspehom. Luftwaffe je po dnevi in po noči bombardirala pomorsko trdnjavo Sebaetopol. Dosegla je polne zadetke na pristanišikih napravah, poškodovala je neko sovjetsko vojno ladjo in zažgala neko večjo prevozno ladjo.
Bojna letala so v zadnji noči napadla važna preskrbovalna pristanišča na zapad-nem obrežju Anglije,
Sovražnik je v noči na 2. novembra odvrgel na nekaterih krajih severozapadne Nemčije razstrelilne in zažigalne bombe,
V	boju proti britanski pre-Bkrbovalni plovbi so vojna mornarica in zračno brodovje v mesecu oktobru potopile 441.300 brt sovražnikovega ladijskega prostora.
Uspehi proti britansitim ladjam
Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 4. novembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 1 .novembra naznanilo:
Na polotoku Krimu nemške in rumunske čete še nadalje neumorno preganjajo poraženega sovražnika.
V	kotlini Doneča smo na več mestih prekoračil gornji tok Doneča.
V	severnem odseku vzhodne fronte je na Volhovu predrl nek pehotni polk v ogorčenem boju sovražnikovo črto in osvojil 533 bunkerjev. Na fronti obleganega Leningrada So bili zopet odbiti večkratni poizkusi sovražnika, da pride preko Neve.
Luft w a f f C je podpirala uspešne operacije vojske na Krimu e silno težkimi udarci na sovražnikove zveze od zadaj in je sovjetski mornarici prizadejala težke izgube. Potopila je neko trgovsko ladjo s 3.0000 brt. in poškodovala tri bojne ladje ter neko veliko ladjo za prevažanje čet. Nadaljnji napadi iz zraka so bili naperjeni proti Moskvi.
V boju zoper britansko • preskrbovalno plovbo so vojna letala pri otokih FSroer po-
topila eno tovorno ladjo z 2000 brt. in na britanskem vzhodnem obrežju iz nekega konvoja štiri sovražne trgovske ladje, med temi enega velikega tankerja, s .skupno 29.000 brt. Štiri nadaljnje trgovske ladje konvoja so bile po bombnih zadetkih tako te#A poškodovane, da se mora tačunati z izgubo še nadaljnjega ladijskega prostora.
Britanska letala so v zadnji noči vrgla bombe na različne kraje severne in severozapadne Nemčije, med drugimi na Hamburg. Devet sovratoih bombnikov je bilo sestreljenih.
Na teh uspehih so udeležene podmornice z 235.200 brt., prekomorske sile vojne mornarice z 18.000 brt. in skupine Luftwaffe v 168.100 brt.
Najbolj nespretne potvorbe Roosevelta
Nemška nota nevtralnim državam - Laž o nemškem napadu
2. Amerikanska vlada da je v posesti nekega drugega dokumenta, ki bi naj ga bila sestavila državna vlada. Ta listina da vsebuje načrt, da se po vojni, ki bi jo dobila Nemčija, odpravijo vsa obstoječa vferoizpo-vedanja na svetu. Katoliška, protestantska, mohamedanska, hindustanska, budistična in židovska vera bi se naj na enak način odpravile, cerkveno premoženje naj bi se zaseglo, križ in vsi drugi simboli ver naj bi se, prepovedali in duhovniškemu stanu naj bi zapretitev kazni koncentracijskega tabora zaprla sapo. Namesto cerkev naj bi sto-P^la mednarpdna socialno nacionalistična cerkev, v kateri naj bi uradovali od nacionalno socialistične vlade odposlani govorniki, Namesto svetega pisma naj bi se vsilile in objavljale kot sveto pismo besede iz PUhrerjeve knjige >Mein Kampf«. Kristusov križ naj bi nadomestil kljukasti križ in goli meč in končno naj bi namesto Boga stopil FUhrer.
Državna vlada temu nasproti ugotavlja;
1.	Ne poetoji niti kakšen v Nemčiji od državne vlade napravljeni zemljevid o razdelitvi srednje in južne Amerike, niti kakšna od državne vlade napravljena listina o razpustu ver na svetu. V obeh primerih gre torej za najbolj nespretne in najbolj nerodne potvorbe.
2.	Trditve o osvojitvi južne Amerike po Nemčiji in o kakšni odpravi veroizpovedanj in cerkev v svetu ter o njih nadomestitvi z nacionalno socialistično cerkvijo so tako neumne in absurdne, da si državna vlada lahko prihrani da bi na to odgovarjala.
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Berlin, 4. novembra. Nemški narod je bil v zadnjih dnevih obveščen o neizmernem, vedno bolj stopnjujočem se hujskanju na vojno od strani sedanjega predsednika Ze-dtnjenih držav Roosevelta. Pri tem je bil predvsem informiran o dveh groznih lažeh, s katerimi hoče goepod Roosevelt razburkati še pomanjkljivo vojno razpoloženje prebivalstva Zedinjenih držav, da bi dosegel svoj zločinski smoter. Prva laž je zatrjevala, da je vlada Zedinjenih držav v posesti nekega v Nemčiji napravljenega tajnega zemljevida, ki predstavlja nasilno razdelitev srednje in južne Amerike po Fiih-rerju. Druga laž je temeljila na zadevah »Greer in Kearney«, ki so jih baje napadle nemške pomorske sile,
K temu objavlja državna vlada iz Fiihrerjevega glavnega stana sledeče:
Flihrerjev glavni stan, 1. novembra. Državna vlada priobčuje slede če urad-ne objave:
1. Rooseveltove ponarejene listine Predsednik Zedinjenih držav v Ameriki je v svojem govoru dne 28. oktobra postavil sledeče trditve:
1. Vlada Zedinjenih držav da je v posesti nekega tajnega zemljevida, ki da je bil napravljen v Nemčiji po državni vladi. Bil bi naj to zemljevid srednje in južne Amerike, takšen kakor jo baje namerava FUhrer na novo organizirati tako, da bi iz 14 držav, nahajajočih se v tem prostoru, napravil 5 podložnih držav in na tak način spravil ves južno-ameriSki kontinent pod svoje gospostvo. Ena teh držav bi naj baje obsegala tudi republiko Panamo kakor tudi pandj^i predor.
Pobotnica
p. B. Krainburg, 4. novembra.
Ko so v dobi po svetovni vojni označili rešitev socialnega vprašanja kot nalogo našega stoletja, so se angleški plutokratje srtiejali, a so se vseeno B prizadevnostjo udeleževali debat v rešitvi tega problema, ker jim je bilo jasno, da v dobi liberalizma in marksizma iz »debat« nikdar ne morejo dozoreti uvaževanja vredni poskusi ali celo uspehi. Ko je potem po letu 1933. nacionalni socializem v Nemčiji pričel s tem, da to vprašanje za nemški narod'praktično ,in dokončno spravi iz sveta, takrat so se šele prav smejali. Po njihovem mnenju so si s tem neumni Nemci samo pokvarili kupčije. Obremenili so svoje obrate z velikimi stroški za socialne ukrepe, morali so te stroške od nekod zopet pridobiti in vsled tega v cenah niso mogli vzdržati tekmovanja z Anglijo na svetovnih tržiščih.
Tu so bili gospodje Angleži pač veliko, veliko bolj prekanjeni. Velikodušno so pomanjkanja trpečim delavsikm množicam od časa do časa kaj obljubili da b6do nekoč v bodočnosti že ustvarili kak »socialni paradiž«, s tem ublažili socialni nemir'v delavstvu in '— v p r a k š i potisnili mezde n av zd o 1, kjer jim je le to bilo mogoče.^ Zene in otroci so bifi žaposleni za ■ sramotne mezde, mladostni so bili brez usmiljenja izločeni iz obratov, kakor hitro so bili dosegli starostno mejo za .^Irie mezde in v ostalem pa se je slišaio v spodnji zbornici vedno pritožbe, da zahtevajo naraščajoči stroški proizvodnje .znižahje mezd, ako kmalu ne nastopi ugodnejša konjunktura. Kljub takim jadikovanjeiji pa so bila podjetja v položaju, da so delničarjem slej kakor prej izplačevala najbolj mastne dividend e.
2e pred začetkom vojne so morali britanski bogataši spoznati, da socialni izdatki nemških obratov na noben način niso zmanjševali njihove kapacitete, kakor, tudi ne možnosti v tekmovanju v cenah, da se je marveč nemška s t o r i 1 n a možnost nasprotno.še pomnožila. Namesto da bi iz tega zaključili, da je bil lastni nazor napačen, so na Angleškem histerično vpili po vojni, da bi se znebili neprijetnega tek» meca in s tem tudi nemškega vzgleda, ki je imel to nevarnost v sebi, da bi se končno začel puntati tudi angleški delavec. Z vojno so hoteli za vedno uničiti socialni napredek, ki je bil poosebljen po Nemčiji, da bi čim bolj nemoteno lahko nadaljevali staro kapitalistično gospodarstvo z dobičkom.
stran 2. — štev. 23.
KABAWANEEN-BOTB
Sreda, 5. novembra 1941«
Toda predstavljali so si to vojno popolnoma drugače! Ta zahteva in terja danes tudi od Anglije zadnje in najskrajnejše dajatve. Pri tem se pa sedaj pokaže, da kakor ne more Angleška v vojaškem oziru napraviti teh zadnjih dajatev, da ravno tako o d-reže tudi angleško gospodarstvo. Pritožbe glede nezadostne proizvodnje danes ne zginejo več z dnevnega reda.
2e pred nekaj (asom je moral angleški pa.rlament gospodarskemu odboru spodnje zbornic^ poveriti preiskavo o vzrokih nezadostne oboroževalne proizvodnje. Ta odbor je v svojem poročilu ugotovil kot glavni vzrok za to dejstvo: pomanjkanje slehem e skrbi za obrat e in ne-dostajanje organizacije za načrtno pritegnitev vseh delovni h s i 1 ki jo Ima Nemčija v ustanovi delavskih knjig. Se jasneje se vidi vzrok nezadostne storitve angleške industrije v poročilu piVega nadzornika za tvomice za leto 1940.; to poročilo je objavil »Manchester Guardian«. Tudi to poročilo ugotavlja da ni več vzdržljiv tempo iz Diinnkirchna, to je brezobzirno izko rlSčanje moči in zdravja delavcev.
To je grenka modrost za tako tipičen kapitalističen časopis kakršen je »Manchester Guardian«. Tukaj se s suhimi besedami ugotavlja,d a dobi angleška plutokra-cija sedaj pobotnico za njeno socialno neodgovornost in zaostalost. V socialnem napredku so na Angleškem vedno videli le povečanje stroškov, ki bi naj znižal kapaciteto. Vojna pa je pokazala, da je ravno nasprotno resnično. Gospodarstvo, ki stremi samo za trenutnim visokim donosom, ne da bi jemalo ozir na to, da stalno ohrani temelje proizvodnje (roparsko gospodarstvo), ki zaradi dobička izkorišča delovno moč človeka, se maščuje sedaj z onemoglostjo, da celo s polomom te delovne moči in z ustreznim nazadovanjem proizvodnje.
Nacionalni socializem se je zopet izkazal za energičnega in dalekovidnejšega. Neumorno delo stranke v izgraditvi obratne oskrbe delavca po DAF, se sedaj bogato obrestuje. Njej se imamo zahvaliti, da smo se vkljub temu, da so zaradi vojne čim najbolj vprežene vse moči, izognili roparskemu gospodarstvu in da je ostala ohranjena v najširšem obsegu delovna zmožnost.
Polotok Krim
Beg na Krimu
Iz FUhrcrjevega glavnega stana, 4. no-vembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 31. oktobra naznanilo:
Od nem&ikh in nimonskih čet ostro preganjan, je sovražnik na Krimu v polnem begu. S tem so kronani dolgi in težki probojni boji, s katerimi so pehotne divizije armade generala der Infanterie von Manstein v družbi z letalskim zborom generalleutnanta Flugbeil premagale tesne zemeljsek ožine, ki vodijo do polotdta.
Tndi v kotlini Doneča so nemške in zavezniške čete z u^hom nadaljevale preganjanje poraženega sovražnika.
Na fronti obleganega Leningrada so bili odbiti večkratni nasprotnikovi poskusi izpadov.
Težke baterije vojske so z bombnim
Vrhovno poveljstvo oborožene sile je javilo 29. oktobra v posebnem poročilu, da 30 pehotne divizije v sodelovanju z letalskimi oddelki prebile sovražnikove obrambne postojanke in si izsilile dohod na polotok Krim.
Polotok Krim, ki meri okoli 25.000 km®, moli iz severnega roba Cmega morja kakšnih 200 km daleč v morje in je s celino zvezan le po dveh ozkih zemeljskih jezikih, od katerih je za prometne zveze med celino in polotokom važna zlasti 5 do 7 km široka Perekopska ožina, kjer so se vršili v zadnjih dneh hudi boji. Razen tega vodi železniška proga iz severne smeri, od Zaporožja ob Dnjestru, preko ozkega, tako zvanega »Gnilega morja«, do vojne luke Ahiara, ki je pa bolj znana pod imenom Sebastopol. Na vzhodu sega Krim z malim polotokom Ker-čem tik do severnokavkaške čmomorske obale in ustvarja s to — skozi morski ožini Kerč in Jenikal — le nekoliko kilometrov široki vhod v Azovsko morje.
Krim je redko naseljen. Na njem živi okrog 700.000 ljudi, ki predstvaljajo mešanico Velikorusov, Ukrajincev, Tatarov, Grkov. Bolgarov in seveda — Zidov. V rodovitnih predelih je tudi mnogo nemških naselbin, ki pa so zaradi kolektivizacije priŠlt ob svoja posestva in obubožali.
Severni, srednji in vzhodni del polotoka so ravnninski. Na severu nahajamo predvsem stepe, ki so nadaljevanje ogromne južnoukrajinske Nogajske stepe. Na jugu pada do 1500 m visoko gorovje Jaila strmo v Črno morje in ustvarja tu mnogo zavarovanih zalivov z dobrimi pristanišči. Južna obala ima povsem sredozemsko podnebje, zato je tudi njeno rastlinstvo povsem južno. Tu uspevajo izvrstno vino, smokve, mandlji, granatna jabolka, oranže, orehi in murve. Zavoljo svoje pokrajinske lepote slovi ta del Krima kot prijetno letovišče. 2e prej so govorili o »Ruski rivieri« in tudi boljševiki so se okoristili v prednostmi južne krimske obale ter so spremenili bivše sanatorije in
učinkom napadle v vojni važne cilje v Leningradu.
Na ostali fronti operacije še nadalje napredujejo.
V	okolišu črnega morja so skupine bojnih letal bombardirale pristaniške naprave v Eupadoriji in Kerču in potopile v teh vodah pet tovornih ladij # skupno 13.000 brt.
V	boju proti britanskemu preskrboval-nemu brodarstvu so podmornice potopile šest sovražnih trgovskih ladij s skupno 27.000 brt., enega rušilca in dve stražni ladji. S torpednim zadetkom je bil težko poškodovan nek britanski topniški čoln.
V	Atlantiku so letala za boj na daljavo severozapadno od Cadtza potopila neko trgovsko ladjo od 2.000 brt. Neka nadaljnja trgovska ladja je bila po odvrženi bombi poškodovana.
Letala, ki so imela nalogo oboroženega izvida, so v zadnji noči bombardirala pristanišča na britanskem vzhodnem in jugozahodnem obrežju.
Sovražnik ni priletel nad ozemlje Reicha.
razkošne vile ter palače iz carskih časov v »proletarska okrevališča*, ki pa niso spre-. jemali delavcev, marveč izključno boljfie-viške mogotce s svojimi »damami«.
V	severnem stepnem delu se pečajo s po-Ijedlstvom in i živinorejo. Tu je obdelanih 75% površine. V dolinah južnega dela go je na veliko sadje in trto. Kar se tiče zemeljskih zakladov, najdemo na polotoku razen premoga, nafto, asfalt, železo, mangan, sol, cement, mavec in mineralne vrelce. Glavno mesto Simferopol se je razvilo iz tatarske vasi in šteje približno 90.000 prebivalcev.
V	starenf veku je bil polotok Krim znan pod imenom »Tavrijski Kerzon«. Tu so bile številne starogrške kolonije. Grki so es u-maknili Bizantincem, ti Hunom, katerim so sledila gotska planena. Potem so zavladali Tatari, po katerih je dobil polotok današnje ime, ki pomeni »trdnjavo«. Okrog 1475 so nad Krimom zagospodovali Turki, ob koncu 18. stoletja pa so si ga oevojiu Rusi.
Polotok je zaslovel zlasti po vojni, ki nosi njegovo ime in v kateri so se Rusi borili proti Tatarom, Francozom in Angležem. Najpomembnejši dogodek te vojne (1854—1856) je bU obleganje Sebastopola.
V	svetovni vojni so Krim za nekoliko mesecev zasedle nemške čete; pozneje je bil glavno oporišče protiboljševiške vojske generala Wrangla, a ko je ta doživel poraz, je postal polotok Krim »avtonomna sovjetska republika«. ,
skega oceana, ki je bil v boju z nemškimi pomorskimi vojnimi silami. »Kearney« je nato spremenil svojo smer, se podal na mesto, kjer je bil v teku boj in napadel neko -""»iško podmornico z vodnimi bombamL Amerikanski državni tajnik Knox je sam potrdil, da je Kearney metal vodne bomba in da so »šele nekaj časa pozneje« bill Izstreljeni trije torpedi, od katerih je eden zadel rušilca.
Državna vlada torej ugotavlja, dat
1.	Da predsedniku Rooeeveltu v njegovem govoru dani opis, kakor da je bil ameriški rušilec napaden po nemških pomorskih silah in da je torej Nemčija napadla Ameriko, ne vstreza dejstvom in da je po uradnih objavah ameriških mornariških oblasti samih o vržena, in
2.	da sta nasprotno oba ameriška rušilca napadla nemške podmornice in da so torej USA napadle Nemčijo, kar na enak način potrjujejo ameriške pomorske oblasti.
NalboIJ nespretne potvorbeRoosevelta
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Državna vlada je predetoječe po diplo-matsld poti notificirala vsem nevtralnim državam med njimi tudi srednje in južno amerikanske države.-' 2. Primeri »Gt«er« in »Kearney«
Predsednik Zedinjenih držav Amerike je v svojem gvooru dne 28. oktobra izjavil, da je bil nek amerikanski rušilec dne 4. septembra in nek drugi amerikanski rušilec dne 17. oktobra napaden po nemških pomorskih vojnih silah. Amerikaaska vlada da je bila pripravljena izogniti se streljanju, , toda streljanje, je bilo pričelo in zgodovina je tudi ustanovila, kdo je oddal prvi strel. Amerika da je bila napadena.
V reenici se poda iz poročil nemških poveljnikov podmornic in objavljenih uradnih obrazložb amerikanskih mornarskih oblasti sledeči dejanski stan:
Pri dogodku dne 4. septembra gre za ame-rikanskega rušilca »Greer«, pri dogodku dne 17. oktobra pa za amerikanskega rušilca »Kearney«. -
Rušilec »Greer« je v tesnem vojaškem sodelovanju z angleškimi pomorskimi vojnimi silami cele ure zasledoval nonško po&nor-nico. Pri tem zasledovanju je bila nemška podmornica, ki je plula pod vodo, napadena z vodnimi bombami. Sele ko je bil izwšen ta napad, se je nemška podmornica poslu-žila svojih vojnih sredstev. Rušilec je nadaljeval preganjanje z vodnimi bombami brezuspešno še več ur. Rušilec »Kearney« je plul kot spremna straža nekega konvoja, ko je prestrigel klice na pomoč nekega drugega konvoja z drugega mesta Atlant-
Žalostni beg iz IVIoskve
Anglež popisuje preselitev v Samaxo
Stockholm, 4. novembra. Beg iz Moekve v Samaro popisuje zastopnik lista New»» Chronicle v prvem tozadevno v London poslanem poročilu sledeče: »Na Molotov ukag bi se bili v svrho evakuacije morali ob 19. uri na glavnem kolodvoru zbrati vsi diplo« matje in inozemci. Vlak pa se je začel šele ob treh ponoči premikati. Še nikoli ni Moskva doživela takšne zmede v prometu. Na kasanskl kolodvor so prišli v noči na 15. X. poslaniki, ministri, poslaniško osebje, žur-nalisti, vsi drugi inozemci in en del sovjet-skih upravhih obalsti, ki bi naj bile istočasno evakuirane. Hkrati pa so v Moskvo privrele kolone čet. Niti na slikah Dorćja in Gaye ni videti take mrke družbe, какоу je bila ona, ki se je zbrala na kolodvorski restavracijL Pozno ponoči so nas prepeljali nekaj milj ven iz Moekve, tam pa je obtičal vlak do jutranjega vsita. Ostalo potovanje smo napravili po etapah, ker je moral vlak vedno znova čakati in pustiti mimo vlake z vojaki, tanki in tovornimi avtomobili. Pred izseljevalnim vlakom in za njim so prihajali tovorni vlaki s celimi tovarniškimi opremami, ki so namenjene % Ural.
o Sam ari ae Izjavlja	tesnllur
samo toliko, da je tam močna zima. Prebivalstvo ima sicer še kruha, v ostalem pa, da je že trda z živilsko preskrbo. Mesto je že prenapolnjeno do zadnjega kotička, še celo moskovski balet je pobegnil v Samaro. Angleško polsaništvo z vojaško misijo životari v neki šoli; izjemši poslanika Staf-forda Crippsa, morajo vsi drugi spati y skupni spalnici.
*
Sovjetska dekleta opravljajo rabeljske posle. Kakor poročajo nemški listi so v Sov-jetiji opravljala rabeljske posle tudi 16 do 20 letna dekleta. Zver v človeški podobi je bila Vera Grebenjakova, hčerka nekega polkovnika, ki je kot ljubica preiskovalnega sodnika Masalskega izvajala rabeljski poklic. Ustrelila je lastnoročno okrog 700 ljudi In se je pri vsaki usmrtitvi naslajala Se z mučenjem, smrti zapisanih žrtev.
Hauptschrlftleiter: Dr. Otto RcheHI.
jQjvid ФитпЛе.
Pripovedka lot. v. Eichendorffa 12
Zunaj so tako hladno šumeli gozdovi. »Cuješ 11, kako zvonijo k poroki?« je vprašal grof, »čutim že jutranjo sapo.« — Gabriela ni mogla več govoriti, samo gledala ga je tiho in blaženo. — Zmiraj dalje in tišje so se med tem že izgubljali glasovi iz grada, grof se je izkrvaveč opotekal, njegov ka-menit grbovni ščit je razbit ležal v visoki travi, tam se je mrtev zrušil poleg Gabriele. Nista več dihala, nebo je žarelo od zvezd, luna je krasho sijala nad lovsko hišo in samotne prepa^e^ bilo je, kakor da letijo pojoči angeli skozi noč.
Tam je našel obe trupli Nikolaj, ki je bil nestrpno že večkrat krožil okrog hiše. Naložil Je oba z zastavo vred na konja, pota so bila zapuščena, vse je bilo na gradu, In tako jih je neopaženo spravil v staro cerkvico na vasL Tam so bili še pred kratkim zvonili z zvonovi na vzbuno, vrata cerkve so bila še odprta. Previdno je prisluhnil v noč, vse je bilo tiho, samo lipe so šumljale v vetru, od grajskega vrta sem je sliš^ go-stoleti slavčke, kakor da bi v sanjah ihtell. Tedaj je v molitvi spustil nema zaročenca v grofovsko rodbinsko grobnico in čez njiju zastavo, pod katero Se danes skupno počivata, Nato pa je žalostnega srca »pustil ko-
nju vajeti, da je tekel v temno noč, blagoslavljal še enkrat lepi domovinski kraj in se naglo obrnil proti gradu, da priskoči na pomoč v stiski nahajajočim se tovarišem; imel je občutek, kakor da sedaj tudi sam
ће bo mogel več dolgo živeti.
* *
Po prvem grofovem strelu iz grajskega okna je bila grabežljiva druhal, ki je bila po krožečih govoricah vedela za Renaldovo namero, prodrla iz vseh ^rivališč, Renald sam je bil med odprtimi vrati lovske hiše oprezoval na odgovor in, ko se je zablisnilo v grajskem oknu, kakor tlgar planil vsem naprej, bil je prvi v gradu. Ne da bi se brigal za početje drugih, je tu sredi med zvizdajočiml svinčenkaml v vseh prostorih, hodnikih in kotih neumorno iskal grofa. Naposled ga je ugledal skozi okno v dvorani; Čul ga je govoriti, Gabriele ni opazil.' Grof je pač poznal strelca, bil je dobro pomeril. Ko je Renald videl zadetega omar hovati, se je z globokim vzdihom obrnil — njegovo sodništvo je bilo dokončano.
Kakor po kakšnem težkem, hvalevrednem delu je potem koračil skozi prazne dvorane v puščobni samoti med raztrupanimi mizami in zrcali, veter je bril Лог1 vse sobe in se žalostno poigraval s capami raztrganih tapet.
Kq je pogledal skozi okn(\ ifl je xavzel
zbog gneče tujih ljudi na dvorišču, ki so mu prizadevno stregli kakor plamen viharju. Nenavaden pohot mu je tedaj žarel nasproti od sten gladkih obložcev v katerih se je medlo zrcalil svit plamenic, kakor da bi se spogledoval peklnšček z njim. Tabo je bil prišel do vrtne dvorane. Vrata so bila odprta, ko je stopil ven na vrt. Zunaj v nenadnem hladu ga je obšla groza. Zahajajoča luna se je še kakor v dvomu pomudila ob temnem robu gozdov, le tu pa tnTn se je tja gor svetlikala velika vodometi so igraje se tako divno završeli v daljno nočno tišino. Ob strani je sedaj videl tudi lipo in od lune osvetljen travnik pred lovsko hišo; spomnil se je izgubljene Gabriele zopet v nekdanji nedolžnosti, ko je bila Se otrok z dolgimi temnimi kodri-vedno znova mu je prišla na misel pesmica: »Lahko noč, moj ljubi očka, ljuba reika. nobena sapica nI pihljala, fai vendar so se gibali vršički, vmes pa so delali dolgo, negotovo senco dwvoredi in pošastni kipi, mamka in ponosni bratec«, srce mu je trgalo, ko je pel predse zmešan, kakor napol blazen,;
»Moja sestra evira tam ob lipi —
Tihi čsa, oj kam si mi zadeli
Z njo v samoti tihi
Lepa 0€j igrajčika deca.
Vsej zastrti v lepe kodre Lica speči smeh krasi,
Otročički ji prepevajo.
A vso noč pod lipo
Pa odšla je noč pretkana,
Zadnji dala mi pozdrav.
Zapustili so nas angeli,
Pust in mrk postal je dom.
Vetru toži stara Upa Trese se od žalosti.
Vsega kriv je svet pregrešni,
Oj, da me morje potopi!
Tam zašlo je žarko sonce.
Luna v morju se pogreza Nikdar več ne bo svetila.
Temna me obdaja noč.«
»Hdo je tu?« je naenkrat zavpfl ven na ■ vrt. Med zamotanimi sencami se je dalo nedoločno spoznati neko temno postavo; izprva je menil, da je to kak marmornati kip, toda premikalo se je, hitro je Sel naravnost k temu, nek mož se je s trudom skušal dvigniti, a se je vedno znova zgrudil v travo nazaj. »Za božjo voljo, ti si, Nikolaj!« je zaklical oeupnjeni Renald, »kaj delaš tukaj?« — Grajski čuvar se je z velikim naporom obrnil nr drugo stran, in mu ni dal odgovora.
CDalJft pribođnliS^ ,
Sreda, 5. novembra 1941.
KARAWANtiBN BUTE
stran 3. — Siev. 23.
Poglbel all spas ieškega naroda
Žrtve za nameravane puče, zasnovane v Londonu In Moskvi
Na ozemlju češkega in moravskega pro-lektorata so v zadnjih dneh in tednih postali potrebni ukrepi, da se odstrani nevarnost za obstoj protektorata v njegovi sedanji državni obliki in s tem za ogrožanje nvtonomije, ki jo je bil svoječasno Fiihrer podelil češkemu narodu. Na zunaj stoječe Bo mogoče maloštevilne kratke uradne objave o izvršitvi razsodb napravile vtis, da ве je nenadoma, liki plazu zaostril razvoj, katerega vzročno izhodišče datira že več mesecev nazaj. Važno je pri tem to, da ne gre za odporno gibanje proti Reichu, ki bi nastalo morda iz notranjepolitičnih ali no-tranjegospodarskih dogajanj, ampak da gre izključno za razvoj, ki ga je s fantizu-jočimi hujskajočimi govori sprožila češko-židovsko-komunistična klika emigrantov v Londonu. V ostalem je nedostajalo slehernega povoda, ki bi naj dal hrano ali tla taki organizaciji odpora proti Reichu. Nasprotno : Gospodarski razvoj protektorata je Izredno ugoden, tako da se je tudi na socialnem polju zlasti v zadnjih letih lahko veliko ukrenilo, kar je imelo za posledico bistveno povečanje stvarnih dohodkov delovnega ljudstva; stanje preskrbe je tudi zadostno in bi bilo lahko še boljše, ako ne bi neodgovorni elementi s tihotapstvom in navijanjem cen ovirali normalno razdelitev. Sicer se mora priznati, da bi se v normalnih časih v protektoratu razni reorganizacijski in obnovitveni ukrepi morda dali izvesti hitreje, brez trenja in na za posameznika bolj znosen način, medtem ko dobijo sedaj obeležje po večkrat občutnih po vojni povzročenih pojavih. To^a vse te ovire so pre-malenkostne, da bi se mogle sploh označiti kot take. Ako se še upošteva, da je češki narod oproščen vojaške dolžnosti, da imajo torej industrija, trgovina in obrt zadostni rezervoar delavcev na razpolago, da so češki sinovi ohranjeni njihovim rodbinam v času, v katerem morajo za orožje sposobni možje Nemčije doprinažati največje žrtve v boju zoper sovražnike evropskega novega reda, onega novega reda, ki se mu imajo tudi Cehi zahvaliti za njihov obstoj v okviru Reicha, — takart se šele razume, kako zavrženi in neodgovorni so tisti Cehi, ki so se v tej atmosferi udinjali kot plačanci sovražnikov Nemčije, da lastni narodr ščuvajo na brezizgleden odpor proti državi.
Ko je dne 28. septembra 1941 namestnik državnega protektorja Obergruppenfiih-rer, general policije Heydrich prevzel posle obolelega državnega protektorja pl. Neu-ratha, so nemške varnostne oblasti imele nakopičen že tak material, ki ni dopuščal nobenega dvoma, da je šlo tukaj za dobro pripravljeno zasnovo, ki bi se naj po načrtih iz daljave vodečih naročevalcev razvijala iz dveh taborov: iz enega češkega in iz enega komunističnega, pri obeh so pa bili zapleteni židje. Pri čeških odpornih skupinah 80 bili razen članov uprave protektorata tudi učitelji in privatne osebe, pred vsem pa nekaj generalov bivše češke armade, na vodilnih mestih, in so imeli med drugim, spričo najnovejših vojaških uspehov Reicha tudi naravnost smešen načrt, da organizirajo V domovini s pomočjo nabranega in svoječasno neoddanega orožja neke vrste če-
ških obrambnih čet. »Sokolu«, ki je sedaj razpuščen, je pri tem tudi pripadala vloga, katere ni podcenjevati.
Da se je te zločinske igre udeležila cela vrsta Cehov, je pri tem bolj razumljivo za tistega, ki ve, da je bivši ministrski predsednik vlade avtonomnega protektorata, inž. Elias, sam dopuščal take priprave in jih celo pospeševal ni da je nadalje bivši praški nad-župan Klapka, nad katerim se je med tem že izvršila smrtna obsodba, javni denar določil za tajni fond, iz katerega bi naj potem dobile podporo rodbine, kojih svojci so se bili pregrešili proti Raichu ali ki v sovražnem inozemstvu ščuvajo proti Nemčiji.
Kaj naj potem pod takimi okolnostmi misli človek nižjih slojev, ako mu odgovorni ljudje dajejo tak vzgled? Nek visoki uradnik v češkem ministrstvu za kmetijstvo je zopet po natančnem načrtu sabotiral vse tiste ukrepe, ki so jih vodeča nemška mesta v protektoratu izdala za povzdigo kmetijske proizvodnje, torej koncem koncev za izboljšanje prehrane Cehov. Komunistični rovar-ji ,ki bi se naj pred vsem obračali na delavstvo in češko mladino, so pa hoteli z dejanji sabotaže zavreti proizvodnjo in pridelovanje v protektoratu.
Medtem, ko so se tukaj v splošnem taki naklepi že dolgo pripravljali, je pa v zadnjih tednih londonksi radio poskušal, da spravi razpoloženje svojih podložnikov v protektoratu do vzkipenja. Pozival je k bojkotu češkega tiska, češki delavci naj bi počasneje delali itd. To so torej bili zadnji zunanji znaki razvoja, od katerega vodi ravna pot k onim dogodkom in znanim nemškim protiukrepom, ki se jih je oprijel ravno še pravočasno namestnik državnega protektorja Ifll Obergruppenfiihrer Heydrich in ki nikakor niso preostri, ako se upošteva težo nameravanih komplotov.
Ako je inozemski radio v zadnjih dnevih Se poskušal z vestjo, da namerava dr. Hacha baje odstopiti, spraviti z dogodki v zvezo tudi osebo predsednika države Hache, je v tem zopet videti stremen je, da se izpod-koplje trdno zaupanje najširjih čeških narodnih krogov v svoječasno odločitev tega moža in njegovo delo. Kakor večkrat, tako je bil tudi tukaj London po razvoju stvari postavlejn an laž; kajti skoraj istega dne je dr. Hacha prišel k namestniku državnega protektorja, da se z njim pogovori o položaju, pri čemer so bili dogovorjeni Se nadaljnji taki sestanki. CešM narod je pa od 28. septembra imel zadnjo priliko, spoznati, da je bil k neodpustljivim dejanjem po razburkan ju iz Londona in Moskve spravljen na rob prepada, od katerega ga ne bo nihče več potegnil nazaj. Moral je zadnji blazni poskus nekaterih zapeljivcev poplačati s številnimi žrtvami, ki naj bodo opomin k izpre-obrnitvi in ki mu nalagajo dolžnost, da sedaj odstrani še zadnje ovire, ki so Se vedno na poti preokretu v mišljenju. Vzgoja k državni miselnosti in posplošnjevanje neizbrisne povezanosti češkega prostora z Reichom so naloge naravnost eksistenčnega pomena za Češki narod, ki v ustanovitvi protektorata nI videl svoje pogube, ampak svojo zadnjo rešitev.	Erhard Herzig.
»Nemški dam" v Saraievn
V Sarajevu so priredili »nemški dan«, ki вв je izpremenil v veliko manifestacijo bosanskega nemštva ter hrvatako-nemškega prijateljstva vobče. Mesto je bilo okrašeno z nemškimi in hrvatskimi zastavami. Vodja bosanskih Nemcev, Altgayer, je govoril o nalogah nemštva na Hrvatskem in njegovi posebni dolžnosti, boriti se proti sovražnikom novega evropskega reda skupaj s Hrvati. Altgayer je imel tudi sestanek s po-glr. -ilkovim pooblaščencem za Bosno, ministrom dr. Dumandžičem.
Pravice nemških rojakov na Hrvatskem
Zagreb, 4. novembra. V svečani državni listini je državni vodja Hrvatov podpisal Zakone o pravnem položaju vodje nemške Darodne skupine, o rabi nemškega jezika in delovanju uradnikov nemške narodne pripadnosti v hrvaški državni službi. Zakon o pravnem položaju voditelja narodne skupine daje temu pravice Poglavniku direktno podrejenega državnega ravnatelja, ki
Konjeniški opazovalni oddelek na izvidu ceste za pohod regimenta
(PK. Aufnahme: Kriegsberichter Cusian, HH., Zander Multiplex-K.)
■ ■ ' -и'	, ivrr 'T.	Т^Г^ : .• "/
;• ■	)i,'"' ; %. ам . .'
'.. .	i; >. .• J
Pohod v znamenju zmage Tam, kjer se pojavlja Se odpor, govore strojna pištola in ročna granata zelo razločen jezik.
Dnevno topla jed tudi na fronti Izdajanje časa za tovariše v prvi črti.
(ff PK. Aufnahme: Kriegsberichter Schulz, HH., Zander Multiplex-K.)

izda v£e ukrepe za zgraditev, zaposlitev in razvoj n&r^dnG skupine v kulturnem, gospodarskem in socialnem oziru ter ima tako ukazno pravico v ol^^iru obstoječih zakonov. Pri oblastih okrajev, У katerih prebivajo nemški rojaki, se ustanavJi^i® posebni referentje kot organi voditelja narodne skupine .
Zakon o upotrebi nemškega jezi.^^ i"
ških simbolov predvideva, da naj vseh državnih upravnih edinicah, kjer kakor 20% nemškega prebivalstva, u jezik kakor tudi uradne objave in krr in ulične označbe hrvaške in nemške znaša nemško prebivalstvo več kako ima pravico posluževati se nemškegf tudi v uradih, drugod je pa upora'
škega jezika neomejena. V od Ner Beljenih krajih naj se po možnost Ijajo nemški uradniki in, v občinah nim nemškim prebivalstvom nemšl;
Službeno prisego napravijo ti v jeziku s pristavkom, da zaobljubijo stobo nemški narodnosti in FUhre:
Po podpisu tega zakona je Poj nemškem jeziku izrazil svoje zado dovršitvi tega zakonodajnega del bolj ustreza čustvom in željam 1 naroda.
Pred Leningradom Pred staniSči izkopljejo ozke strelske rove, (PK. Aufnahme: Kriegsberichter Schroter, Sch,, Zander Multiplex-K.)
Pod varstvom meglene k o p r e ne juriša finski napadalni oddelek skozi gozd, (PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Ziliacus, Atl., Zander-Multiplex-K.)'
Ptraw I. — Ster. 2%.
HARAWANKENBOTE
Freda. 5. noreirbra 1941.
&om in polje
Pesa to repa kot кпва Mvlae
Pesa in repa sta v prehrani živine važni, ker vsebujeta precej lahko prebavljivih ogljikovih vodanov, zlasti sladkorja. Ne smemo pa ju smatrati za krepko krmo. Peel in repi primanjkuje zlasti beljakovin in masti, zato je treba ob repi in pesi pokladati tudi hrano, ki ima veliko beljakovin; s tem se tudi popolneje izkoriščajo redilne snovi v pesi in repi. Ali naj se pesa in repa dajeta živini zrezani ali celi, o tem so mnenja deljena. Dovolj je razlogov za to in ono mišljenje. S poskusi so pa dokazali, da rezanje pese in repe nič ne vpliva ne na mlečnost ne na količino maščobe v mleku, niti na živo vago živine. Popolnoma vseeno je torej, ali po-kladamo peso ali repo živalim celo ali zre-zano. Le čista mora biti in pokladati jo je treba sprva v majhnih ter polagoma šele v večjih obrokih. __
Rejec malih živali
Kako preprečimo kokošim, da bi žrle jajca?
Kadar začnejo mlade kokoši nesti, se često opaža, da so se navadile žreti jajca. Ako se je taka slaba navada v kakšnem kurniku enkrat razpasla, se je zelo težko odkrižamo. Kokoši bodo skoraj'vedno takrat žrle jajca ,kadar se mlade kokoši ne morejo navaditi na gnezda. Takrat nesejo jajca kje na stelji, od razpočenih jajc poskusijo vsebino, kohčno jim ta začne ugajati in potem požrejo vsa jajca, ki jih morejo doseči. Zato je potrebno, da se mladim kokošim nastavijo v prvem časir po možnosti odprta gnezda, nikakor pa ne samo-zaklopna gnezda. Naatil v gnezdu mora biti čim najbolj mehka. Namenu primerno je tudi, ako je gnezdo v poltemi. V prvih dneh moramo jajca pobirati vsakih par ur, da lahko takoj odstranimo počena jajca in zaprtke. Ako sedijo kokoši na stelji in hočejo tam nesti ,takrat poskušamo, da jih previdno primemo in postavimo v gneido. Čez nekaj časa bodo živali navajene na gnezda. Potem lahko preidemo k samoza-Mopnim gnezdom.
9osvodatstvo
Kako zdravimo na mlečni vročici obolele koze
Ako bolujejo koze na mlečni vročici, moramo jih na tak način zdraviti, da bodo dobile pogoste ji otrebek črevesa in večje izločevanje mleka. To dosežemo najbolj s tem, da truplo polijemo z mlačno vodo in hrbet drgnemo s slamnatimi metlicami ali kosi sukna. Priporočljivo je tudi namazati jih s salmijakovim cvetom. Tudi naj dobijo klistir s srednje mlačno vodo.
V	kozji hlev spadajo dobra lesena tla
Mnogo nasclnikov uporablja lesena tla v kozjih hlevih. Za taka vzamemo po možnosti enako močne odpadke desk, ki jih zrežemo na približno 15 cm dolge kose, ter jih napojimo v polni kopelji karbolineja in jih, ko so se posušila v vrelem katranu položimo na dobro pripraljeno dno hlevskih tal. Porabijo se lahko odpadki desk vseh debelosti od 2 cm naprej; postranska stvar je pri tem tudi širina posameznih desk. V splošnem sicer nikakor ni treba uporabljati trdega lesa, ampak ustreza zahtevam popolnoma borov ali smrekov les, vendar je za mesta, kjer se veliko hodi, primernejši hrastov ali kak drugi trdi lea. Ko so položena tla, se površina vnovič prepleska s karbolinejem in se pusti, da ss vsaj 14 dni do tri tedne uši. Takšna tla niso ne le zdravstveno brez ugovora, ampak se tudi dolgo časa držijo in so poceni, ker se uporabljajo drva. Umeje se, da morajo biti klade popolnoma suhe, ker sicer ni mogoča učinkovita impregnacija. Manj pripravna so tla iz okroglega lesa. Vmesni prostor sicer lahko napolnimo s peskom in katranom, vendar tukaj le prodira scalnica In sčasoma razjeda les; isto velja za razpok-line, ki se jim pri okroglem lesu ni mogoče izogniti.	_
Misli k ietošnlemn кгт1|гп|о svln'
v razpredelnici (tabeli) članka »Misli k letošnjemu krmljenju svinj* z dne 1. t. m. so nastale naslednje tiskovne pomote:
V	četrtem stolpcu: ribje moke kg, glasiti bi se moralo : ribje moke gramov. V šestem stolpcu tretji vrsti 0,339, glasiti bi se moralo: 0,539.
Nemško pravo o davku na promet
KnjigovodstvenI dokaz
Olajšave v veletrgovini se morajo zahtevati samo, ako eo dejanski predpogoji, ki so zakonito predpisani, tudi dokazani. Predpisi za potrebo vknjiženega dokaza ao povzeti iz § 14. U. St. D. B. in veljajo za priključne uvozne dobave, kakor tudi za olajšano veletrgovino. Po tem velja kot prvo načelo, da morajo biti predpogoji, katere je treba dokazati, enostavno in lahko pregled-Ijivi iz knjig, ki se vodijo v Reichu. Po § 14., odst. 4. U. St D. B. se morajo pravilno vknjižiti:
1.	Množina in trgovsko običajno ime predmeta,
2.	dobavitelj in dan dobave podjetniku,
3.	morebitna obdelava ali predelava predmeta,
4.	odjemalec (ime, obrt ali poklic in stanovanje) in dan dobave odjemalcu
5.	sprejeto plačilo in
Pri obd««"'
t- '•
2.	morebitno obdelavo ali predelavo,
3.	odjemalca (ime, obrt ali poklic in stanovanje) in dan dobave odjemalcu,
4.	dogovorjeno plačilo In dan prejema.
To olajšavo more finančni urad samo tedaj dovoliti, ako je je gotov, da je izključena obdelava ali predelava po načinu podjetja, ali pri nekateri odpovedi, kljub temu, da ni istinitega dokaza.
Finančni Reichaminiater je dovolil z o-krožnico aplošno olajšavo pri mestih črpalkah (Tankstellen) do nadaljnjega 75% celotnega prometa, goriva, olja in masti za avtomobile brez natančnejšega posameznega dokaza kot dobava teh predmetov v veletrgovini (davkaproste).
Taka pavšalna dobava je na razpolago podjetniku; on Ihko doprinese tudi posamezen dokaz.
vsem brez ustmenlh pojasnil od podjetnikove strani vsako poslovanje, in sicer od sprejemne strani ali pri obdavčenju dolga (Soll-versteuerung) od prodajne do nakupne strani. Drugače rečeno mora biti razvidno iz knjigovodstva, kdo je predmet dobavil in komu je bil isti predmet prodan. Nadalje mora biti mogoča ugotovitev, da predmet ni bil neobd elan, ne predelan od one dobe, ko jo bila dana podjetniku pravica do razpolaganja do istega časa, ko je podjetnik predal to pravico drugemupodjetniku. Pristojni finančni uradi so pripravljeni, da dajejo pojasnila v zadevah o prometnem davku in ravno veletrgovinskim podjetnikom se vodstvenem, dokazu, sicer bi jim nastale r nriporoča, da se zagotovijo o knjigo* sitnosti.
—' v«^ini vele-
-V
Prirodno bogastvo Ukrajine
Po uradnih podatkih iz leta 1933. je dala Ukrajina 4,9 milij. ton pšenice, 4,7 milij. ton rži, 3,4 milij. ton ječmena in 2 milij. ton ovsa. Nadalje proizvaja Ukrajina 1,3 milij. ton krompirja, raznih povrtnin 1,2 milij. ton rastlinskih olj 80.000 ton, sladkorja 2 milij. ton in leta 1936. tudi 36.000 ton bombaža. V letu 1940. je znašala posejana površina 25,7 milij, ha in je znašal pridelek na ha; žito 14,7, kromper 108,6, Ion 17,5 in sladkorna pesa 180 centov.
Ze v prejšnji svetovni vojni je bilo v Ukrajini 50.000 mlinov, 220 sladkornih to-varen in je bilo produciranih 40 milijonov konzervnlh škatelj. Leta 1035. je znašala proizvodnja železa 7,6 milij., jekla 6,1 miilj. in valjanih proizvodov 4,7 milij. ton.
Rezerve premoga cenijo na 68 milijard ton, lignita na 5 milijard, nadalje železno rude na 2 in manganove rude na 0,4 milijarde ton. Poleg tega so v Ukrajini znatna ležišča cinka, živega, srebra, boksita, grafita, azbesta, velika je tudi proizvodnja v koksu in rudninskih oljih.
Iz teh podatkov al lahko vsak sam naredi pravilno sodbo o velikanskem pomenu ukrajinskega gospodarstva.
3IIof«	ilovic«
Pravilnik za tekstilno blago naHrvašljnein. Zavod za ureditev tekstilnga blaga na Hrvaškem je pričela s svojim delovanjem in je v svrho izvršitve svojih nalog ustanovil 4 pododdelke za proizvode iz bombaža, svile, volne ter izdelke iz konoplje in lana.
Kaznovana lakomnost. Na Hrvaškem je bila prva visoka kazen zaradi prestopka določil o raclonlranju tekstilnega blaga izrečena proti nekerjiu hišnemu posestniku, ki si je kupil novo obleko, dasi je razpolagal Se s sedmimi oblekami. Z napačnimi navedbami si je izposloval dovoljenje za nakup. Kazen se je glasila na 6 mesecev ječe in 100.000 kun denarne kazni.
Centrala za surovine v Parizu. V Parizu je bila te dni ustanovljena družba za gospodarsko razdelitev tam postoječih suro-Elektdka v gospodinjstvu. Elektrika vedno bolj prodira v gospodinjstvo, kjer se uporablja ne samo za razsvetljavo, temveč tudi za ogrevanje in kuhanje. V začetku leta 1939, so bile v Berlinu samo štiri velike električne kuhinje, ob koncu lanskega leta pa so jih imeli že blizu 300. Zdaj — sredi vojne — grade 60 velikih električnih kub/mj. Število gospodinjstev, v katerih kuhajo na elektriko, znaša v Berlinu že 8P .%Q0.
Nemške blagovne tarife ~ia zasedenem ozemlju. Uprava nemških državnih železnic je izdala odredbo, kateri se uvedejo s 1. novembrom 1P)41 na vseh železnicah zasedenega ozemlja Spodnje Štajerske, Koro-šk in Goren jske blagovne tarife nemških 'eznic.
nttoe p ristojbine med Nemčijo in Italijo ne^ 'S 1. januarjem 1942 bo poštni in wni promet med Nemčijo in Italijo itavljen in znatno cenejši kakor je bil Po določbah nove pogodbe bo zna-»odoče poštnina namesto 16 pfenigov >, samo 13 pfenlgov (1 L) od pisma, nice pa 6 pfenlgov (0,30 L) name-nlgov (0,75 L), brzojavna pristoj-o znižana od 21 do 18,5 oentezimov
il evropske železniške zvdze
nji železniški l(onferenci v Za-aili »prejeti novi člani v zvezq ev-;lernic in sicer Hrvatska, Slova-3i'ja. ZeleaniSke tarif« so bile pone, Na posvetovanju ao tudi akle-3 uporablja kot uradni jezik v učno nemSčina, dočim je bila dona francoščina.
Iz podločia gospodinje Zdrava Jedila
»Najrajši kuham шеао,« tako govorijo marsikatere goape, »tako hitro in pripro-sto ae ga lahko peče, treba je le malo napora in premišljanja.« — No, to je že lahko resnica. Je U pa tudi najbolj zdravo? Pomi-alimo enkrat, kaj so kuhale naše babice in kaj so jedle njih obitelji. Tu pa bomo videli, da je bilo takrat meao samo pičel dodatek, ki ni tako pogosto prišel na mizo. Znale so pripraviti sto drugih dobrih reči in zelenjadni vrt je bil njihov ponos ia i* ene same sorte so mogle imenitno pripraviti celo vrsto različnih jedil. Zato pa takrat skoro niso poznali protina, putike in marsikaterega obolenja ledvic.
Zelenjad jo veliko važnejša od meea, kajti ona vsebuje snovi, vitamine, ki pomagajo telo zgraditi in ohraniti. Meao tega dragocenega blaga ne vsebuje. Prav zato imamo, dandanes toliko bolezni, ki jib n&šl predniki niso nikdar poznali. Tudi mast v večjih količinah telesu ne prija. Dolžnost, ki nas je v zadnjem času prisilila k zmernosti in štedljivosti s temi rečmi, nam ja pomagala, da smo se povrnili k zdravemu načinu življenja naših dedov. Marsikatera gospodinja ima v tem začetkoma velike težave. Le malo jI je znano, kaj naj začne z zelenjadjo in jed postane enolična in neokusna. Toda ni treba, da bi se vedno eno in isto ponavljalo in sledeči recepti, ki so zamišljeni za šestčlansko rodbino, naj gospodinji pomagajo in jo hkrati spreobrnejo, da pripravlja zdrava in okusna jedila.
KrompJrievi cmoki
1 kg krompirja, 30 dkg moke, 1 jajce ise lahko tudi opusti), sol. Kuhani In prctlaicni krompir zmesimo v moko, jajcem in soljo, izobličimo cmoke in jih položimo v vrelo soljeno vodo.
Bučno zelje
4 dkg masti, 2 kg buč, čebulo, 1 noževo konico paprike, kopra, soli, kumna, jesiha. Sesekljano čebulo pražimo v masti, da poet ane zlato rumena in damo v njo olupljeno, a krhalnikom . .tanke rezance zrezano bučo,. zraven pa dišave, dušimo 10 minut, potem pa ■ potrosimo a 4 žlicamj moke, po 2 minutah ia zalijemo. H. koncu pn po okueu dodamo jesifea ir. fino sesekljanega kopra.
Enotna jed iz buče
75 dkg buče, 25 dkg pora, 50 dkg celih paradižnikov ali 3 žlice paradižnikovega mozga, 1 kg surovega krompirja, vode, efeli, 3 dkg masti ali 4 dkg slanine, peter šil ja. Pripravljeno bučo in por zrežemo v rezine, jo dušimo in napolnimo z vročo vodo, dodamo paradižnike in v kocke narezani krompir, solimo, skuhamo in pripravimo s peter-šiljem.
Cesminov sok
Na 3 litre čoeminovlh jagod nalijemo 3 litre vode. pustimo nekaj ur stati, potem kratko prekuhamo in stisnemo. 1 liter soka skuhamo z 1 kg dadkorja, napolnimo v kozarce In dobro zamašimo s probkovimi za-maški.
Poljubki (kolački) iz ovsenih koemičkpv
11 %g margarine, 25 dkg sladkorja, cl-tronlna lupina, 8 žlic mleka, 2 jajci, 25 dkg nadrobljenih ovsenih kotmičev (pražimih), 25 dkg moke, 1 zavitek pecilnega praška. Mast razpenimo, dodamo ji 2 rumenjaka, mleko in sladkor, to vse mešamo. Nadalje primešamo še moko in pražene ovsene kosmiče, dišave, pecilni prašek in sneg od 2 beljakov. Iz tega se napravijo kolački (poljubki), ki se spečejo, da postanejo svetlo rumeni.
Marmelada iz šipknvih jagod
1V4 kg mozga iz šipkovih jagod, % kf sladkorja. Sipkove jagode umijemo in odstranimo iz njih pečke. Le-te lahko porabimo za čaj. Na lupine šipkovih jagod pa nalijemo čisto malo vode in jih kuhamo 15 minut, potem jih pretlačimo skozi sito in mozeg vkuhamo g sladkorjem. Doba kuhanja: 15 minut.
Cesminova žolica
1 liter soka, >/з kg sladkorja. Jarrodc o;:e-hamo s čisto malo vode, potem pa stisnemo. Sok naj odteka skozi ruto in se naj počasi segreva. Potem kuhamo to maso tako dofgo s sladkorjem, da postaja iollčasta.
Duh po čebuli
odstranimo z nožev, če dršimo rezilo nekaj časa nad plamenom.
Srede, 5. novembra 1941.
RARAXf ASKES BOTE
stran 5. — Slov. 23.
Katere radijske postaje smemo poslušati
Reichsmlnister za ljudsko izvešCanje In propagando je na novo dovolil poslušanje več radijskih postaj, ki so bile dosedaj prepovedane. Ta naredba stopi takoj v veljavo razen za one postaje, ki tu niso navfedene.
Sledeče postaje se smejo poslušati:
Na dolgih valovih; Deutschlandsender, valovna dolžina 1571 m, Luxenburg 1293 m, Weichsel 1339 m.
Na srednjih valovih Alpen 338,3, Berlin
356.7,	Bohmen 269.5, Bremen 395.8, Bre-slau 315.8, Danzig I. 304.3, Danzig II. 209.9, Donau 325.4, Dresden 204.8, Frankfurt 251, Freiburg 231.8, Graz 233.5, Hamburg 331.9, Kat'b-. lt* .845.6, Kaiserlautem 209.9, Kla-genfurt 568.3, Koln 455.9, KSnigeberg 291, Konlgsberg II. 222.6, Leipzig 382, Linz
233.8,	Litzmannstadt 224, Memel 216.8, Miinohen 405.4, Posen 249.2, Saarbrlicken 349.2, Straeaburg 240.2, Stuttgart 522.6, Wien 506.8, Norddeuteche Glelchwelle 225.6, Ostdeuteche Gleichwelle 233.5, Schleeieche Gleichwelle 243.7, SUddeutsche Gleichwelle 578, estdeutsche Gleichwelle 251, Oetmilrki-sche Gleichwelle.
Pol?g navedenih pa tudi sledeče oddajne postaje: Na dolgih valovih: Bergen I. 1064, Bodo 1186, Friedsland 1875, Kowno 1961, Minsk 1442, Oslo 1154, Paris 1648, Тготвб 1064 m.
Na srdnjih valovih Baranowitschi 576,9, Belgrad 437.3, Bergen II. 845.1, Bordeaux 219.6 — 255 — 278.6, Brtln 259.1, Brile-sel I. 321.9 — II. 410.4 — III. 483.9, Calais 515, Dorpat 585.9, Drontheim 360.6, Finn-mark 864.6, Frederickatadt 235.1, Goldingen 271.7, Ham ar 578, Hilversum . 415.5 — II.
301.5,	Krakau 293, Kriatiansund 476,9, Lem-berg 377.4, Libau 209.9, Lille 247.3, Modohn
514.6,	Mahrisch Ostrau 222.6, Namsoe 312.2, Notodden 231.8, Paris 274 — 280 — 312.8, Porsgninn 246.5, Prag 470.2, Rennes 288.7, Riga 238.5, Rjukan 222.6, Smolensk 491,8, Stavanger 352.9, Vigra 476.9, Warechau 219.6, Wilna 659.7 m.
Prva kolona strojev za dušenje na kmetih
Konzerviranj« zelene krme tudi v Sfldkarnten
Za kmete v Sudkarnten je naravnost praznik, kadar se mu pokažejo ali razložijo gospodarske novosti, morda nov stroj ali novi in boljši način dela. Kadar se ljudem razodevajo izboljšanja v kmetijstvu, loteva se jih opojnost za delo, ki nekoliko zavisi pač tudi od medsebojnega tekmovanja.
Taka gospodarska prireditev, ki je postala pravcata vaška slavnost, se je nedavno vršila v Strochain pri Krain-burgu. Ob sodelovanju z okrožnim kmetovalcem v Krainbugu so se v tej vasi v letošnjem poletju na šestih kmetijah napravili silosi — krompir. Sedaj se je pa v Strochain pripeljala prva kolona strojev za dušenje. Z njo so prišli strokovnjaki šefa civilne uprave, oddelka za kmetijstvo, en inžener kmetijske glavne družbe v Klagenfurtu in ravnatelj gorenjske kmetijske družbe v Krainburgu.
Na kmetiji »pri Petru« se je kolona ustavila in pričela z obratovanjem. Vse se je strnilo okrog novega stroja, ki ga nihče ni poznal in doslej tudi nihče ni videl. Strme-nju počasi in preudarno prihajajočih kmetov in kmetic so sledile začetkoma nekoliko oprezna in nesiguma vprašanja in opazke, ki so ae pa prav kmalu izprevrgle v eno-dužno odločitev, da takoj nakupijo celo napravo strojev. »Na vasi jo nujno potrebujemo«, tako 80 ugotovili gledalci. In kmetu Leonardu je sledil kmet Oman, Omanu pa Halenz itd. Vsak s prošnjo: »Pridite tudi k nam in razložite še pri nas konzerviranje krompirja in zelene klaje.«
»v dolini Lavantal,« je menil ondotni kmečki fant, ki ве je slučajno nahajal v Strochainu, »imajo take naprave za dušenje že dalje časa. Naš gospodar je nasadil tri orale koruze in tri orale sončnic samo za vkisanje.« Tudi kmetje v Strochainu so sklenili, da bodo v bodočem letu zeleno krmo nasadili na večji ploekvi in da bodo hkrati povsod zgradili tudi ustrezne stolpe za krmo in jame.
»Da, da,< je nekoliko samozavestno in ponosno v razgovoru menil neki kmet iz Stro-chaina, ko je po treh dneh bila končana ta prireditev, »med svetovno vojno sem prišel povsod okoli, v Italiji, Franciji in tudi Švici, toda tako redoljubne, delovne in za napredek dostopne ljudi, kakršnih pri nas, sem le redko našel.« Treiia je pribiti, da so kmetje v Siidkamten hoteli napredovati ж sodobnostjo, toda v letih po svetovni vojni jim ta volja ni nič koristila, kajti v jugoslovanski dri^vi so živeli v tako bednih gospodarskih razmerah, da so pridelali jedva za golo življenje, kaj šele, da bi ei modernizirali obrate. Domača, gruda sama kmetu po-največ ni daia zadostne hrane — Izjemši dobre letine, ob katerih je mogel v večjih količinah prodajati semenski krompir in fižol — in skoraj v vsaki rodbini sta morala en sin ali ena hčerka iti na delo v tovarno in si služiti denar. Toda to se bo sedaj popolnoma spremenilo; kmet v SUdk&mten bo ravno tako kakor kmet v dragih nemških pokrajinah dobival podporo države za izpolnitev nje.s^ove važne naloge. F. W.
Skakalnica v Planici
Zapora mostu
Mosrt od deželne ceste čez Savo v Pod-nartu bo v času od 5. novembra od 7. ure zjutraj'^do vStevši 8. novembra 1941. zaradi nujnih del prezidave zaprt za celokupni promet."'-
Prva preftknSnla sira т Kraf bnrfn
Zelo zadovoljivi uspehi
Med ukrepi za oskrbo in pospeševanje proizvodnje je bila od poverjenika za prehrano in kmetijstvo pri šefu civilne uprave za zasedena ofcemlja Koroške in Kranjske ob sodelovanju z zvezo mlečnega in moščobnega gospodarstva Siidmarke v Krainburgu izvršena preizkušnja sira, ki so se je udeležile vse sirarne v dolinah in planinah tega ozemlja.. Uspeh se mora z ozirom na to, da gre deloma za izredno primitivno opremljene obrate, o-značiti kot zelo zadovoljiv. Podatki preizkušnje so pa tem bolj uvaževanja vredni, ker bo ravno na tem polju proizvodnja sira tudi v bodočnosti imela največji pomen.
številni Jastrebi na Koroškem
Opazili 80, da se v zadnjih tednih pojavilo nenavadno veliko Število jaetrebov na korofiikh gorah. 2e nekajkrat se je zgodilo, da so jastrebi odnesli jagnjeta ali tudi sicer napravili škodo med ovčjimi čredami.
Kmalu po zasedbi Gorenjske je prevzelo državno športno vodstvo v Berlinu skakalnice in oba domova v Planici v svojo last. Izdelani so bili načrti za popravilo skakalnic, izboljšanje pota od kolodvora. Sredi avgusta so pričeli z deli, ki jih v okviru organizacije Todt izvršuje neka dunajska tvrdka.
Veliko skakalnico so v Izteku poglobili za okrog 1 in pol metra ter uporabili tam pridobljeni gramoz za velik nasip okoli izteka, ki bo imel pa vrhu 5 m široko ploščad za gledalce. Nasip sam se dviga nad dosedanji nivo za 1 in pol do 2 in pol metra. Ob strugi bo nasip obzidan, da ne bo voda rušila Bten. Lesena konstrukcija skakalnice je bila pokrita s krajniki, ki so bili mestoma že zelo slabi, posebno v zaletu. Zato bo vse krajnike odstranili, skakalnico po bodo pokrili z lahkimi polokroglimi količki, ki bodo obenem pozimi zadrževali drčanje snega. Stebri, ki tvorijo leseno konstrukcijo, bodo katranizirani, najvižnejši pa že Jetoe podbe-tonirani, ostali pa prihodnje ietlo. Po gozdu bodo speljali nove položnejše stopnice.
Sedanji sodniški stolp bo odstranjen ter nekoliko višje in bolj v stran zgrajen nov, 40 metrov visok stolp, ki bo imel vse potrebne naprave za zvočnik, telefon, objave daljav in popolno pisarno. Vse ostale skakalnice, predvsem ona za 45 m, bodo temeljito popravljene, ona za 65 m Se nekoliko povečana, pri vseh pa urejeni izteki in napravljeni sodniški stolpi.
Ceeta, ki vodi s kolodvore do skakalnice, bo popravljena in razširjena na 3 in pol metra ter bo dobila potrebna izogibovali-šča; pred skakalnico bo zavila na levo preko mostu v novi trasi na staro cesto proti smuškim domovom. Na ta način bo ves
prostor pred veliko skakalnico služil samo skakalnici.
V načrtu je le, da me bo kakih 50 m daleč od velike skakalnice zgradilo na istem pobočju veliko smučišče za veleslalom, po ka-teremname ravajo prihodnje leto montirati vzpenjačo, ki bi služila za skakalnico, slalom in vodila do vrha Mecesnovca, -e katerega bo popravljena in urejena proga za smuk.
- Na zadnjem zasedanju mednarodne smu-ške zveze v Stockholmu je bilo tudi dokončno rešeno vprašanje planiške skakalnice. Znano je, da PIS-a dolgo ni hotela priznati velike skakalnice, čeč, da zapeljuje skakalce le k podiranju rekordov, kar pa ne vpliva vzgojno za vso panogo smuških skokov. Zdaj je bila po dolgem boju skakalnica vendar priznana. 2e to zimo bo v Planici več prireditev, prva v začetku marca.
Državno športno vodstvo je odredilo, da bo upravljalo domove in skakalnice v Planici koroško športno okrožje; kot športni vodja je bil Imenovan znani smuiki sodnik Alberl Bildstein.
Po {flo zborofanje fZffelfteileT
Smernice za učiteljstvo okrožja Krainburg
V zadnjem tednu so se vzgojitelji in vzgojiteljice okrožja Krainburg zbrali v Wald-u na Savi- h prvemu poučnemu zborovanju. Po pozdravnem govoru Kreis-leiterja Stonnerja je gdč. Bngard Glantschnig vodila veselo pevsko uro. Gauwalter Landeerat D las k a je nato podal obširen pregled o velikih nalogah, ki so stavljene vzgojiteljem v SGd-k&rnten, in o pomenu tega vzgojnega dela v okviru velikega zgodovinskega sodobnega
dogajanja. Ravnatelj učiteljišča v Krainburgu dr. K o s C ii i e r je v svojem preda-vanju o »nemškem licu Slidkamten« na podlagi zgodovine, kulture, potrošnje, oblike naselbin, povesti, pesmi, sploh vsakdanjega livljenja ozko povezanost z nemškim kulturnim krogom, tako da je sedaj v bistvu potrebna le uvedba nemškega jezika, da se ta pokrajina dokončno priključi Reichu. Zvečer je Pg. J a n n a c h prikazal nekaj prav čednih ozkih filmov o različnih zborovanjih in prireditvah koroških vzgojiteljev. Kreieschulrat Stucklerje imel izčrpno predavanje o novem redu v Evropi; prikazal je oblike politike, na katero se mora sedaj nemški narod podati, da doseže na naiem delu zemlje trajno konsolidira-nje. Poverjenik za šolstvo okrožja Krain-burg, Schulrat WUstnerjedalv svojem predvajanju pr^tična navodila o načinu dela pri pouku in prt šolski upravi. H koncu zasedanja je Kreisleiter S t o n n e r razpravljal Se o raznih nalogah in problemih, ki ee podajo iz službe v Stidkarnten. S pozdravom na Fuhrerja je bilo zaključeno zborovanje, M je bilo za vse udeležence tako poučno, da bo kmalu sledilo drago.
Јж domovine
Krainburg. (Poroke.) Poročili so "se v Krainburgu; Safer Willi Peternell z gospodično Emilijo Perne iz Neumarktla. — Vodja kuhinje v hotelu »Europa« g. Josef Dobovičnik z gospodično Cecilijo Mlekusch, blaganjiSarko pri »Starem Mayeru« v Krainburgu. — Ekar Milan, finančni nastavljc-nec, z gospodično Hildo Kumpovo.
Krainburg. (Dobro je iztekla) V soboto popoldne se je na ovinku pri novem železniškem nadvozu v Krainburgu prevrnil velik tovorni avto in zdrčal po nasipu. Ne vozač ne voz ni težje poškodovan. Po nekaj trenutkih je voz nadaljeval svojo vožnjo. Voznik je ostal v domači oskrbi.
ABUmg. (Boksarji iz AQlinga zmagovalci v KlagenfurtuJ Gau-fathwart v boksanju Blahutschek je za soboto zvečer v dvorano KdF hotela Sandwirt pozva' k turnirju štiri mojstre srednje teže v najvišjem razredu, namreč mojstra Ostmarke Dowhana (Reichs-bahn-Sportgemeinschaft Wien), norveškega mojstra Larsa-lsacksen in oba boksarja iz Asslinga, Aseiimana in Me i-n i g a. Večer je imel obeležje po asslingerju Aschmanu, ki je vzlic svoji mladosti z dvema izbomo vodenima bojema in zmagama bil presenečenje krasno iztekle prireditve. Z njim doraiča boksarski talent, od katerega pričakujemo v prihodnjem času velike uspe-Dunajčan D o w h a n zna veliko, toda Aschman ga v predboju ni pustil do razvoja celega znanja. V borbi za tretje in četrto mesto je potem Dunajčan premagal tudi zelo možnega asslingerja Meiniga. Končni izid se glasi; Zmagovalec A s c hm an (Sp. (SS-KAC), 3. mesto Dowhan (RSpG Wien), 4. mesto Meinig (Sp. Gem. Assling).
St. Martin. Začetek šole v Ober-tnehein.) Pouk na štiri razredni šoli v Obertuchein je začel 4. oktobra. Poduču-jeta obe učiteljici Edeltraud in Anna Pflanz — mati in hči. Skoro 150 učencev sledi z veseljem in zelo pazljivo pouku iz nemščine. Soleko poslopje, novodobna, lepa zgradba, povzroča, da je učiteljskim močem v tem sicer zapuščenem kraju delovanje prijetne je. V drugih učilnicah doline Tuchein Se ni nikjer otvorjen pouk.
ins Osmm-Licht i

Bisitris _ imJ tparsamer da^^n -
JMreb dit riebtigf Osram-D-Lampt1
Duokelheit diauCen - đi »oil es đahdm schdn ћсВ leinl ^ihlen Sic aber hcute crst recht wirtschaft-liche bliihlampcn, đenn meist wird Elektrizitit aus kuegswichtiger Kohle gewonnen. Es kommt dahet damuf an, die zur Verfugung Jtehcnđe Elek«ri2itltsmengc rich tig Ruszunutzcn. Osram-D-Lampen bieten groUc Lichdcistuog bei gcrin-Jim Stromverbrauch. Vot tllcm gilt dies fur Osiam-D-Lampen hdherer Dekalumenita;ken: Bd einct Sptonung voa tio Volt hat die Osram-
D-Ltmpe ♦en б; Dim ж. В. einen Sttomverbraucb von 57 Watt, gibt abet fast dteimal soviet Licht vie eine 0*r»m-D-Lampc von ij Dim bei einem Stfomverbraudi von 17 Watt! Das Hens jeder gasgefiillten Osram*D-Lampe ist die Osram-Doppelwendel, sic m adit den Unterschicd. Verwenden Sie also stets Osram-D-Lampen def ilchtigen Dekalumenstarke, jc nach dem Beliuchtungszweck. Es kommt auf den Namen Osram an! Gliihlampen, die nlcht dlesen Namen tragen,
sind aucli nicht von Osram hergestellt.
OS RAM-lll-LAMPE N
INNtNMATTlERT
aus bulto-pas ohosstbm glohlampenwerk #№» Pt$riA*tttš i§ Wi»B
A
gtran 6. — gtev. 23.
KABAWANKEN-BOTE

Dr. F. J. Lukae
Izrežite! Hranite!
Ql^fuMna mdi&dVbw in 1ЏшкЈЈ£М n)eubjak ntdiwdhjeh uiuL ЏЈшМиек.
20. LEKCIJA LSsung der Aufgabe:
I.	1. Karl ist fleUiiger als Paul. 2. Er ist der groBte Dichter der Nation, 3. Dieses Pulver ist starker als jenes. 4. Dieses Bild ist alter als jenes Buch. 5. Die Donau ist 1 anger als die Drau. 6. Der Baum ist hoher als der Busch, 7. Der Hund ist meist groBer als die Katze. 8. Meine Aufgabe ist weniger schwierig als deine. 9. Dies ist der eleganteste An-zugstoff des Schneiders. 10. Gold ist wertvoller als Silber. 11. Ihr seid reicher als wir, aber wir sind gliicklicher als Ihr. 12. In Deutschland ist es кШег als in Italien. 13. Ol ist leichter als Wasser.
II.	1. Gold ist wertvoller als Eisen. 2. Ein Mann ist starker als ein Knabe. 3. Ein Pferd ist groBer als ein Hund. 4. Der Winter ist kal ter als der Herbst.. 5. Glaa ist barter als Holz. 6. Der Hund ist treuer als die Katze.
III.	breit — breiter — am breitesten, ge-sund — gesiinder — am gesUndesten, gut — besser — am besten, lieb — lie-ber — am liebsten, eng — enger — am engsten, herzig — herziger — am her-zigsten, nieder — niederer — am nie-dersten.
IV.	Das groBe Zimmer, ein groBes Zimmer, groBes Zimmer, die groBen Zimmer, groBe Zimmer; die kleine Hand, eine kleine Hand, kleine Hand, die kleinen Hande, kleine Hande; das griine Gras, ein griines Gras, griines Gras, die grli-nen Graser, griine Graser; der schone Baum, ein sch6ner Baum, schfiner Baum, die schSnen Baume, schone B&u-me; die gute Mutter, eine gute Mutter, gute Mutter, die guten T'Utter, gute Mutter; der tapfere Soldat, ein tapferer Soldat, tapferer Soldat, die tapferen Soldaten, tapfere Soldaten; der schwar-ze Stiefel, eir schwarzer Stiefel, schwar-zer Stiefel, die schwarzen Stiefel, schwarze Stiefel; das kleine Glaa, ein kleines Glas, kleines Glaa, die kleinen Glaser, kleine GlEser.
Pretekli deležnik
Pravilo : Pretekli deležnik pravilnega glagola se končuje na -t in ima spredaj predpono ge- (machen — ge-macht, haben
—	gehabt, kaufen — gekauft).
Pomni : Pomožni glagol stoji večinoma
ločeno od preteklega deležnika. Pretekli deležnik stoji vedno na koncu stavka.
Pomni: Vsi povratni glagoli se spregajo s pomožnim glagolom »haben«. (Ich habe mich gefreut.)
Pravilne tvorbe: machen — ge-macht, lachen — gelacht, rauchen — ge-raucht, arbeiten — gearbeitet. (V teh primerih se mora pred -t vriniti e.) antworten
—	geantwortet, stellen — gestellt. Ubungssatze : Waa haben Sie ge-
etern gemacht? Ich habe gearbeitet. Warum haben Sie jetzt gelacht? Ich habe nur gelacht, weil mir etwas gefallt. Er hat taglich 10 Zigaretten geraucht. Mit wem haben Sie Schach gespielt? Mit dem Lehrer des Schachkurses des Deutschen Volksbildungs-werkes. Waa haben Sie am Strande gesucht? Meine Sonnenbrillen. Herr Muller hat sein Haus verkauft Wohin habi«,^ Vasi
!f S	den Tisch. Ich habe
_ ® „.лсг an die Wand geh&ngt und die HUcher in den Schrank gelegt. Ich habe Ihnen schon oft gesagt: In diesem Zimmer diirfen Sie nicht rauchen. Er hat das Wasser vom Brunnen geholt. Hat das Fr&ulein auf Ihren Brief schon geantwortet? Noch nicht, aber ich bin sicher, sie wird mir antworten.
Nepravilna tvorba preteklega deležnika
verstehen — verstanden schreiben — geschrieben verlieren — verloren denken — gedacht vergessen — vergessen lesen — gelesen laufen — gelaufen kommen — gekommen stehen — gestanden sterben — gestorben marschieren — marschiert rennen — gerannt fallen — gefajileD
fliegen flieBen
geflogen geflossen
Ubungse&tze: Haben Sie mich verstanden? Nicht gut, Sie sprechen leise. Warum haben Sie mir nicht geschrieben? Der arme Kerl hat seine Geidtaache mit 50 Rm verloren. Er hat schon wieder sein Geld vergessen und ich muB fUr ihn zah-len. Haben Sie heute den Leitartikel schon gelesen? Nein, noch nicht aber ich werde ihn nachmittag lesen. Warum sind Sie so gelaufen? Ich habe nicht viel Zeit mehr gehabt. Mit vem ist Kari gekommen? Mit seinen Briidem. Ich bin leider auf der gan-zen Fahrt gestanden. Mit 30 Jahren ist sein Bruder gestorben. Die Soldaten sind in die-ser Nacht iiber 30 Km marschiert. Wohin ist er jetzt gerannt? Er ist nach Hause gerannt, weil er seinen Schirm holen will. Der kleine Junge ist zu schnell gerannt und ist Uber einen Stein gefallen, aber er hat sich nicht weh get an. Sind Sie schon ein-mal geflogen? Ja, einmal bin ich mit einem Verkehrsflugzeug von Klagenfurt nach Graz geflogen. Seit zwei Wochen ist in diesem Bach kein Wasser mehr geflossen.
Gegenwart des Zeitwortes wissen:
Ich weiB — (jaz) vem du weilJt — (ti) veš er weiI3t — (on) ve wir wissen — (mi) vemo ihr wiUt — (vi) veste sie wissen — (oni) vedo
Eieenbahn.
Unsere Stadt hat zwei BahnhSfe: Den Hauptbahnhof fUr den Personenverkehr und den Giiterbahnhof fiir den Warenverkehr. Es gibt SchnellzUge; sie halten nur auf groGeren Bahnhofen. PersonenzUge halten auch in kleinen Stationen. Last- oder Giiter-ziige befordem ausschlieBlich GUter. Be-fbrdert ein Zug Personen und GUter, so heiBt er ein gemischter Zug. Wer mit dem Schnellzug fahrt, muB einen Zuschlag zah-len; bei EilzUger zahlt man nur den halben Zuschlag. ZUge, die nur auf kleinen Strecken fahren, heiBen LokalzUge, sie halten in jeder kleinen Station und werden deswegen auch BummelzUge genannt. Fast alle ZUge fUhren drei Klassen. Triebwagen haben im Allgemeinen wie die Strassenbahn oder wie die Autobusse nur eine Klasse. SchnellzUge fUhren meist bei Tag einen Speisewagen und bei Nacht einen Schlafwagen. Reisende, welche mit PersonenzUgen fahren, кбппеп sich in der Bahnhofgastwirtschaft oder auch am Verkaufsstand etwas zum Essen oder zum Trinken kaufen. In vielen Stationen brihgt man auch Getranke und derglei-chen zum Zug. Man hort dann eine Stimme rufen: »Bier bitte!« Oder: »Zuckerl, Scho-kolade, heiBe WUrstel, Schinkensemmel!« Ein anderer Verkaufer ruft: »Zeitungen, illustrierte Zeitschriften, die neueste Magazine!« Und wieder ein anderer: »Zigarren, Zigaretten!« In jedem Abteil befindet sich eine Notbremse. »Bei Gefahr Handgriff he-rabziehen!« Jeder Wagen hat Abteile fUr Raucher und Nichtraucher. Wer in einem Nichtraucherabteil raucht, muB Strafe zah-len. Fast jeder Zug hat auch ein Abteil fUr »Mutter und Kind«. Reisende ohne Kinder diirfen hier nicht einsteigen.Hunde darf man .uaen zrugmiti.exSnen,	aber einen
BeiBkorb tragen und man muB sie an Leine fUhren. Der Reisende muB fUr sie eine Hundekarte 16sen. FUhrt der Zug etn Abteil fUr Reisende mit Hunden, so miissen Reisende mit Hunden dort einsteigen. Jeder Reisende kann einen Koffer bis zu 30 kg Gewicht in den Wagen nehmen.
An Samstagen, Sonntagen und Feierta-gen sind die ZUge oft Uberfiillt. Der Schaff-ner kontrolliert w&hrend der Fahrt den Zug. Reisende, die keine Karte haben, кбп-nen sie beim Schaffner losen, sie mUssen es ihm aber rechtzeitig sagen, sonst mUssen sie Strafe zahlen. Der Schaffner gibt auch AuskUnfte Uber Ankunft, Abfahrt, VerspK-tung einee Zuges usw. »Herr Schafiner, bitte muB ich in Bruck umsteigen? — »Nein, dieser Zug f&hrt direkt nach Wien, aber wenn Sie wollen, kStmen Sie in Leoben in den Eilzug von Selztal umsteigen, Sie sind dann eine Stonde frUher in Wien!« — »Gut, das werde ich machen, bitte schreiben Sie mir eine Eilzugszuschlagskarte von Leoben bis Wien SUdbahnhof. Waim komine ich mit dem BUwg Mch Wim?*.*- »ДШев
Augenblick, ich werde sofort im Fahiplan nachsehen — Sie kommen, wemi der Zug keine Versp&tung hat, um 16.43 nach Wien. So und hier ist die Zuschlagskarte, sie ko-stet mit der Schreibgebiihr 1 Rm.«
In der Bahnhofshalle sind besonders un-mittelbar ver der Abfalirt der Zilge immer viel Leute. Die Fahrkarten IBst man an der Kasse oder wie man auch sagt, am Schalter. E^s gibt einfache Fahrkarten und auch RUckfahrkarten. Neben dem Schalter hangt eine Tafel, auf der die Fahrpreise nach den verschiedenen Orten angegeben sind. Uber die Ankunft und Abfahrt der ZUge geben 2 andere Tafeln Auskunft. Wer Genaueres wissen will, erkundigt sich bei der »Auskunft«. Die Fahrplane sind meist an den W&nden der Bahnhofshallen ongeschlagen. Hat man die Fahrkarte gelSst, so geht man durch die Sperre auf den Bahnsteig. Der TUrsteher kontroliert und locht die Fahrkarten. Hat der Zug Verspatung, so setzt man sich in den Wartesaal oder in die Bahn-hofswirtschaft. Will uns jemand zum Zug begleiten, so braucht er eine Bahnsteigkar-te, die er entweder am Schalter oder am Kartenautomaten losen kann, sie kostet 10 Rpf.
Aufgabe:
I.	Prestavi v slovenščino: Ich danke Ihnen sehr fUr das WBrterbuch, ich habe es gestem sehr notwendig gebraucht. Der arme Kerl hat fUr diese Arbeit 5 Stunden gebraucht. Dieser Baumeister hat schon mehr als 200 H&user gebaut. Ich sage Ihnen, er hat mich tot gefragt. Diese gute Nachricht babe ich gerne gehort. Wir haben wah-rend der Vorstellung einige Male herz-lich gelacht. Er hat viele Jahre in Deutschland gelebt und spricht daher perfekt deutsch. Er hat sich dumm gestellt und nicht die Wahrheit gesagt, aber wir haben ihm nicht geglaubt. Wir haben ihr alles Gute zu ihrem Geburtfl-tag gewUnscht. Er hat mir gezeigt, wo er wohnt. Dieser arme Frau hat 3 RM Strafe gezahlt, well sie ein Fenster schlecht verdunkelt hat. Er Hat immer auf einen Gewinn in der Lotterie ge-hofft, aber er hat nie gewonnen.
II.	Odgovori na naslednja vprašanja:-
1.	Waa fUr ZUge gibt es?
2.	Was befordem die GUterziige?
3.	Wo halten die SchnellzUge?
4.	Was muQ man zahlen, wenn man mit dem Schnellzug fahrt?
5.	Was hat fast jeder Schnellzug?
6.	Wo halten LokalzUge?
7.	Wie nennt man sie?
8.	Wieviel Klassen fUhrt fast jeder . Zug?
9.	Wo kann man sich am Bahnhof etwas zum Essen oder zum Trinken kaufen?
10.	Darf man in jedem Abteil rauchen?
11.	Was geschieht, wenn man in einem Abteil fUr Nichtraucher raucht?
12.	Darf man Hunde in den Zug mit-nehmen?
13.	Welche Vorschrift besteht bezUglich der Hunde?
14.	Darf man Gepšck in den Wagen nehmen?
15.	Wann sind die ZUge oft UberfUllt?
16.	Was macht der Schaffner?
17.	Wo lost man die Fahrkarten?
18.	Wo kann man die Bahnsteigkarte losen?
19.	Was kostet eine Bahnsteigkarte?
Ill*' Postavi sledeče stavke v se-^etavljeni pretekli čas: (Ich o^iache meine Arbeit — ich habe meine Д rbeit gemacht.) 1. Ich lache Uber ei-n&n guten Witz. 2. Du kaufst Die ein пец es Fahrrad. 3. Er raucht zuviel. 4. Fra»'ilein Mathilde spielt den ganzen Tag Kla^der. 5. Kari arbeitet taglich 10 Stun»^Gh und mehr. 6. Wir sagen immer dig V\7ahrhelt. 7. H5rt Ihr daa Klopfen dg r TUre? 8. Die deutschen Soldaten iramp.fen immer tapfer. 9. Herr Paulin, wie te'^Gr verkaufen Sie einen roten Kanar.lenvogel?
Worter
allgemein — splošnd '
angeben — naznaniti, ovadil^
Ankunft (w) — prihod anschlagen (angeschlagen) — nabiti ausschlieBlich samo, izrecno Automat (m) — avtomat Bahnhofagaetwirtschaft (w) — koJodvor-eika reatavracija
Bahnhofshalle (w) — kolodvorska veža Bahnsteig (m) — peron Baumeister (m) — stavbenik befordem — napredovati, poslati BeiBkorb (m) — nagobčnik Bummelzug (m) — izletniški vlak dergleichen — takšen, podoben deswegen — zato direkt — naravnost, neposreden erkundigen (sich) — poizvedovati Eilzug (m) — brzec (brzi vlak)
einfach — navaden, -a, -o einsteigen — vstopiti Eisenbahn (w) — vlak Fahrpreis (m) — vozna cena Feiertag (m) — praznik fliegen, geflogen — leteti, letel flieBen, gefloBen — teči (voda), tekel Geburtstag (m) — rojstni dan gefallen (gefallst) — ugajati (ugajaš) Geldtasche (w) — denarnica gemischt — mešano Gewinn (m) — dobitek, zadetek gewinnen — zadeti (v igri)
Gut (GUter) (s) — blago, posestvo, kmetija GUterzug (m), — tovorni vlak halten (anhalten) — držati (ustaviti) Handgriff (m) — ročna kretnja Hauptbahnhof (m) — glavni kolodvor herabziehen — doli potegniti herzlich — srečen, -a, -o illustriert — ilustriran jemand — nekdo Kanarienvogel (m) — kanarček Kasse (w) — blagajna Kerl (m) — dečko, možak Klasse (w) — razred klopfen — trkati kontrollieren — nadzorovati laufen — teči Leine (w) — konopec, vrv leise — tiho lochen — (pre) luknjati Lokalzug (m) — krajevni vlak losen (eine Karte!) — kupiti vstopnico Ljtterie (w) — loterija Magazin (Zeitschrift!) —magacin (revija) Mal (s) — znamenje; spomenik mitnehmen — s seboj vzeti nachsehen — gledati za kom nennen, genannt — imenovati, imenovan Notbremse (w) — zasilna zavora notwendig — potreben, -a, -o perfekt — dovršen, popoln , .
Person (w) oseba rechtzeitig — pravočasno Reisende (m u. w) — potnik, -ca rennen, gerannt — dirjati RUckfahrkarte (w) povratna karta Schinkensemmel (w) — žemlja s šunko Schlafwagen (m) — spalni voz,
Schrank (m) — omara setzen (sich) — vsesti se)
Sonnenbrille (w) — sončna očala Speisewagen (m) — jedilni voz Sperre (w) — zapora Station (w) — postaja stehen, ich bin gestanden — stati, jaz sem stal
sterben, gestorben — umreti, umrl Strafe (w) — kazen Strand (m) — obala Strecke (w) — proga Tafel (w) — tabla, miza tot — mrtev, -a, -o Triebwagen (m) — pogonski voz TUrsteher (m) — (Portier) vratar umsteigen — prestopiti unmittelbar — neposredno usw. (und so welter) — itd. (in tako dalje) Vase (w) — vrč (za cvetice)
verdunkeln — zatemniti Verkaufsstand (m) — stojnica Verkehr (m) — promet verschieden — različen, -a, -o verstehen, verstanden — razumeti, sem razumel
Wartesaal (m) čakalnica
weh tun, getan — boleti
welcher, -e, -es — kateri, -a, -o
wissen — vedeti
Worterbuch (s) — slovar
WUrstel (s) — klobasica
Zeitschrift (w) časopis
Zuckerl (s) — sladkorček
Zuschlag (m) — doplačilo
Zuschlagskarte (w) — doplačilna karta
Redewendungen — rekla
im allgemeinen — v splošnem alles Gute wUnschen zu — vse najboljša želeti k
ein armer Kerl — ubožec (ubožček), revež
r
Moderna Augei|jiM.n*r C KronffuB

Si^a, S. novembra 1941.
KABAWAMK£M-BUT£
stran 7. — &tor. 23.

Ch. Grolliisch & Co.
Kohlengrosshmdel
Klagenfurt, Frohlichgasse Nr. 40
Puf Nr. 2623. 2624
.Mikhwart"
hcute besonders wertvoll vcrhindert Dbcrlaufcn ko-chcnder Milch u. andercr schaumcnderFlussigkciicn
Preis RM 1'50
Wiedcrvcrkaufer Rabati
Alexander Orinschnig
Kock-, H#l%- und B«Uuehtungi* und KOch#ng#rKt#
Klagenfurt, Wienergasse 11
Immer das Neuesie in schoncn
Handarbeiten
Sfrickwollc — Game
Peine Wasche
OITOWIIHELMER
Klagenfurt, Bahnhofslrasse 9 u. 19
Preklic pooblastila
Podpisani Johann Primožič, posestnik Iz Opale St. 8 pri SairaCb vsakomtir javljam, da moja žena ni več pooblaščena z mojim premoženjem razpolagati, zlasti ničesar Iz mojega gospodarstva prodajati ali prejemati mesto mene denar.
Primožič Johann
Universale
Stroh-' Filz-hut und Stumpen-
Erzcugung fiir Damen und Herren
Domschale
Unser Rosshaar 1st hygienisch gerelnigt, bell15®Ceterilisiert geruchlos, Fett-Ferment frel u. mit der Schutzplombe versehen
Naša žima je higiensko očiščena, pri 115» C sterilizirana, je brez duha, maščobe In fermentov — ter zaščitena z varstveno znamko
ROSSHAAR-FABRIK
Oenossenschaft zur Verarbeltuna won Tierhaartm rag. Gen. m. b. n.
Straschische b«l Kralnburg
iDlelwaren
Hinderbetten
Herbst
Klagenfurt, Plelschmarkt 16
Klnderwaeen
Klnderbetten
GRDNER
Klagenffurti Bahnhoffstr.
Pridobivajte naročnikov za „Karavanken Bote"
Spe rrhoIZ Paneelpiatten HolzfaserplaMen F u r n i e r e P a r k e 11 e n
HANSTRANHINGER
Klagenfurt, VolkermarkterstraBe ^Ruf 1595
ESSIG • SENF
fabrik C. WENGER kugenhjrt
PAUL HATHEYER
KLAQENIURT
Kernselffen, Waschpulver
Einheils- und Rasierseifen
Schmelz-Maraarine
(Margorine-Schmalz)
Tafel-Margarine
WaschIn Extra
Bezugschelnffreies
•tark schSumendas Waschmlttal
Krisfalisoda, Glaubersalz, BiHersalz
Ammoniak-Soda Wasserglas Aetznatron


Knpnjemo predlro od lanu
in konoplje vsako količino
Wir. kanfen gespiimiteii HanI u. FlachS} jede Menge
A. ŠINKOVEC-Seilerel
l№AINBU№, ДН BADMGUIEK t}

Friedrich Jungbauer
Lebensmittel • Grosshandei
Klagenfurt, lO.-Oktobcr-Slrasse 2б Fcrnruf 17-73
Lager in: Klagenfurt, Kiihnsdorf Viilach, Fricsach
^tfient&MUscUfi
ZUCKERWARENFABRIK
Gelautz Koffler
Klagenfuri
i y	* <





M-



, 'di

Iw.
Btraa 8. — Stev. 23,
KABAWANKEN-BOTE
Sreda, S. novembra 1941.
Zahvala
za vee dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih sprejeli ob nenadomestljivi iz^bi naSe ljubljene in nepozabne hčerke, sestre
Tončke Pivk
se vsem najprisrčneje ■ zahvaljujemo.
Zlasti veljaj naša iekrena zahvala vaškim dekletom in fantom za tako krasno poklonjeno cvetje In mnogoštevilno spremstvo na njeni zadnji poti.
Ponovno sprejmite vsi in veak posebej našo najprlerCnejšo zahvalo.
Rodbina Pivk Heiligergeist bel Laak
¥S1 КШТЈЕ NABAVLJAJO SVOJE POTREBŠČINE Ш
PBI
krmi semenih umetnitk ^поЦИћ stroiih
Illlllllllll^
Potrta od neizmerne žalosti naznanjava, da naju je nenadoma zapustil паД zlati 5-letni
sinček
(Boiis
Za izraze iskrenega sožalja se tem potom vsem najlepše zahvaljujeva.
Neutolažljiva mamica in očka ENGELSBERGER
Ljubljana - Krainburg, 3. novembra 1941.
KMETIISKIH ZADRUGAH
Vsak kmet naj se takoj zglasi pri kmetijski zadrugi, ki ie zanj pristojna!
Krainburg St. Georgen Laak
Domschale Kerschdorf bei Eisnern Goriacb
bei Veldes MiMerdorf
bei W. Feistriiz Lom
bei Neumarktl Radmannsdorf Woch. FeSstritz St. Martin bei Liitai Unterdrauburg Pravali
B u n I wa re n we b e rel PHrberei u. Appralur
Textilindustriegesellschaft m. b. H. St. Vttit a. d. Saw«
He rren bii t e JOHANN JANZ
Moški klobuki
JOHANN JANZ •
Sprejemojo se klobuki v popravilo •
KRAIN BU RQ
fetSU
BELEUCHTUNGSKDRPER
Installatlonen von
F. Czernowsky
{laktromeistw - Klageniurt
Herstellung folgender Gerbstofle:
Pinolan N, Pinotan CC, Pinotan
__CC Sp, Fiditenrindenexirakt, Ke-
G.M.B. H. -ZWISCHENWXSSERN motan TF u. TC, Summach ctz. Laufender Einkauf |edes Quantums Fiditenrinde
Berite in širite naš listi
KARNTNER EISEN-UND EISENWAREN-GROSSHANDEl
FIILD & CO.
Klagenffurl, Bahnhoffstrane в
U '*
ШШ:ШШ


%1оЛ9т
FUCHSE HARDER
kanfi
I I T I f C [ WIENER PELZWBRKSTATTB
ROHFELLE
Oglasi v naSem listu so uspešni!
ж
'бШ-
K
■ ■ v
^ js..
lisen, MatCEiat. 9ar6en unđ Slasmatenbanđtun^
FRANZ BERJAK
KRAINBURQ
Rudolf Widmaf
MECHANISCHE WEBEREI
(fs€hernuts€Šk'^ost !^>от8сћаМе
Uvod nemške železniške-tovorne tarife in nemške železuiške-živalne tarife v svobodnih pokrajinah spodnje Štajerske, Koroške in Kranjske
S 1. novembrom 1941 se uvede v svobodnih pokrajinah Spodnje Štajerske, Koroške in Kranjske nemška železni-ško-tovoma tarifa in nemška železni-ško-živalna tarifa in postane sočasno ta v teh pokrajinah veljavna »tarifa za prevažanje .tovora na progah jugoslovanskih železnic« neveljavna. Od tega Časa naprej smejo zato razpoši-Ijatelji samo še te v delih I. nemške železniško-tovorne tarife in nemške železniško-živalne tarife predpisane obrazce (tovorni listi, olistanje itd.) uporabljati.
. Reichabahndirektion Villach
Siidk^wtlMc
Ihr seid jeW deutsch Darum lesei das Buch;
Moschner, Kfirnfen Grenzland im Suden.
Ein Berlcht (iber Arbeit und Erfolg der NSDAP, In KSmfen Preis 1.20 Relchsmark
Vorritig: Buchhandiung«n
NS. • Gauverlag K^rnten
Klagenfuri — Krainburg
m
braudien
die neuen Lohnsteueriabellen
Vorritig
Budihandlung NS.-6aineriig und DruAerei KIrnten • Krilnburg, Klagenfuri
111 pnn
nn
j б! m! b. H. I
|kRAINBUR0ER TEXTILFABRIKEN Q. m. b. H.
JUUUUIIUII"
KRAINBURG