Oar Write U. Today Advertising are REASONABLE. GLAS NARODA NA DAN DOBIVATE V C "GLAS NARODA" PO POSTI NAKATNOST M SVOJ DOM (bvJM BridJ bi praznikov). List slovenskih delavcev v Ameriki. Teleplione: CHelsea 3-1242 Entered m Second Class Matter September 21st, IMS at the Past Office ml New York. N- IH under Act of Congrei* of March 3rd. 187*. No. 189. — Stev. 169. NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 13, 1940—TOREK, 13 AVGUSTA, 1940 Volume XLVII1. — Letnik XLVlli. UVOD ZA VPAD NA ANGLEŠKO Nemški letalci sistematično bombardirajo industrijalna mesta v Angliji Ne«kški aerotplani so včeraj že drugi dan |>o dobro izdelanem načrtu sistematično bombardirali razne kraje na angleških otokih. Nemci |K>roča-jo, da so v zračnih l>ojili izstrelili 71 angleških aeropla-nov, sami pa so jili izgubili 17. S temi naipadi so se pričele priipraue za veliki nemški vpad v Anglijo. Medtem ko so bili prejšnji napadi »brez kakega posebnega načrta, so včeraj i-mele posamične skupine aero-planov natančo določen cilj. Pri vsem tem, da so ti napadi zelo siloviti, pravijo Xem-cii, da "veliki udarec'* £ele pride. Značilno je, da so Xem-ei v nedeljo in včeraj posebno hudo bombardirali dvoje vojni li pristanišč Portland in Portsmouth. Portland je najvažnejša angleška vojna Inka v Rokav -skem prelivu za majhne bojne ladje in za podmornice, v Portsmouthu pa se nahajajo največje bojne ladje in velika ladjedelnica, v kateri je mogoče popra* v iti največjo bojno ladjo. Najhujši napadi so bili od Do ver j a do Portlanda, to je na obrežju, ki je najbližje francoskemu obrežju. Nemci poročajo, da je Portsmouth v plamenih in da je uničenih več letališč. ROMUNIJA MORA ZAVOLJO MIRU DOPRINESTI SE VEC 'ŽRTEV Na zahtevo Madžarske, da ji Romunska odstopi tri četrtine Transilvanije, je Romunska odgovorila s predlogom, da se Madžari in Romuitci preselijo vsak na svojo stran meje, ki naj bo končno veljavno določena. Po tem načrtu bi se moralo preseliti veliko število ljudi, zemlje bi bilo t roba pa le malo odstopiti. Ta načrt je sinoči po radio razglasil romunski ministrski predsednik Gigur-tu. Gigurtu je rekel, da je Hitler Romunski, ki je že odstopila Rusiji Besa rabijo in sO verni tlel Bukovine, naročil, da naj prinese še več žrtev, da bo ohranjen mir v jugovzhodni Evropi, in Romunska je bila za to pri volji. Gigurtu pa je zatrjeval, da je na 22,312 kvadratnih miljah Transilvanije samo 1,8(M),0()0 Madžarov, temtem ko je 3,700,-000 Romuneev in da ju od 50 do 80 tisoč Romuneev na Madžarskem. Gigurtu je izrazil upanje, da bodo pogajanja z Bolgarsko glede južne Dobrudže v krat ketn ugodno končana. Ponoči so Nemci bombardirali kraje po celi Angliji Ko je padla noč na zemljo, so se nemški aeroplani odpravili na vse strani ter bombardirali različne kraje skoro po vseh angleških otokih. Nemci posebno po vda rja jo, da so v nedeljo angleški letalci tako-rekoc (postavili močan obrambni zid ob celem obrežju, včeraj pa so se skoro izogiB>ali ( spopadom, se niso spuščali v boj in so bolj od daleč streljali na nemške aeroplane. Angleži skušajo prikriti škodo Angleško vrhovno poveljstvo naznanja, da so včeraj o*l jutra do večera bili vroči zračni bojni nad Rokavskim prelivom in nad angleškim obrežjem. Nemci so posebno napadali vojno pristanišče Portsmouth, toda največ škode so povzročili na privatni lastnini, ne pa na vojaških predmetih. Včeraj so Nemci poslali v boj okoli 500 aeroplanov. Angleži pravijo, da so izstrelili 61 nemških aeroplanov, izgubili pa so jih samo 13. Zavist med državami * zaradi Balkana Bolgarski poslanik v Moskvi je nepričakovano z ne roj »lanom dospel v Sofijo, da raz- pravlja z vlado o težkočah, ki so nastale med Rusijo in Bol garsko vsled pogajanj z Romunsko za odstop Dobrudže. Rusiji ni po volji, da se vprašanje glede Dobrudže rešuje s posredovanjem Nemčije in Italije ter ne priznava državama v osišču pravice od-leč"vati glede Balkana. To stališče Rusije je najbr-že tudi 'vzrok, da pogajanja med Romunsko in Bolgarsko še niso končana. Romunski zastopnik pri pogajanjih Victor J. Cadere je v ponedeljek odpotoval iz Sofije ter je pri svojem odhodu obljubil, da bo romunska vlada proti koncu tedna povabila bolgarske zastopnike v Cairovo, da podpišejo sporazum, po katerem bo Romunska odstopala Bolgarski južni del Dobrudže. Na i»odlagi te obljube je bila na mejo Dobrudže poslana Wlgarska armada, ki bi imela zasesti odstopljeni del; na meji je že tudi bila civilna komisija, da bi upravljala Dobru-džo. Imenovani so že bilo o krajni glavarji in poštni uradniki. Sedaj pa jc Romunski poslanik v Sofiji, ki je bil včeraj dvakrat pri Bolgarskem vnanjem ministru, zagotovil, da bodo bolgarski zastopniki prav gotovo povabljeni še ta teden. Delavske vesti: Thomas in piketi Vodstvo Columbia univerze je pozvalo socijalističnega predsednika kandidata Normana Thomasa, naj ima predavanje v Matthews Hall, velikem gledališkem po s loj »ju, ki je tudi last univerze. Delavci, ki jim je bilo poverjeno neko popravilo v Matthews Hall, so pa zaštrajkali. Thomas je bil v zelo kočljivem položaju. Predavanja ni mogel več odpovedati, skozi vrsto piketov pa tudi ni hotel iti, kajti to bi ne bilo v soglasju z njegovimi načeli. Slednjič je dobil tozadevno dovoljenje od locala 580 International A^-ociations of Bridge, Strutcural and Ornamental Iron Workers. Piketi, člani Ameriške delavske federacije, so ga navdušeno pozdravljali, ko je šel mimo njih. A' dvorani je bilo zbranih nad tisoč študentov, katere je Thomas pozval, naj porabijo ves vpliv, da bo vodstvo Columbia univerze drugače ravnalo z organiziranimi delavci. Predsedniku univerze, dr. Nicholasu Murrayu Butlerju jo Thomas pisal, da je stavka starinskih delavcev povsem upravičena. Lewis opozarja na nevarnost fašizma ARZENALI OBRATUJEJO V TREH SIHTIH Po mnenju vajnega tajnika Stimsona je to potrebno, kajti sicer bi ne bilo mogoče zadostne množine municije. Ameriški vojni tajnik Stini-s*on je odredil, naj začno ameriški armadni arzenali obratovati v treh šihtih, kajti pro-dukcijo municije je treba na vsak način povečati že vsaj za Ko odstotkov. Tozadevno odredbo je izdal Stimson po posvetovanju s predsednikom Rooseveltom in Sidneyem Hilmanom, ki zastopa delavstvo v narodno-Obrambni komisiji. Doslej je bilo zaposlenih v armadni h arzenalih osemnajst tisoč delavcev. Zdaj namera- nalov v Roek Island, 111., v Watertown, Mass., Frankford, Pa., Dover, N. .1., Waterviliet, N. V. in Springfield Mas«*. Osnovati bo treba tudi stal no milnicijsko industrijo, ki bo deloma vladna last ter ji bo mogoče opremiti z municijo dva milijona mož. Nadomestni vojni tajnik Ko-' preliv na angleško obrežj bert P. Paterson pnrvi, da bo ! ji zgrajenih ponajveč z vladnimi j ž» sredstvi šestdeset municij-kiii tovarn. Nove tovarne bodo veljale vajo zaposliti še osem tisoč nad sedemsto milijonov dolar-mehanikov in dvakrat toliko jev. Armada jo že dobila v ta izvežbanih delavcev. , namen tretino te vsote. Dokler bo ta načrt v veljavi, j Col. F. C. Harrington, vodi-bodo delali delavci [»o št i ride-1 tel j WPA, je izjavil, da bo set ur na teden. Za nadurno njegova administracija v najdejo bodo dobili poldrugo pla-j krajšem času natančno doinia-,čo. Ko bo porazdeljeno delo v | la, koliko WPA delavcev bi se tri šili te, bodo delali delavci dalo porabiti zA narodno- obrambno službo. V slučaju potrebe bodo takoj poslani v milnici j ske in druge tovarne. BLSKOVITA VOJNA SE JE PRIČELA Skoro vse londonsko «'a-sopisje je mnenja, da ~e je ''bliskovita vojna'' ž«' pričela. Vsi pa pravijo, da siloviti zračni napadi v nedeljo in včeraj pomenijo samo uvod za veliki 'vpad, kajti ti napadi prekašajo vse prejšnje zračne napade. Po zatrdilu angleškega vrhovnega poveljstva .-o bili nemški napadi zelo niajlmctri vojaškega pomena. Tako v Portsniouthu ni bilo po>i'!>iu> škode, kajti zadetih je l»:!o ne-kaj hiš, železniška po-taja iri neka pivovarna. Ker je bilo ob obrežju -t :a- ti mnogo velikih ek^plozi.-, ' prevladuje splošno mnenje. d.i I so včerai Nemci streljali | ...... . ' 'svojimi težkimi topovi - tran- [ coskega obrežja čez Rokav ki Tu časnikarski poročila h* i so pred 'več tedni /pi-nlr, da Nemci ob francoskem obrežja postavljajo težke topove, - katerimi je mogoče streljati čc/. preliv v Anglijo. v ja tli \ eč po osem ur dnevno in po šest dnii na teden. Nova odredba se tiče arze- Zastoj vobrambnem načrtu Presenetljivo pričevanje vojnega tajnika Stimsona in industrijalca Knudsena. — V sedmih tednih je bilo naročenih le 33 letal. . Pred zborničnim odborom za pota in sredstva in pred senatnim odborom za vojaške zadeve sta bila zaslišana vojni tajnik Henry L. Stimson in William S. Knudsen, član predsednikove narodno obrambne komisije. Stimson je izjavil: — Meseca junija je kongres, nakazal armadi 400 milijonov dolarjev za letala, motorje in druge potrebščine. Do današnjega dne, torej po sedmih tednih, nam je bilo ,pa mogoče skleniti pogodbe za zgradnjo komaj 33 letal, dasi imamo na razpola- do gotovi okrog 2/. avgusta. Orodje bo gotovo v osmih ali desetih mesecih, tšcle po tistem čaisu .liani bo mogoče izdelovati tanke. Vse kaže, da je delavstvo dosti bolj požrtvovalno pri narod no-oforambnih delih kakor pa industrijalci. Delavci so se odpovedali že marsikateri z trudom pribor-jeni .dobrini, d oči m zahtevajo nekateri industrijalci od vlade, naj jim zgradi nove tovarne ozaroma naj jim poveča stare, poleg vsega tega pa hočejo go denarja za štiri tisoč letal. J i^eti vnaprej zajamčene^ tu- di toliko in toliko dobička. Izgube nemških aeroplanov Francosko zračno ministrstvo naznanja, da »o francoski letalci od 10. maja do 10. junija izstrelili 982 nemških aeroplanov. V rs tem času pa so FntfriflP^'rubiil samo 306 ae- Za njim je povedal Stimson, da pred letom 1944 ne bo mogoče izdelati dovolj opreme za armado dveh milijonov mož. Republikanski senator Henry Cabot Lodge je vprašal Knudsena: — Do kdaj bi se dalo opremiti armado 750 tisoč mož s puškami, tanki in vsem potrebnim? — S tanki gre počasi, — jo odvrnil Knudsen. — Prilagoditi jih moramo potrebam, ki so se izkazale v bitkah na ozemlju Nizozemske, Belgije in Severne Francije. Načrti bo- Nekateri senatorji in kon-gresnilci so se po vsej pravici zgražali nad tem nepatriot-skim početjem. Nakupna sila se je povečala Vsled višjih plač in nižjih življenskih stroškov je danes nakupna sila newyorskega in-dustrijalnega delavca za pe«t odstotkov večja kot je bila leta 1929. To je ugotovil narodno industrijalni konferenčni urad, .....^ Na konvenciji International Union of Mrne, Mill and Smelter Workers, ki se -vrši v Denver, Colo., je znani delavski voditelj John L. Lewis obtožil politike na uglednih mestih, d" omalovažujejo želje ameriškega delavstva. i—1 Narod drvi proti vojni in fašizmu, — je rekel, — in kaj kmalu bomo imeli vojno in fašizem, če ne bo posvečene več pažnje državljanom. Zdaj se politiki za nič drugega ne zanimajo kot samo za vojno. — Vprašanje nastane, — je vzkliknil, — če bodo v bodoče branili ustanove Združenih držav možje, — svobodnjaki ali pa armade mož, kateri so morali posili obleči vojaško suknjo. — Zaenkrat ne ogroža Amerike noben notranji in noiben zunanji sovražnik. Kaj kmalu jo bo pa ogrožal notranji sovražnik. To bodo državljani, ki bodo izgubili zaupanje v vlado, ker noče slišati njihovega glasu. R. J. Thomas ponovno izvoljen Konvencija v St. Louis je ponovno izvolila R. J. Thoma-sa za predsednika, George F. Addesa pa za tajnika United Automobile Worker« Unije (CIO). Oba sta bila izvoljena soglasno. Ponovno je bilo izvoljenih tudi 11 izmed 17 okrajnih ravnateljev. Lewis je lahko ponosen Mesečnik 44 United Mine Workers Journal'*, glasilo J. L. Lewi sove unije, je objavil članek pod naslovom 44Velika unija", v katerem je rečeno med drugim: — Da ne bo kakšne zmote ali kakšnega dvoma, vas pač moramo opozoriti na dejstvo, da je dobra, stara United Mine Workers of America največ -ja, najmočnejša in najbolj i vplivna dehfvska unija na vsem svetu. New Yorku, toda vlada republike Peru je preprečila te način e. VOJNA V AFRIKI Neko poročilo iz Kain Egiptu pravi, da so Ila! na ciriptsko mejo po-!a!i vojaška, aeroplanov in tan-kov. Italjanska armada, prodira po angleški S"in.i! se j«* vstavila *><» milj pn d Berbcro, ki je najvažnej-.- ;m-glesko pristanišč«- ob A • . skem zalivu. V Libiji kaže toplomer !_''> stopinj vročine in mar-i! !.' »-dolfo Graziani najbržc č.j a hladnejšega vremena za prodiranje proti Kgiptu. Leta 1928 je znašala povprečna plača na uro H4 centov, d očim znaša danes 7<> centov. Življcnski stroški >(» približno štirinajst odstotkov nižji kol so bil leta 1929. Ko obnovite naročnino, po-hl-te še posebej 25 centov za priročni zemljevid, ki je nn.jno potreben, ako hočete natančno .-lediti današnjemu razvoju vojne. Politična kampanja Stavke v newyorski državi Tekom meseca junija je new-vorški državni delavski department! posredoval v desetih stavkah, tikajočih se 8000 delavcev. Vsega skupaj je bilo 62 nesporazumov, ki so bili na uravnani v obojestransko zadovoljstvo. New York — sredice zanimanja ( >be politični pridobila zase, bo do ti pi bila. .In- tra n k i sta posvetili največ pozornost Xew Vorku, prav dobro vedoč, e zbrali v Utici, X. V., da raz- JO pravljajo o primernem kandidatu za zvezni senat, dočim je ngleilen demokrat James A. Farley naznanil, da bo Vincent Dailey, njegov sodelavec izza leta 1930, voilil demokratsko kampanjo v državi Xew York. AVillkiejevi pristaši si na vso načine prizadevat jo dobiti na svojo stran ne\vyorškega župana La Guariiia, ki je veljal kot eden glavnih podpornikov New Deal a. Sodnik prizivnega sodišča Pil ward R. Finch, dober Will-kiejev prijatelj, skuša župana odvrniti od Xew Deala. Pri tem mu pomaga La Guard i je v prijatelj, kongresnik Joseph Martin, predsednik narodnega odbora republikanske stranke. V (ponedeljek je obiskal new-vorškega župana trgovinski tajnik Hopkins. Časnikarjem je rekel, tla je bil obisk le slučajen, kar pa najbrž ne bo točno. Newyorski župan La G-uar-dia je ipostal važna osebnost v ameriškem javnem življenju. Stranka, ki ga bo oficijelno za amendiranje Ilatcheve postave, ki prepisuje, koliko nepolitične stranke potrn>iti v agitacijske in volilne r ic. Willkie je mnenja, da je po tava prespi osna in da jo bo treba i>oostriti. V ta namen se bo posvetoval z bivšim pn I-sedniškim kandidatom A. M. Landonom. Danes se bo-ta sestala v Colorado Springs. Willkie se je sestal tudi s Hooverjenn. Prvotno «;a je lx»-tel obiskati v njegovem letovišču v državi Montani. toda bivši predsednik mu je sqmro-čil, da bo v to svrho z veseljem prišel v Denver. M rs. Roosevelt uvaja kampanjo Te dni l>o obiskalo Mrs. Roosevelt v Hyde parku nad osemsto zastopnic newvorskih /čilskih drutštev in organizacij. S tem bo Mrs. Roosevelt u-vedla kampanjo za zopet no izvolitev svojega moža. Ker bosta takrat tudi podpredsedniški kandidat Wallace in trgovinski tajnik Hopkins navzoča v Hyde parku, bosta nedvomno tudi ta dva povedala svoje mnenje. "G LIS KABDH 27* — Hew YotC Tuesday, August 13, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY GLAS NARODA (THICK OF TUB PfOPLE) 99 by Sttrak Publishing CaapUT. (A Corporation). ; President; J. Lopatui. Sec. — Place of business of the of abore officer«: 210 WEST 18U» STREET, NEW YORK. N. X. 47th Year **G1m Narod*" la lanted every day except Sundays and Holidays. — Subscription Yearly —. Advertisement on Agreement. Za celo leto velja list aa Ameriko In Kanado 9«.—; za pol leta $3.—; m četrt leta $1.80. — Za New York aa celo leto $7.—; ca pol leta f3.60. Za Inozemstvo sa celo leto $7.—; sa pol leta $3.50. "GLAS NAHODA- IZHAJA VSAKI DAN IZVZJCMSI NEDELJ IN PRAZNIKOV NARODA," 211 WEST 18th STREET. NEW TORS, N. CHelsea S—1242 T. POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI UST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačan« naročnino. Casopi* mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. DVOJE PLATFORM Kaj se bo vprašalo ob registraciji -inozemcev- D Del republikanske vodilne kanfpanje je že v teku. Agitatorji in govorniki skušajo prepričati volilce, da je platforma (načelna izjava) stranke »brez vsakega pomena, pač je pa vse močan in odločen kandidat, ki ustvarja svojo lastno platformo. P rap r i rati hočejo tikii volilce, da *sta letos republikanska in demokratska platforma tv bistvu enaki. — Mož je vse, — »pravijo prijatelji Mr. Willkieja, — načela njegove stranke pridejo šele pozneje na vnsto. Prav nič čudnega ni, če so se republikanci oprijeli te metode. Njihov predsedniški kandidat je zelo simpatičen, prijazen ter zna bčervati a vsemi sloji prebivalstva, dočim je republikanska platforma polna samih nikalnic. Mr. Willkie je seveda tudi skrajno previden možak. Vse bi prej storil kot pa nastopil proti platformi, ki so jo •sestavili voditelji rapublikanske stranke v Philadelphiji. Nepoštena je tudi trditev, da sta republikanska in demokratska platforma i&oro enaki. Mogoče sta si slični po bes-et.?ik in izrazih, nikakor pa ne po svojem bistvu. Vr bi«st/vu se dva dokumenta skoro ne moreta bolj razlikovati kot se iazlikujeia načelni izjavi republikanske in demokratke stranke. Oglejmo si najprej zunanjo l>olitiko. Glede materijal-ne pomoči Angliji platformi soglašata, glede vsega drugega sta si pa nasprotni kakor noč in dan. Republikanci obsojajo vsa "eksekutivna dejanja ill odloke, ki bi nas utegnili pahniti v 'vojno brez dovoljenji! kongresa. Ker nas 44 utegne" vsako eksekutivno dejanje pahniti v vojno, za more to pomeniti edinole, da mora predsed n?k za vsak svoj odlok že vnaprej prositi kongre»s za dovoljenje, dočim določa ustava, da je za vse poslovanje s tujimi vladami odgovoren predsednik. Poleg tega bi republikanska stranka rada odvzela predsedniku oblast sklepati od nosne trgovske pogoemokratje pa gredo dalje in |M>jasnujejo pomen oborožitve. Zaščititi ni namreč treba le važnih vojaških naq>rav in postojank, pač pa tudi dobrobit . .* roda. Glede n<"zaii»osleiija ui reliefa sta si platformi (»ovseni nasprotni. Republikaiu*em ni všeč \VPA ter bi upravo reliefa poverili ]»osameznmi državam, to se pravi, naj bi bili nezaposleni odvisni od miloščine, ne pa od koristnega dela. Nezaposlen je skušajo republikanci odpraviti z "zopetnim usta-no vol jen jem prilik." To je breai>oinemfoua fraza, ki si jo lahko j sleherni jk> nvoje tolmači. Demokratska platforma obljublja nadaljevati praktični program poklienega vežbanja za stare in mlade ljudi. Obljublja ustanoviti nadaljne posredovalnice za delo ter sklicati pod predsednikovim vodstvom narodno konferenco, ki naj bi dognala, kakšna dela so še potrebna državi, da bi dobilo pri njih čim večje Število nezaposlenih kruh in zaslužek. Demokratska platforma obljublja vzdržati Wagnerje-»'O postavo za delavske odnošaje, republikanska platforma bi ;o pa rada tako amendirala, da bi bila brez vsakega pomena. Med načeli republikanske in demokrats'ke stranke ni bilo že dolgo let take razlike kakor je letos. Razlikujeta se glede temeljnih vipraoanj, kakšno vlogo naj igra zvezna vlada v življenju naroda. Nazori demokratov o nalogi zvezne vlade so v zadnjih sedmih letih omogočili silen socijalen napredek. Ako bi pa republikanci prodrli « svojimi nazori, bi predsednik izgubil mnogo svoje oblasti, vladnim agencijam bi bil pa delokrog skrajno omejen. Predsedniška volilna kampanja bo letos precej enostranska. Republikanci bodo imeli dosti več povedati kot pa demokratje, kajti vodilni demokratje so v važnih vladnih in drugih odgovornih služibah, kjer imajo preveč dela, da bi se mogli ob vsaki priliki sklicevati na svoje doaedanje uspehe. Predsednik Roosevelt ne bo inogel zaradi njunih državnih opravkov niti v kampanjo. Earl G. Harrison, ravnatelj za registracijo inozemjcev v ju-stičnem departmentu, je obja vil petna j-torico vprašanj, na katera bodo inozemci morali odgovoriti ob registraciji, ki bo sirom vse debele začela dne 27. avgusta i,ti končala 26. d -cenfbra 1940. (Vzorčne tiskovine, ki vsebujejo teh 15 vprašanj in navodila o registraciji, bodo na razpolago v tseh poštnih uradih en ali dva tedna pred dnem 27. avgusta, ko začne registracijski rok. Te vzorčne tiskovine niso one tiskovine, ki se dejanski bodo rabile ob regi-t raciji, iz njih pa je razvidno, na kaka vprašanja bo nwiral inozemec odgovoriti, ko se registrira. Vsak inozemec," poudarja Mr. Harrison v svoji izjavi, "naj si priskrbi iztis te vzorčne tsikovine, da jo dobro prouči in izpolni doma. Izpolnjeno vzorčno tiskovino naj prinese s >eboj, ko se v poštnem uradu prijavi za registracijo. To olajša in pospeši registracijo. Ako je inozemec že napisal sv o je odgovore, bo mogel hitro dati poštarju zahtevane informacije, biti zaprisežen in prsto-tiskan." "'Naj se dobro pazi, da se na vsa vprašanja resnično odgovori," je Mr. Harrison tudi posvaril. "Ako nimate potrebnih informal j, vprašajte orom oziroma z obojem. Nadalje vsak inozemec, ki bi bil tako kaznovan tekom petih let po svojem vstopu v Združene državo, mora biti deportiran." 4Naj se ne-državljani ne bojijo registracije." nadaljuje Mr. Harrison. ''Zavedati se morajo, da je stvar namenjena varstvo dežele, ki je mno-erim izmed njih dala zavetje prod zatiranjem, dežele. ki jim jo d a1 a fizično varnost in priliko do zaslužka. In tudi upam. Iz zgodovine Pariza ti razlike med duhom in načti-nom registracije tukaj in oni nt, ki bi obveljal druggji. V nekaterih deželah, ako ste ino zomec, bi se vam ukazalo, da f«e registrirate na policiji. Ne pa v Združenih državah. V tej deželi se boste registrirali v poštnem uradu. Vlada poljem svojih pristnih uradov vam bo šla na roko, kolikor more. Nikdo pa — razun ako nitna še 14 let — ne more registrirati etziroma oddati prstni odtis. Niti ni treba plačati ni-kaki osel«, oziroma skupini, da vam pomaga ob registraciji. Redist racija je povsem brezplačna. iZdi ve. da se nekateri ino-zcmci bojijo, da bi se informacije, dane ob registraciji, utegnilo vporabiti njim, na škodo v gospodarskem pogledu. Hočem zopet zagotoviti inozemec v tem pogledu. Zakon dolo ča. da se vsi -zapisi registracije morajo držati tajno in zaupno. Ta določba velja od trenutka, ko se podajo informacije ob registraciji v poštnem uradu. Nikdo ne sme imeti vpogleda v te zapise brez izrecnega dovoljenja -generalnega pravdnika Združenih držav. V koliko je mogoče, se ho registracija vršila v privatnih pisarnah poštnega urada, mesto v javnih poštnih dvoranah. Poštarji bodo sprejemali registracijske informacije v najstrožji tajnosti, kakor to zakon veleva, in ne bodo izpraševali oziroma preiskovali one. ki se regisri-rajo." Peter Zgaga LETEČA VRATA. IMf^č^ni Fvpsona na Angle škem so zagledali pred nekoliko tedni ob belem dnevu, kako je švignil bleščeč se predmet skozi zrak in pristal na zadnje s precejšnjim treskom na neki strehi. Ta predmet izpod nrba niso bila nič drugega nego oblazinjena, aluminijasta vrata, kakršna imajo letala. Ker pa nikjer ni bilo videti letala, so si ljudje belili glave, kako so mo^la prileteti na streho. Šele te dni se je skrivnost pojasnila. Poizvedbe so do^mabe, da je neko letalo izgubilo ta vrata kakšnih '>0 kari od Epsona. In vrata so to 50 kilometrsko razdaljo opra da bodo imeli vzrok vpošteva- vila — v drsalnem poletu. Najboljši prijatelj v nesreči vam je: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti. ČLANSTVO: 52,000 PREMOŽENJE: $8,000,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: §» 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. Parhz je zelo staro mesto. Že v časih Julija Cezarja je bil glavno .juesto keltskih Parizir-jev. Rimljani -o ga imenovali "Lutetia Parisborum *\ L. 53. pred Kr. ga je Labiemus raizdejal, toda Cezar ga je zo-pet pozidal in utrdil. Kmalu nato je postal Pariz tributar-no meso »-" posebno trgovsko mornarico.. Merovingovec KIoo mogli ubraniti. Kandidata so zaprli V Beckly, West Virginia, so aretirali Oscara O. Wheelerja, komunističnega kandidata za governerja. Dokazano iu*i je Kralji, cesarji, princi in drugi taki jplemenitniki se smatrajo za zelo pametne ljudi. ( e so pametni, je seveda drugo »vprašanje. , , O nekem mladem princu po- bilo, da je na sleparski način (la je 0^leclal veliko nabral podpise za nominacij-sko prošnjo. Hodnik ga lahko obsodi na ječo od H do 15 let. Wheeler je star 54 let. Zdaj se peča z ovčjerejo, svoječasno je bil pa ključavničar. Na pričeval nem stolu je tajil, da je na sleparski način zbral podpise in tudi tajil, da je kdaj rekel: — Komunisti bomo zmagali pri državnih volitvah, četudi se bomo morali poshržiti orožja. Porota, sestoječa iz samih premogarjev, je spoznala krivim po dve uri trajajočem posvetovanju. Wheeler bo zdaj že drugič obsojen. Pred leti je moral presedeti do!«o za/porno kazen, ker s'e je tekom svetovne vojne izognil d raft u. ODLIKOVAN SIN ROJAKA. Department y,a parke v New Yorku je Joseph u Arčulu. sinil našega rojaka Franka Arčtila iz Long Island City, L. I. podelili kolajno, Bov Ransrers of America pa umetno izdelan ključ, ker ,ie zmagal in dobi' prvo nagrado pri tekmi z zračnim zmajem ali kite. mmmrnm DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO IN DIN.---$131 209 DIN.---$ 4.4« 399 DIN.---$ 6.59 499 DIN.---t 8.59 599 DIN.---$10.25 1999 DIN.---$29.— B999 DIN.---$39.— V DINARJIH V LIRAH 199 LIR---$ 5 J9 299 LIK---$1139 S99 LIR---$17— 599 LIR---$28.— 1999 LIR---$55.— Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati $i.—. V sled rawer t Evropi ni mogoče t Jugoslavijo in Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temveč samo v dinarjih os. Urah. lato velja tudi la vse druge ef- liH ropAe driave. SLOVENIC PUBLISHING CO. t s : F O T N I ft K I ODDRLRK t t: 21Q West 18th Street, New Tor k elektra rno. Glavni inžinir in. ravnatelj sta ga s»i>remljala o«l stroja do stroja, o "GLAS NAROD A" — New YorE ', Tuesday, August 13, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY Češnje gospoda Mendrača Gospod Mendrae je bil strašno ponosen na svoj vrt. Kako tudi ne* Vsak, ki je videl njegove eešnje, je požrl slino in >i mislil: Takilde d obe lih in hladkilt reeenj se, človek še ob smrtni uri ne bi branil. (Pa se je zgodilo, da je bil vrt, ki je mejil na -adovnjak frospoda Mendrača, prolan. Prišel je v tuje roke. Ko je gospo*! Mendrač neke nedelje zjutraj odprl vratca v svoj vrt. na svojo grozo opazil sledove otroških nojr v drobnem |h» pku, s kateninv so bile Mežice posute. Pa Uidi tam, kjer ,-o stala češnjeva drevesa, so bile vidne tatinske stopinje. A kako se je gospod Mendrač š-le razj«»zil, ko je opazil, da i«o neznani sladkosnedeži dve češnji do kraja obrali. In tako «o jih obrali — to, to je bilo tisto, kar je gos|»oda Mendrača najbolj raxtogotilo. Niso zrelih sadežev' potrirali z drevesa, ampak so potrgali ž njih samo sočno meso, p ?ške in stebelca pa so pustili viseti na drevesu. Gospod Mendra«' se sprva od ža-'osti in jeze kar ni mogel premakniti. potetu pa je ves razkačen od h bičal v vrtno uto. Tam se je olx>rožil z dolgo prekljo in začel previdno klatiti sole p«^ke z vej. 'Med delom mu je nekdo za-klical ri«7. ograjo: mGo>p1« WEST istk BfRRRl N R IV I01K, N. Y. smehom rekel mož priosrraji in nadaljeval : 4* Nikar ne zamerite, ampak le sem radoveden, kaj počenjate s prekljo? Da hi kdo s preklo češnje klatil, še nisem ■slišal." Gospod Mžendrar se je z bal, da hi «ra novi sosedi utegnil jm»eti za priemcuknjenejra in v kratkih besedah mu je pojasnil vse. Sosed je z nasmejanim ob-razotri mienil: 44Rh, prava reč, če vam dve dreve-i otroci oiwuo! Pustite jim veselj'. Tako velik vrt imate in toliko češenj, da je škicer izdaja pred vsem zemljevide in atlante. T>ve leti ie moral bretz moči gledati, kako zastarajo njegovi lepi. skrbno izdelani zemljevidi Evrope, še preden so doti-kani. Sponijadi 19-'>9 je inioral ustaviti tisk, ker je pravkar N: inčija za*st mu "plačala zapadlo premijo. Med tem so je služkinja spomnila, da je bila vrata pustila odprta, llitro ju stekla po stopnicah in se je zelo prestrašila. ko je skozi na pol odprta vrata spalnice opazila, da jo tuj moški je n val bolni gospe bankovce iz rok. S krikom: "Rešite gospo!" je st kla spet na dvorišče, kajti menila je, da je tujec gospo napadel. S KROGLO V SRCU LAHKO DOLGO ŽIVIŠ. Vsaka vojna prinaša številne svojevrstne ane, ki dajejo kirurgiji in znanosti novo študijsko gradivo. Te rane pogosto-ma kažejo, da človeško odgovorno^ običajno po, leenjujemo. Zdi -.e-, da je mogoče s kroglami v telesu prav dolgo živeeti. Ce je kakišna krogla, kakšen drobec izstrelka v telesu in ima mo žnost, da se giblje naprej, v normalnih okoliščinah, ni zelo nevaren. •Resnejša je seveda stvar * Takoj so se zbrali sosedje in preden je nuogla bolnica spre govoriti besedico, >o tre vrgli na tujca, ga pobili na tla, strašno pretepli, potem so ga zvlekli iiz stanovanja, zvezali s trdno vrvjo in ga od vlekli na policijo. Sele tam se je pojasnilo, da so tako grdo ravnali ne z razbojnikom, temveč z dostojnim. mladim moškim. Nesrečneža so morali z precejšnjimi poškodbami odpeljati v bolnišnico in je samo upati, da je bil zoper takšne nezgode zavarovan.. Poučni spisi ko. A kljub temu se smejo nio-, uto in odtod oprezoval. Z< je ji otroci fiazobati češenj na na-[izgubil potrpljenje in hotel za- šem vrtu kolikoi jo. i jih poželi-j pustiti svoje skinvališče. tedaj pa je zaslišal ob ograji suin-je postal 11 ji v šum. Pozorno je pogledal (ios)mnI Meiulrac pozor< n. Torej takšna je ta j tja jn zagh^lal dva dečka, ki reč. Novi To je ] ira j** poirledal in vprašal: ži. 44Ali imate deklice?'* o\«i -osed ima otroke, sta pravkar lezla čez ograjo, »a zanimivo! Sumljivo tretji deček pa je ostal na pre- <4Nis»-m -\ mislil.'* .lf1 |44 Kno deklico in štiri dtV«ke," j m»ra' go^qiod Mendrač je ponosno povedal sosed. z 44 Aha!" je zabrundal gospod Mendrač iSosed ga je začudeno pogledal. 44 Za kaj pa aha?" a vedite!** je odločno vrgel iz sebe aro.-pod Mendrač. 44Prišlo mi je na misel, da so nemara vaši otroci na mojem vrtu ..." So-ed je bil odkrit in resni-coljuben mož. Prikimal je in rekel: ■"Izključeno to ni. Kar spo »oTiite s«-: tudi mi snvo -adje ra-buta'i, ko snio bili niHadi.r' 44Jaz že n<>!" je ogorčeno ugovarjal gospod Mendrač. So^ed jo maloverno skonng nil z riwiK), potem pa se je zresnil in rekel: 44Pt»\-prašal bom otroke, kako je ri to reč jo." 14 4 Prosi m vas!" je skoraj ukazovalno zagodrnjal gospod Mendrač.. Soselite, kako -e je zavzel, ko mu je z drevesa r>d-srovori!' zvonki gla-: "Takoj e, tista med Španijo in Portugalsko, je hkrati tudi na j bolj mirna in stalna, in sicer je že od leta lf»(>H zmeraj ista in ^e ni niti za las sprem- nila. Anglija, ki je kot otočje izreden tozadevni zgled. /.«* stoletja ni spremenila svojih mejnikov, toda leta 1921 so s<> zemljevidi britskih otokov zaradi Irske vendarle spremenili. f>.l kakih 50 meja v Evropi, jih jo samo 9 iz prejšnjega stoletja in sicer so to izključno meje zahodne Evrope, kot Španije, Francije in Švice in pa PESMARICA 4'Glasbene Matice"* Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigami Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Najzanimivejši primer te vrste se tiče nekega pešca, ki je dobil leta 191H kroglo v ht". To "-o dognali pa šele nekoliko tednov pozneje s pomočjo radiografije, potem ko so kroglo drugod po telesu zaman i-kali. S tem tujimi telesom v srcu je bi\na .50C DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo I>n- Iar. 278 strani. Cena tnla vez Cena $1.50 Zelo koristna knjiga zn v««kegn ilvlcorejrg; opis raznlb bolezni in wlnivljenje; slike. GOVEDOREJA. Spisal a .iegvarl. 143 strani. S allkan" Cena $1.— KOKOŠ*! E REJ A. Sestavil Vahntin Itazinger. 62 •t rani. Broš. (>na 50C KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (IJrhsnl > Vea C"»a .75c KNJIGA O DOSTOJNEM VKDFAMT. Ill strani KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. Cena 50c. GS strani Cena 30c. MLEKARSTVO. Spisal Anton Pere. 8 slikami 168 strani. Knjiga u mlekarje In ljubitelje mlekaratra "l"°h" Cena 50c NAJVEČJI SPISOVNIK. — 15« strani. Cena 50c Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA Nejnovej.ša zbirka navodil za Kuhinjo in dom. Cena 50c. NAŠE ŠKODLJIVE ŽIVALI * PODOBI In BESEDI. Opisal Fran Erjavec, 224 strani. BroS. Cena _25C OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 slranl. Vei... Knjiga je namenjena ▼ prvi vrsti ra stavbno, nmetno in strojno klJučavnlCaratv« lelo-Eolivarstvo. Cena $1.— ODKRITJE AMERIKE, spisal ri- MAJ AR. Trlja deli: 162, 141. 133 strani. Cena mehko ve» Poljuden ln natančen opis odkrlt-la novega sveta. Spis se flta kakor zanimiv« pofe«t tar Je sestavljen po najboljših virih. Cena 50c- PRAKTIČNI RAČUN AR. Trda ve«. 251 m... Priročna knjižica, ki vsebuje vse, kar je prt nakupu ln prodaji notrebno. Cena 75c. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFU* Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Knjigo toplo priporočamo vaakomur, kl M hoče seznaniti s glavnimi črkami »odobna filozofije. c«» .50c SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. Sestavil Dr. F. Bradač. — G25 strani. Ce«i $1.25 UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lakmajer. 163 strani. Ceoa $1.— VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. Sestavil H. Podkrajšek. — 437 strani. Cena $1._ VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Zbirka zanimivih in kratkočasnlh spretnosti ; burke ln Šaljivi poskusi; vedeievalna tabela; punktlranje; zastavice. Cena ZDRAVILNA ŽEUŠČA. 62 strani. Cena _26o KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th STREET NEW YORK "GCXB KAlODr'-KeiToif Tuesday, August 13, 1940 BIX)VENE (YUGOSLAV) DAILY KRIVNOSTNI TUDENE^J Soman: Spisal P. Keller. — Poslovenil I. D. "'Greš?" .so jo smejal, "ali si prišla po >lovof Danes s eni najbrž ponhednji veoer tu v svoji hiši, v svoji sobi ? Potem naj grem v jeeo? Toda poslušaj me še. Bogat bom — zelo boigat, mnogo denarja ti bom dal, če me pustiš živeti v miru. Kakšno korist pa imaš, če me zaem našel v mestu, ki bodo vse oskrbeli. Zidali bomo veliko zdravilišče, športna igrišča, gledališče in n|nogo lepili stanovanjskih liiš za gc«?te, ki jih bo prihajalo na tisoča. In tako lepo •hišo sezidam tudi tebi, svoji stari, zvesti prijateljici, ki me je nosila na rokali, ko sem bil še majhen. Tako Iks da. Neizmerno bogat bom. Obogatel bom po studencu. po tem dragem, dobrem, čudodelnem studencu!" Ali je zblaznel? Starka ga je ostro zavrnila: "Neumnosti govoriš. Studenec je vendar Čolnarjev. Dopoldne >o bili štirje gospodje tu, ki tfo >i ga ogledali. Ti bodo dali denar, da zraste tukaj zdravilišče. Čolnarjevim bodo dali denar, ne tebi. Ti nikoli ne dobiš studenca v svoje roke." i tBedae z&stonj. Ti si bur kasta, predaš mi jih —strah vlivaš ljudem, venomer frfotaš okrog studenca kakor netopir — ti. kje pa si !'* Ni jo bilo več. Prišla je dekla in prinesla brzojavko. Afeden jo je gledal nezavestno. , Igral se je z brzojavko. i "Papirček, zložen papirček! Kaj je le v njem?" Igral se je in mrmral pred >e. "•Naznanila me bo* — Ječa? — Studenec? — Štirje gospodje so bili t an i * Vse to je noumno-t. Na sotisoče gosi ,'e. Ta ženska pa je največja. In nje nihče ne mara za Martinovo. Prestara in preremožna. Kar nič sočna!" Zasmejal se je glasno, skoraj blaženo. Končno je le odpri brzojavko. "Izvedeli smo, da i-e mogočna denarna družba podaja za objekt s posestniki -antimi; zato odstopamo od načrta." To ga je privedlo nazaj v resnično življenje. Torej je bilo riv. kar mu je bila povedala starka? Studenec j" bil zanj izgubljen? In vse je bilo storjeno zastonj? Debelo uro je s. del Meden za mizo, ne tla bi so ganil. Xa to je poiskal papir, pero in uradni pečat. Ure in ure je pinal počasi stikal črke na papir. Drusro jutro so našli Medena ol»eŠenega. I V njegovem žepu jo bi'o pismo, zapečateno z uradnim pečatom. Naslovljeno je bilo na državnega pravilnika. Orožnik no in strogo je rekel: "No, pa ostani tukaj Čolnar. Kakšno korist imam jaz od tega, čc grc*š ti z nvenoj? Sam bom šel, ti pa stori, kar se ti zljubi. Tu kaj le imam časopis, ki sem ga prinesel s seboj. 0 tebi govori. Beri ali no beri, meni jo čisto vseeno!" Čolnar jo nekaj zagodmjal in jo onemoglo poskusil, da bi iztegnil roko proti učitelji. Toda učitelj jo jo odbil. t "Ne. Najprej se zbudi in izpanietuj! Ce me hoče« zo-pH videti, sporoči. Videl bom. če bom imel kaj časa in votel ja, da te zopet oluščeni.'' Čolnar jo nekaj za mrmral, ki je zvenelo, kakor: "Ostani." | Toda učitelj je »odšel. I (Ravnatelju je rokel: "S preveliko mehkobo pri njem ne opravimo ničesar. Mehkih besed ne razume več. pozna le še rwovi ton v kaznilnici im le nanj se odzove. (V »bi nm ostro zapovedal: sedaj pojdeš iz to hiše, sedaj pojdeš na cesto, tjakaj in tjakaj — sicer gorje ti» — bi ubogal. Rahlo prigovarjanje pa bo preslišal. 1 reba bo š« mnogo potrpljenja in časa, da najde ta uboga duša zopet pot v življenje. " 'Vendar pa ga moramo spraviti od tukaj." je vznevoljen rekel ravnatelj. "Odpu*' iz zavoda je odrejen. Jaz ga ne unem več obdržati tukaj." (Prišli so poročat: "Jetnik v št. 67 ''eži brez zavali v celici." To je bil Čolnar. Grda žena in ljubezen Nt k i nemški list je priobči! tole zanimivo razpravo: z Ce pokažeš človeku kako sliko in ga vprašaš ali msu je všeč, ti utegne odgovoriti, da ni za dovoljen za take sodbe, ker nima tozadevnega dobrega o-kusa. . Pa pokaži moškemu kako deklo, m ga \"pratšaj. ali mu jo všeč. Skoraj znx?raj bo brž odgovoril ":da" ali "ne." Glede na to točko misli vsakdo, da rime .soditi. Tu nihče ne zdvaja ali: ima kaj okusa ali no. To pa je dobro, da je okus v tej panojri — kot povsod — različen. Tonili so všeč pl a vola ske, onemu črne. tretji sanjari o vitkih, četrti o košatih. V oni točki pa soglašajo vsi: vsi bi radi, da dekle, ki si ga oni izberejo, ni grdo. Seveda pa niti "strokovnjaki" niti I "laiki" no vedo. kaj jo grdo in kaj ni. Posebnih znakov za grdoto sploh ni. Debelo nogo? Nekaterim ni-o noge nikdar dovolj obilen. Pego? Poznam noko-ira, ki pravi, da ,so pege "pikantno" poživljenje polti. — Majhno oči? Tudi tako morejo obljubiti velike stvari. (V tako na splošno vprašamo, ali so kdo tudi v grde žen ske zaljubi, moramo temu vpra šanju pritrditi, saj so bo brez dvoma kdo dobil, ki so mu dozdeva tista grda žen-ka prijetna. Zato moramo našo vprašanje bolj tečno navorJi. Ali se more kak moški zaljubiti v deklo, ki se njemu zdi grdo? (Marsikdo bo to vprašanje kar zanikal. Pa dajmo to prej preiskati, proden bomo sodili. Vzemimo dojan-ki primer. Mirdimo si navdušenega, mla-deira telovadca. V družbi naj dobi £rnl0 žensko za sosedo. Mladenič l»o seveda nekam obupan, toda, ker je debro vzgojen, toga ne bo pokazal. Ponudi ji jedila in so pogovarja ž njo — seveda — o telovadbi. Tn izkaže so. da jo dekle goreča plavalka. Beseda da besedo, pogovor so mod njima kar razplnntfi. Deklo trdi, da zna .^>0 m preplavati v ]»etih minutah. Mla denič so zagreihočo, saj potrebuje on za to progo 6 minut. Tn proden so za ve-t a- kako in kaj, sta že domenjea za v nedeljo, da so bosta kosala v plavanju. Dekle ni v kopalni obleki "Prav nič lepša, vendar zdrava in krepka. Tn mladenič si misli, da jo poglavitno le to, da jo e'nvek zdrav in čvrst. Nato skooi grdo drklo v vodo, preplava 300 m v potih minutah a on tesra no zmore, pač pa so zna lmlje potapljati. . P'avatn, ska čet a, telovadita, in mladenič si prizna, da jo to deklo na ravno-1 imenitno in zabavno in mikavno. To pa jo že prvi korak do ljubezni. Moški se ne bo nikoli zaljubil v dekle, ki se njenitu zdi grda. A če je kaka grda ženska prikupna, prijetna za družbo, si pridobi moškega, da i=o mu ne Tsdi nič več grda. ISI ionih odživljajev jo tudi drugod dovolj, no le v športu. Tam. kjer so stikajo enaka ali slična zanimanja, je naklonjenost kntalu vzbujena. . (Na ta način je grdim doklo-tnm prav za prav boljo kot čednim. Za čednim dekletom vse brenči, kar koli se mora briti, to ni nič posebnega. Toda, da kdo vidi prijetnost in duha za nolepim obrazom, to pa že zahteva posebno moro zrolot-ti in trdnosti. Za čednimi dekleti vsak dan vse nori, in nič no vedo, ali to občudovanje volja njim ali njihovim nogam. Grda ženska, ki ji kdo izkazuje top]a čustva, naj bo prepričana- da io tisti moški na kak način poseben in globok. S to opazko bi mogli članek skončati, a zgodilo so je nekaj nepričakovanega. Pisec teh vrstic jo prohral svoj članek dekletu, ki si ga je izbral. De ki o članka ni sprejelo abstraktno. ampak jo vprašalo: "Ali si so moral zelo potruditi, da si prr'abil mojo crrdoto?" Pisec io bi1' dovolj pri sol »on. da jo do ial: "Nikakor — jaz nii=om nič posebnaisra. Meni so sam/i čed1-na dekleta zdiio čedna." Deklo io bilo zadovoljno. STRAHOTE VOJNE ČASU PRIMERNA KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York Nova zaloga... in tudi nekaj novih knjig in pisateljev SLOVENSKE KNJIGE CIGANKA Povest o mladi ciganki, ki so jo hoteli prodati, pa je pobegnila. cena 75c DREVESNE LETNICE IN SONČNE PEGE. *'o prežsigamo drevo, so v deblu prav lepo vidne tako zvar.e letnice, kolobarji, ki kažejo. za koliko je drevo zraslo v prsaittetznih letih. Wak krog pomerili leto dni življenja drevesa. Na podlagi drevesnih letnie so tudi lahko utrotovili. koliko -o stara tako zvana a-meriška mamutna drevesa ali sekvojo. Nekatere med njimi so stare že nad 3000 let. (Debelina drevesnih letnic ni vodno enaka. Letnica je širša za tisto leto, ki jo bilo vlažnej-še. To so sicer splošno znane stvari, toda sedaj so ujrotovili še nekaj drugega. Pazljivo so proučili letnice številnih dreves podrtih v SfAorni Ameriki, v K v ropi in drugje po svetu, dognali co, da se pri večjem številu drov.»s ponavljajo širšo letnico vselej v razdobju 11 let. To pomeni, da je bilo vsako 11. leto, kjer jo drevo rn^lo, (bdij mokro. Doba 11 lot so pa krije z intervalom pojavljanja sončnih peg. •O sončnih pegah pogosto tr d i jo, da imajo vpliv na vreme. Gotovo jo le, da vplivajo na mgnotično polje našo zemljo ter povzročajo motnjo v brzojavnem prometu in radiu, da bi imo'e vpliv tudi na vreme, tega doslej še niso mogli dovolj za- (Nadaljeranje prihodnjič.) i Pošljite nam j in mi vam bomo pošiljali 2 meseca | "Glas Naroda" ! in prepričani smo, da boste potem stalni naročnik. nesljivo ugotoviti. Toda zdaj si raziskovalci belijo glave, zakaj so potemtakem drevesne letnice wakih 11 let širše. Sončne pege vendar ne morejo vplivati neposredno na rast dreves. Zato je mogoča le razlaga, da je vrako 11. leto bolj deževo kar torej dokazuje, da morajo imeti sončne pege vendar vpliv na vreme. ■V Ameriki so ugotovili, e pojavi'e motnje v drevesni]« letnicah ž? lota 1700. Na podlagi astronomskih podatkov so naknadno ugotovili, da j so bile istega leta tudi posob-ino izrazi-te sončne pego. . 1 Enajstletno razdob/e sončnih poir so očituje pri vi=eh vrstah igličastega drevja, predvsem pri boru. smreki, sekvoji itd. Toda le k takšnih krajih, kjer je vreme sorazmerno stalno. V naših krajih je pa vreme pod vplivom močnih krajevnih mo-touj, zato odvisnost drevesnih letnic s sončnimi pegami ni ta ko očitna. V Ameriki s|HMla, skoro ni mog'W-e najti. cena $ 1 .-JARI JUNAKI Spisal RADO MIRMK Knjiga vs«>l»iije 12 kratkih. smcxiiU |«ir)->ti in 1h» v-vuke-ruu v veliko razvedrilo in zabavo. cena $1.- cena cena KRAJ UMIRA Spisal JOŽKO JURAČ Mladi koroški Slovene«* zelo jasno in zanimivo |Hipi>nje življenje kmetov it. rudarjev. cena cena 75c. R0K0VNJACI IZPOD TRATE Spisal Kazimir Trzenra-Tetmajer. Zelo zanimiva |>ovest o divjem loveu Uronitovskem. cena 75c ROŠLIN in VERJANKO Spisal JANKO KKRSNIK Kersnik, ki je |M»I«-g Josipa Jurf*ifa naš najlMtljš! prl|«o-vedalnl pisatelj, v tem romanu |M>pisuje življenje in do-gixlke na gradit I»vor.v doli- * ni Krke na Ihrienjskem. Ito-innn je zelo zanimiv od začetka do kom-a. cena $!.— JERNAČ ZMAGOVAC Spisal sloviti poljski pisatelj HENRIK SIENKIKWKZ Kakor vsi njegovi romani, jc* tudi ta z«-Io zanimiv. SAMOSTANSKI LOVEC Spisal L (ianghnfer. (ianghfiferja prištevajo m«fl najl>oljše S4Mlolme pisatelje. — Samostanski lovee je naj-l>«»lj mojstersko njegovo delo. cena $1.50 SODNIKOVI Spisal JOSIP STRITAR Starosta naših pisati-ljev in pravzaprav oče pravilne sio-venš£ine v t "in svojm romanu živo in zanimivo |N>pisuje Življenje na d»'ž«-li. cena $1.75 SREČANJE Z NEPOZNANIM Spisal MIRKO JAVORMK llsutelj v knjigi jM.ve Isto, kot I»ove naslov: sr»-«'-:il m* j»- z lj>i-dmi. med katerimi so nekateri žf mrtvi, drugi še živi. Njihova usoda jf hita zanimiva, pri nekaterih tudi tragična. Pn^l vsem pa i»opisnje roničuo življenje j« >-~aint iz domačija življenja. cena 75c MOJE ŽIVLJENJE Spisal IVAN CANKAR Najlsdjši slovenski priiM>vedu;k in pisatelj je Cankar, ki v tej knjigi prii»oveduje marsikaj zanimivega iz svojega življenja. NA POLJU SLAVE Spisal HENRIK SIENKIEWICZ Pisatelj popisuje sijajno zmago poljskega kralja Jana Sobieske-ga nad Turki pri Hotinu in s tem osvobojenje Poljske. S to zmago je bila končana turška sila, pod katero so toliko trpeli tudi slovenski kraji. cena $ 1.— OTROCI SOLNCA Spisal IVAN PREGELJ Poznani slovenski piivatelj popisuje čudovit svet med žar kost jo južnega solnca in senco bladne severne noči. cena $ 1.— V LIBIJSKI PUŠČAVI Spisal A. Cnnan I>o> le. Zelo zanimiv roman, čegar dejanje st* dogaja v Kgipta, v drželi bajnega Nila. cena 50c ZADNJI VAL Spisal IVO &ORLI Poznani slovenski pisatelj nam v tej knjigi |HHiaja zelo zanimive podatke o svojih doživljajih v Rogaški Slatini. cena $1.— ZNANCI Spisal RADO Ml RNIK Pioaani humorist v tej knjigi kaž»> razne značaje ter knjigo satu označuje kot "Povesti in orisi." cena $1.25 ZIMA MED GOZDOVI Spisal Pavel Keller. V trm romanu Keller v svetlih barvah riše dogodke na kmetih in jtosebuo v gozdovih. cena $1.25 ŽITO POGANJA Spisal Rene Razin. Franeoskf roman zelo napete vsebine. cena 75c ZADNJI MOHIKANEC Spisal J. F. Cooper. I>ejanje se vrši v letu 1757. ko so še Indijanei kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New York in Vermont. cena $1.— Naročite pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Poštnino plačamo mi. Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti v tem času dokludek*