žfBT. m.
PoSt»i»m pUSama *
LJUBLJANA, dae 10. ju sija 1925.
lbto m
■m
		m
*> : j '		
; . )■■■ - '		- j
SRjfeiji		
mm		m' ■r^-i'*--,---
sipi		
apn		
»in 80-Din 15-
S& svel* italllis * dria^e mMI si sami
<&* S hliMl srf
Sli
lasorati s
•m « a a prsi .
sctlt vrsta
Hi

*
-t?- LjaMjsusi,	£# v
Nervoznostlg. Korošca.
r,fm

Sladkorno vprašanje.
Dokler ao Radičevci od daleč gledali in pozneje le malo blizu prišli v Beograd, je bil gospodin Korošec tam doli >macher« prečanske politike. Po-Hosno se je držal v tej vlogi in po vsem je bilo opaziti, da mu ta glorija zelo prija. Klerikalci so se smatrali po vsem tem sami za silno veličino in tako je zadovoljstvo cvetelo na celi črti. Razmere pa so se od takrat silno ■premenile. Hrvatje so v Beogradu začeli politiko voditi sami, Korošcevo mešetarenje pa so zavrgli. Zgodilo se je že več. Niti obveščali ga niso več o poteku pogajanj, zvezda njegove slave je vse globočje tonila in ni čuda, eo je postal v tej osamelosti in pozab-lfenju ves bolan in nervozen. In ko se je ta nervoznost polotila cele klerikalne stranke, je bil Korošec primo-ran sklicati v Ljubljani nekakšno vodstvo, kjer je skušal zbegane kroge potolažiti. Njegov govor pa je samo idiv nezadovoljstva nad izranžira-mjem klerikalne politike, kar je za vso nas samo veselo in dobro zname-■je. Jezil se je v nedeljo v nekdaj katoliški, zdaj v jugoslovanski tiskarni, da je »vsebina sporazuma, o katerem se sedaj toliko govori popolnoma različna od vsebine sporazuma, ki ga je •pozicija napisala za svoj program«. Ta »opozicija« je bil namreč on in klerikalna stranka. Nadalje jim je tožil, da »sporazum, kakor si ga sedaj ob razgovorih med Pašičem in Radičem zamišljajo, pa ni stvarni in veliki aarodni sporazum, ampak le sporazum, ki bi omogočil skupno vlado radikalov in radičevcev na podlagi sedanjega faktičnega stanja«. — Rekel je tudi, da »sporazum, za katerega se sedaj vrše razgovori, vsebuje le zahteve: da se overovijo osporjeni hrvatski mandati, da se da svobodo Ra-diču, dr. Mačku in tovarišem, da se uporaba zakona o zaščiti države glede Radičeve politične organizacije ukine ter da se preneha s preganjanji hrvatskih volilcev«.
Ko konča g. Korošec to, pa kon-štatira, da je »gotovo, da se vodijo pregovori o gorenjih točkah, če pa ne z namenom, da se ustvari tudi Pašič-Radičeva vlada, smatram za drugo vprašanje«.
Iz vsega tega gleda torej samo nervoznost g. Korošca, katerega vprašamo:
Ali ve, da so Hrvatje razdelili sporazumevanje v več etap?
Ali ni kot predhodno poglavje potrebno vse to, kar Hrvatje zahtevajo z verifikacijo, naglim postopanjem zoper Radiča, oprostitev Mačka in tovarišev, ki so nezakonito v zaporu, kar je potrdilo sodišče, nadalje obznana in preganjanje Hrvatov?
Ali ni to zahteva cele »opozicije«, torej tudi gospode klerikalcev?
Ali veruje g. Korošec, da se sporazum vodi samo za skupno vlado ali pa tudi za veliki narodni sporazum, če sam sebe vprašuje, da je to drugo vprašanje?
Ali ne ve g. Korošec, da je za tak velik narodni sporazum absolutno potrebna skupna vlada, ki bi vse težko-če odstranila in izvršila pripravljalna dela?
In naposled še najvažnejše: ali se g. Korošec ni prav nič zavedal, da bo s svojim govorom najbolj ustregel Pri-bičevič-Žerjavovi kliki, ki se trese pred sporazumom kakor hudič pred križem in tako sporazum najbolj diskreditiral? In da bo s tem sporazumom samo škodoval? Ali smatra dviganje upadle borbenosti pri klerikalni stranki za večjo važnost od sporazuma samega?
Vse to naj g. Korošec sedaj premišlja, pa bo sam uvidel, da je v nedeljo samo blamiral svojo politiko, drugega namena pa ni dosegel. V ostalem smo mi zelo veseli, da gospodin Korošec tako naglo pada iz ene pogreške v drugo in da klerikalna slava tako naglo tone!
Tovariši, s podvojeno silo naprej!
V	četrtek je ves dan narodna skupščina razpravljala o interpelaciji o ta-kozvanem sladkornem vprašanju, katero je stavil v imenu zemljoradniške-ga kluba posl. Dimitrije Vujič na g. predsednika ministrskega sveta, odgovarjala pa sta trgovski minister dr. Grisogono (Žerjavov demokrat) in dr. K. Miletič (rad.) Vprašanje je važno ne samo za tiste kmetovalce, ki pridelujejo sladkorno peso ili pa za prizadete fabrikante, ki prve izžemajo, nego se tiče vseh nas, ki ta sladkor predrago plačujemo. Vse prebivalstvo v celi državi je na tem vprašanju zainteresirano, ker konsumenti za sladkor so pač vsi državljani ne glede na starost in spol. Zato je jako zanimivo konstatirati, da je slovenski dnevni tisk to važno interpelacijo z demokratske kakor s klerikalne strani le rahlo omenil, od vseh 20 klerikalnih poslancev pa ni niti eden čutil potrebe se oglasiti k besedi, dasi se vedno izigravajo kot najbolj socijalna stranka in govore povsod, kako jim je splošni ljudski blagor na srcu. To površno poročanje odnosno to molčanje ima svoje vzroke-
V	Beogradu pa je vladalo za razpravo veliko zanimanje, tov. D. Vujič je žel velik uspeh s svojim znamenitim govorom in za nedeljo 7. junija je bil sklican od vseh beograjskih organizacij javen protestni shod zoper tako postopanje vlade proti ubogim konzumentom. Najprvo je tov. Vujič govoril o grdem in brezsrčnem izže-manju od strani fabrikantov pri tistih kmetih, ki po Banatu, Sremu in Srbiji sladkorno repo. pridelujejo. Podal je natančen račun o velikem dobičku fabrikantov in o malih prihodkih kmetov, ki to vrednoto ustvarjajo. Predočil je ostudni plan za prihodnje leto, ki so ga ti špekulanti izdelali s tem, da ne puste posejati toliko zemljišča s sladkorno repo, kakor ga je bilo lani, zato, da se bo lani zaostali sladkor dražje prodal in da bo dobiček še večji. Lani smo namreč pridelali okrog
13.000 vagonov sladkorja; ker ga doma porabimo okrog 7.500 vagonov, ga je dosti ostalo za izvoz. Ker je pa na svetovnem trgu sladkor najmanj 3 do 4 dinarje cenejši, nego pri nas, se zdi našim fabrikantom dobiček premajhen, zato ga hočejo le doma v državi prodajati, kjer ni konkurence zaradi visoke uvozne carine na tujezemsko blago. Tov. Vujič je povedal, da jedo celo na Portugalskem sladkor cenejše, nego v naši državi, dasi ne pridelujejo tam niti repo doma, niti nimajo domačih sladkornih fabrik, pri nas pa imamo 6 privatnih in dve državni in vendar je navzlic osmim fabrikam in izvanredno ceneni in dobri sladkorni repi v naši državi naš domači sladkor najdražji izmed vseh držav na svetu. Razume se, da so se ob takem odkritju zgražali celp vladini poslanci. Naša uvozna carina znaša na sladkor v kockah 4.70 Din na kg in 3.45 Din na kg kristalnega sladkorja. Vso to ogromno razliko in po vrhu še razliko v voznini spravijo v svoje žepe nenasitni fabri-kanti. Ko šo poslanci vpili kdo so to, je tov. Vujič naštel med drugimi tudi lepo število zanimivih imen. Dejal je: g. minister dr. Gjuričič ima 1500 delnic v fabriki v Črvenki, nadalje g. minister Simonovič, g. poslanec Kobasi-ca je v upravi fabrike na Čukarici, tu je tudi general Živkovič itd.
Minister trgovine je odgovarjal, da državne fabrike sicer niso v kartelu, češ, da kartela ni, a da so sodelovale v »sporazumu< v Osijeku, kjer se je bila lanskega leta dvignila cena sladkorju. Nihče pa ni povedal, kdo je bil tisto dovoljenje dal. Zato je dobro, če mi to otmemo pozabnosti. To dovoljenje državnim fabrikam, da smemo s privatnimi sodelovati in »sporazumevati« se za podraženje sladkorja nad našim ubogim domačim konzumentom, je dala vlada 17. oktobra 1924, to je tista vlada, ki je imela tudi štiri klerikalne ministre. Lep krščanski so-cijalizem, kaj ne.
Posebno zanimivo pa je bilo poglav-
t
M
ti
ZdražbarjI. j
Kmečka povest iz predvojne dobe.
' Spisal Metod Dolenc. ' (Nadaljevanje.)
Mclenili so, da pridejo koncem tedna Žabka-Hiea in Andrejčič dopoldne v Šentlovrencu skupaj ia od tam popelje Žabkarica Andrejčiea z vozom k edvetniku.
Storili so, kakor so sklenili.
Isti dan je bil Banič pri svojem odvetniku dr. Rttcrtu vprašat, kaj je s prošnjo za prisilno dražbo Aadrejčičevega posestva. »Baš ta dan se je bila vlo-fcl«, prej ni šlo,« je dejal odvetnik, ker ni imel časa. Baniču ni bilo nič kaj po volji, da se je stvar zavlekla. Šel je po trgu in premišljeval, ali bi šel kar domov, ali si privoščil prigrizek. Imel je seboj poskusnje vina in si mislil, mogoče bi slučajno vi«o spečal v denar.
Z druge strani prihaja Andrejčič in Žabkarica S© pogledam jih ne, si je mislil Banič in šel svojo pot naprej. Iz stranske ulice stopi Mencej. Pride ■ui ravno prav pred oči, si misli Banič, da ni treba •nili dveh gledati.
Mencej stopi k njemu.
»Ali se boste spet udarili?« vpraša Baniča precej po pozdravu.
»S kom?« reče Banič.
»S tema-le!«'odvrne Mencej in pokaže na par •nkraj ceste.
»Kaj udarili?! Jaz čem imeti denar! Danes sem izročil Andrejčiča advokatu. Prodaja bo!« refce na glas Banič.
Andrejčič ga je slišal.
»Bomo videli!« zakliče preko ceste. »Prej pojde tvoj grunt na boben, predno se premakne z mojega le kamenček!«
Žabkarica se je smejala in oba sta šla naprej.
Mencej je bil — žejen. Mislil si je, Banič je ravno razpoložen, dajal bo za vino.
»Ali greva na kosilo?« vpraša Baniča nedolžno. »Se lahko kaj pomeniva! — Sem zvedel lepe reči od Trčka!«
»Kaj?« reče naglo Banič.
Mencej ga je prijel pod pazduho in ga peljal — v gostilno k Balantu.
Privoščila »ta si že dobro merico vina. Banič je že večkrat vprašal Mencej a, kaj je neki zvedel od Trčka. Ali Mencej se je znal vedno izmuzniti... Slednjič oe je Banič ujezil in rekel:
»Mencej, če si res moj prijatelj,« — ravnokar preje sta pila bratovščino — »zdaj pa le hitro povej, kaj je • Trčkom?«
»Ti povem! Ampak — ti mi moraš prej obljubiti, da tega ne poveš Trčku!« reče Mencej.
»Zakaj ne? Kaj ni kaj pravega?« deje čudeč *e Banič.
»Ej saj poznaš Trčka! Zgago dela, kjer more. Vendar ga imam rad, ker mi prinaša stranke, da dobim dela!«
»No, in kaj veš od njega?«
»Kako te je prešestnajstil, da si dobil zadnjih deset dni zapora, mi je pravil.«
»On mene? Kako neki?«
»Nalagal te je! Prevaril te je! Nikjer ni izvedel da pojde Andrejčič v Ameriko. Pil je v njegovi gostilni po litra vina, pa šel naprej k Žabkarju. Tam je dobil dve kroni, potem k tebi, tam je dobil večerjo in pijačo, pa vse — za nič, goli nič!« Mencej «e je smejal, Banič pa je postal hud!
»Mencej, ne šali se z menoj! Torej — Trček ni ničesar poizvedel, ampak me je kar nalagal?« vpraša srdito Banič.
»Kaj se eedaj jeziš name?« Meni je tako pravil Trček in se ti smejal... Ampak obljubil si mi, da njemu ne boš ničesar povedal. Besedo moraš držati...!«
Banič je stiskal pesti.
»In pri Žabkarjevih je bil tudi?« vpraša Men-ceja, kakor da bi še upal, da vse skupaj ni res.
»Še prej ko pri tebi!« reče Mencej.
Banič si je podprl glavo s pestmi. Spomnil se je zemljiškoknjižnega vpisa za Klemenčičev dolg.
»Mencej!« reče s poudarkom. »Tako mu reci! Da mi ne pride več pred oči. Če ne —!« Banič gleda divje, vzdigne pest in udari po mizi, da so kupice odskakovale. Gostilničar je pritekel in miril, Banič pa je dejal Menceju: »Ne! Nič mu ne reci... Samo to mu reci, — — da naj me pusti v miru. Veš?«
»Tisto mu že povem,« odvrne Mencej, ki mu je bilo očividno neprijetno, da je dobila stvar tako lice. »Ampak molči! Trček ne sme zvedeti, da sem ti jaz to pravil!«
Banič je natihoma sklenil, da gre kar k svojemu odvetniku povedat, kaj je slišal. Ako ga je Trček naravnost nalagal, naj se kaznuje Trček, ne pa on, si je mislil. Ko bo razprava v drugi instanci, se mora to povedati.
Banič je plačal in odšel. Mencej je ostal, kakor po navadi, rekoč, da pričakuje neko stranko.
Odvetnik dr. Rant je majal z glavo. Rekel je Baniču, da bo vse skupaj težko kaj pomagalo!
XVI.
Tisti teden pred Božičem je bil za Mico Bani-čevo strašen. Vsa je bila obupana. Pisma so hodila, vabila prihajala na moža, da jo je bilo kar strah.
Dr. Kropivnik je tožil za stroške v Andrejči-čevi pravdi: okoli 450 K. Za stroške, ki se jih je Martin zavezal v zaporu plačati do srede grudna, je napravil rubežen. Sodni eksekutor je zarubil tri prešiče in dejal, da bo v treh tednih že prodaja. Andrejčič ni plačal Baniču, temveč njegov odvetnik mu je naznanil, da bo plačal njegovemu upniku — Štefanu Žabkarju, Banič naj pride čimprej k obračunu!
(Dalje sledi.)
je, ko je tov. Vujič opisoval medsebojno izkoriščanje »sporazumljenih fabrik«. V Belju n. pr. v državni fabriki, ki stoji pod nadzorstvom samega gospoda ministra financ, je 800 vagonov sladkorja zapečatila kontrola ministrstva financ, torej drugi oddelek istega ministra, ter je ta sladkor držala pod zaporo tri mesece, češ, da ni plačana trošarina. Ko so se čez tri mesece različni organi ministra financ med seboj zmenili in zmolili sv. Birokracij in so privatne fabrike lepo založile domači trg iz privatnik tvornie — a samo ta daje dobiček! — je državni sladkor ostal za izvoz, za konkurenco s češkim sladkorjem, ki je več kot polovico cenejši. Tako so tudi s te strani »očuvali« državno premoženje.
Navzlic takim gorostasnim činjeni-cam, s katerimi je dokazal tov. Vujič, da so tovarne za sladkor izvlekle iz žepa naših domačih konzumentov preko normalnega zaslužka, s katerim se zadovoljuje industrija drugod po svetu, še nad 200 milijonov dinarjev, je vladina večina sprejela na odgovor ministrov prost prelaz na dnevni red. Z drugimi besedami: fabrikantom bo dovoljeno še naprej odirati kmeta, ko bo prideloval sladkorno peso, zraven njega pa še domačega konsumenta, ki si zaradi visoke carine ne bo mogel pomagati s tujim blagom. In ti »domači« fabrikanti, ta naša »mlada, nacijonalna industrija« ima pri nas — to je povedal g. minister Grisogono — samo tuj kapital, tak tuj kapital, ki nima interesa, da pridelamo več sladkorja doma, nego ga rabimo za izvoz.
In take gorostasne stvari naš tisk s klerikalnega kakor mladinskega tabora komaj da omenja ...
Brezposelnost in km«
(Piše kmet iz okolice Kranja.). '
Dandanes velikokrat beremo, da je tuintam na tisoče delavcev brez dela. Marsikateri se vprašuje: zakaj, ker nam kmetom dela nikdar ne zmanjka, dočim so delavci dostikrat kar čez noč ob delo in s tem ob kruh. Ako stvari premotrivamo, vidimo, da kmet krvavo potrebuje delavce za najnujnejša dela, a jih ne more dobiti, na drugi strani pa toliko ljudi brez dela in zaslužka. Ako človek to stvar razmišlja površno, se mu zdi skoraj nemogoče. Kmečki človek, gospodar, gospodinja ali kratko rečeno vsa družina in še celo otroci, ki so komaj zlezli iz materinega naročja, kakor tudi stari betežni ljudje, ki se že od starosti pripogibajo k materi zemlji, vse gre od zornega jutra do trde noči in še dostikrat pozno v noč in mora delati kot črna živina- Mogoče bo kateri rekel, da to ni resnica, pa poglejmo nekoliko nazaj. Pri nas je več kmetov, ki so pred nekaj leti zaposlili po dva hlapca, dve dekli in enega pastirja, to je par let pred vojno in tudi do vojne. Ako pa pogledamo danes na te kmetije, vidimo, da je gospodar brez hlapcev in da ima samo eno deklo in še kakšnega zanikrnega pastirja. Pomislimo, da je ravno isto posestvo in se obdeluje ravno toliko zemlje, kot takrat, ko je imel gospodar zadosti poslov. Sedaj pa poglejmo, zakaj mora kmet tako neusmiljeno garati.
Prvi vzrok je pomanjkanje delavnih moči. Danes kmet absolutno ne more dati klapcu 25 do 30 tisoč kron na leto in dekli 18 tisoč kron in pastirju 10 tisoč. Ne dolžim tukaj poslov, da zahtevajo preveč, nikakor ne, toda pomisliti je treba, kje bo kmet vzel tako ogromno vsoto. Ako se povrnemo nazaj v predvojno dobo, ko
2
Ki»t ia obrtnik delat« največ, a imata najmanje! "^t
je kmet prodal enega vola za 400 da te nadlegujejo. Ako sedež k mikron, hlapcu je dal Iona letnih 200 j zi v gostilni, da se malo okrepčaš, že kron, dekli 140 kron, pastirju 60 • ti moli klobuk pod nos, ne eden nego kron, dobimo končni račun, da je s j več na enkrat. Ako na trgu skleneš akupičkom enega vola izplačal vse j kupčijo za kako živino že zahtevajo
»božji denar«. Nisem sovražnik revežev, nego glo ; boko pomilujem tiste, katerim je bi-
tri posle. — Ako pa pogledamo danes, vidimo, da niti en vol ne vrže toliko, da bi bilo za plačo samo hlapcu. To je prvi vzrok.
Drugi vzrok je pri nas v tem, ker se je zadnji čas precej razvila industrija, kar je za nas kmete zopet v škodo, ker industrija pri večjem zaslužku lahko tudi več plača, kakor kmet.
Tretji vzrok se posebno po vojski opaža, namreč da skoro nihče ne mara več k kmetu v službo, češ, kdo bo garal noč in dan, ko lahko v tovarni dobim delo in delam samo osem ur, a nedelje in praznike sem sam svoj gospod. Le redko kateri fant, ko pride od vojakov, gre še h kmetu v službo.
Sedaj pa poglejmo na žalostne posledice, ki se že kažejo. Kmet oma-guje pod težo dela in skrbi, toda ves njegov znoj in vsi njegovi brezmejni napori ne pomagajo dosti. Zemlja rodi čedalje slabše. Cene kmečkim pridelkom strahovito padajo, davki so brezmejni. Vse to mora privesti kmeta v par letih popolnoma v propast. Poglejmo pa še delavca, našega sotrpina. Ko je še mlad, jo odrine v me-
; la usoda tako nemila, da so morali '' prijeti za beraško palico; toda na-1 sprvtnik sem tistih, ki so po svoji ! krivdi prišli v revščino. Ako kmet dela do skrajnih moči, ko ti drugi pride beračit v najboljših letih in če mu rečeš, zakaj ne dela, ti zabrusi t obraz: Kmet naj dela, ki je neumen! i Pri tem se vse neha. S takimi ljudmi v prisilno delavnico in pod nadzorstvo! Ne razumem zakaj orožništvo ne poseže vmes. Seveda v mestih se jih že znajo obraniti, dočim smo kmetje brez moči. Gorje, ako dobijo taki ptiči samo ženske doma ali otroke! Vse se jim mora dati, kar zahtevajo in bilo je že dosti slučajev, ako jim niso hoteli dati, kar so zahtevali, da so jih berači s palico pretepli. Ako greš na božjo pot, na tucate teh izgubljencev te ob potu nadleguje in z vso spretnostjo kaže svojo pohablje-nost. Če pa jih vidiš na večer, so tako pijani in se tako pretepavajo z berg-ljami, da kar cunje od njih lete. Ali ni to sramota za nas Slovence, ko tako radi povdarjamo svojo kulturo! Kaj
sto v nadi, da bo živel v malih nebe- \ vendar poreko tujci, ko prihajajo k
sih. Dokler je še mlad lahko dobi delo koder povpraša. Fant pride iz dežele še skoraj vsak pošten in zdrav. Prelahko dobi tovariše, ki so že pokvarjeni in tako ima neštevilne priložnosti za zapravljanje denarja, tako se navadi pijančevanja, slabih žensk in vseh drugih lumparij. Zato se prav redko zgodi, da bi kateri kaj prihranil za poznejše resno življenje.
Isto kakor s fanti je z dekleti. Tako gre en čas, ko pa pride v leta, se ponavadi poprime beračenja, ne v mestu, koder je pustila svojo moč in svoj denar, ampak nazaj na kmete. In kako nasilni so ti berači! Samo poglejte po sejmih ali žegnanjih ali po birmovanjih! Vse polno jih je tam,
nam? Sramota je tudi, da se ti ljudje često izdajajo za vojne invalide, dasi-ravno niso. Vprašanje radi teh po-stopačev je resno in se mora rešiti. Je to veliko pohujšanje in naravnost strašna nadloga za kmečko ljudstvo. Jaz sem mnenja, da kar je res revežev, za delo nesposobnih, naj jih živi občina, kamor so pristojni ali pa naj se združi več občin skupaj in naj se jim določi primerno poslopje za stanovanje, zraven pa pametno osebo, da jih bo oskrbovala z vsem potrebnim. Kar pa se tiče lenuhov in pijancev, s temi naj se postopa brezobzirno in naj se pošiljajo v prisilno delavnico in pod nadzorstvo. Kajti kmet ne zmaguje več, da bi toliko trotov redil.
Tolike surovosti so zmožni le gospodje okoli >Slov. Gospodarja«, da tudi take žalostne slučaje izrabljajo v svoje umazane namene. In tak list se celo -imenuje verski! Fuj! Kaj bi rekli gospodje, če bi mi začeli prinašati v našem listu resnične umazano-sti iz farovžev in če bi podtikali vsako nesrečo, ki se zgodi v hiši, kjer se čita >Slov. Gosp.«, d aje nesreče kriv čita >Slov. Gosp.«, da je nesreče kriv rili, to podlost prepustimo klerikalcem!
ŽERJAVOVA SKRB ZA SLOVENSKEGA KMETA.
Če se človek spomni na obljube, ki jih je delalo mladinsko časopisje pred volitvami ali pa na sladke besede teh agitatorjev, je danes bridko razočaran. Obetali so nebo in zemljo in kdor je bil količkaj naiven, ta je pričakoval, da bo dr. Žerjav trosil Slovencem štiri dolga leta same prave pravcate — cekine. Zdaj seveda tega ne vidimo, a kar je še hujše, ne vidimo niti prizadevanja, da bi se za Slovenijo kaj doseglo. Ko je minuli teden zboroval v Beogradu finančni odbor, je minister Gregor Žerjav prosil za dovoljenje, da sme porabiti prihranke svojega ministrstva za — novo cesto na Avalo. Avala je mal griček blizu Beograda z jako lepim razgledom, a je seveda zelo zanemarjen. Tej zanemarjenosti pa ni vzrok revščina, nego nerazumevanje beograjskega meščanstva za prirodne lepote. In da bi tem meščanom te prirodne lepote bližje odkril, hoče g. minister Žerjav zidati cesto na Avalo za 1,600.000 Din.
KLERIKALNO SLEPARSTV0.
Tigri vlagajo v narodni skupščini interpelacije in predloge za prost izvoz živine, za pospeševanje kmetijstva itd. Štiri ministre so tigri imeli lani. Kaj pa so takrat naredili koristnega za kmeta? Nič! Samo tak proračun so sestavili, da so se potem morali davki povišati. Zakaj takrat niste odpravili carine na izvoz živine in drugih kmetijskih pridelkov? Se vidi,-da živite od same sleparije in varanja ubogega kmečkega ljudstva!
NEZRELE LIMONE.
Tov. Pucelj je napisal v zadnji številki »Kmetijskega lista« pod svojim podpisom članek o političhem položaju. Povedal je odkrito in stvarno besedo in žalostna resnica je posebno razljutila znanega veščaka nezrelih limon, ki sedi na mestu Pepeta v uredništvu »Jutra« in hrani s svojo bogato duševnostjo »vodilne kroge slovenske inteligence«. Kakor utopljenec pograbi po en stavek iz beograjskih »Novosti« ga podtakne »londonskemu poslaniku«, a drugega iz zagrebškega »Hrvata« in da bi stvar v zvezi z Vel. Laščami« zvenela kolikor mogoče pom-pozno, ga podtakne dr. Lorkoviču. Stavka ne govorita ničesar, tudi oba gospoda sta na njih čisto nedolžna, o sporazumu pa mislita oba prav tako. kakor je to zapisal tov. Pucelj v zadnji številki. S te strani ni torej nič zanimivega. Novo pa je to, da argumentira limonski veščak sedaj ne samo s tem, da Pucljevo mišljenje ne more biti nikakor pravo, ker je Pucljevo, da ne more biti
Tako je vsaj pokazal, kaj mu je bližje : nego tudi že s tem, pri srcu: al slovenski volilci ali bel ; pravilno « enostavnega vz oka ker
F	----------- -	je ta nesrečni Pucelj doma iz Velikin
Lašč. Pucljev rojstni kraj v slovenski 1 javnosti sicer ni baš na tako slabem glasu, saj so od tam prišli Trubar, \ Levstik in Stritar, ali čika Dolfe ga zapišejo in zanosljajo s tako jezo, da dobi stvar resnično prav neokusen
Narodna skupščina.
grajski meščani. Koliko cest bi g. minister s tem denarjem lahko popravil v Sloveniji, kjer je prosil kroglic!?
0 DOSLEDNOSTI
t političnem življenju si drznejo govoriti klerikalci v »Domoljubu«, listu,	,	v-katerega edini namen je varati slo-	j zvenket. Če stvar logično razmišljamo vensko ljudstvo na korist klerikalne do kraja, ima »Jutrov« clankar vendar
srfssfe fflHtf I ^MJJSMiiSSS:
govci in so 1. 1914 peli pesem »Srbe ! za, kakor g. Žerjav.
V torek 2. t. m. ob 10. dopoldne.
se je seja otvorila Najpoprej je bila
sprejeta nujnost za načrt invalidskega zakona. Izvolil se je odbor, ki bo proučil ta načrt. Hrvat dr. Polič in to-
vijo na leto do 500 milijonov dinarjet čistega dobička, kar gre v prvi vrsti na škodo kmetov, ki pridelujejo sladkorno repo. Sploh je dokazano, da tovarne kmeta silno pritiskajo, izkori-
variši so na to stavili predlog, da se -ščajo in v vsakem pogledu z njim grdo
naj minister pravde mladin dr. Luki nič izroči sodišču, ker je državo oškodoval v znani aferi veleposestva Thurn-Taxis. 0 predlogu se bo razpravljalo pozneje. Na to so ministri odgovarjali na razna vprašanja poslancev, potem pa se je nadaljevala razprava o kmetijskem kreditu. Govorila sta en Hrvat in en radikal. Ob 1. popoldne se je seja že zaključila
postopajo. Vlada je odgovarjala zelo nerodno in kajpada branila tovarne, za kmete pa ministri niso našli nobene besede. Večina skupščine je seveda odobravala to protikmetsko stališče vlade. Razprava o tej interpelaciji, ki je bila vladi skrajno neprijetna, je trajala cel dan.
V petek se je nadaljevala razprava o kmetijskem kreditu. Zelo ostro je
na Vrbe«; 1. 1918 so bili večji Srbi nego Srbi sami in so kratkomalo Slovenijo n amilost in nemilost izročili Beogradu; sedaj pa bi Srbe zopet najraje spravili na vrbe. Taka banda hoče govoriti o doslednosti v politiki? Še toliko niste vredni, da bi se pljunilo na vas!
MINISTER LUKINIČ,
mladin, za katerega je stavljen predlog, da se ga naj izroči sodišču radi afere Thurn-Taxis, je »zbolel« in šel na »bolezenski« dopust. Zastopal ga bo — Žerjav! Sodniki, pazite!
DIt. KOROŠEC.
Mnogo od moža nismo pričakovali, ali tako plitvega poročila, kakor ga je podal v nedeljo o političnem položaju pred načelstvom klerikalne stranke, bi mu ne bili mogli pripisati. Dr. Šu-šteršič, Lampe, Krek, kje ste? Celo tako daleč se je spozabil Korošec, da je priznal, da tigri nič ne dosežejo. Kriva je tokrat Pašičeva starost. Seveda nekdo mora biti kriv. Včasih so samostojneži bili krivi klerikalnih neuspehov, sedaj je torej kriva starost j g. Pašiča. Že dobro!
V sredo je bila seja tudi samo do- | govoril zemljoradnik Čeda Kokanovič poldne. Najprej se je priznala nujnost — proti načrtu, istotako Radičev po-predlogu za ustanovitev obrtne ban- j slanec Krajač. Istotako je napadal na-ke, na kar se je nadaljevala razprava ■ črt Davidovičev demokrat Miloš Ra-o kmetijskem kreditu. Nič novega se j dosavljevič, češ da je načrt strankar-ni zvedelo pri tej razpravi. Ob pol 1. ski in bo služil samo pokvarjencem iz uri je seja končana.	vladne večine
Dopisi.
ŠTAJERSKO.
Koprivnica. Matjončkov Anza, tako ga kličemo, je bil nekdaj župan. Ta-
i niči 37 resnih in odločnih mož. Na obč-i nem zboru dne 1. junija se je ponov-i no potrdil za predsednika naš zasluž-' ni tov. Thaler Ivan, kot podpredsed-
V četrtek je trgovinski minister odgovarjal na interpelacijo zemljoradni-ka tov. Vujiča. Vujič je opozoril na strašno izkoriščanje kmetov od strani sladkornih tovarn. Tovarne — osem po številu v celi Jugoslaviji — napra-
V soboto je vladina večina v načelu sprejela zakon o kmetijskem kreditu, na kar je skupščina prešla v podrobno razpravo o istem zakonu. Sedaj se bo razpravljalo o vsakem členu posebej.
krat ni videl občinskih potov v kak- ,	t()V_ Schicker Alojz, tajnik nad-
šm zanikrnosti so Dili, aa spion ni duo ; .^f,.. TT„ HfiVlrA. V-vl o rro In ilr frvv
mogoče ne z vozom, ne peš po njih. Sedaj pa je občinski tajnik klerikalnega župana sosedne občine. Kot pre-vžitkar dobro ve, da mu ni treba pomagati pri popravi obč. potov. Iz zavisti, ker je naš župan kmečkega mišljenja, ga je ovadil na poglavarstvo.
učitelj Vanda Mirko, blagajnik tov. > šuman Anton. Odborniki: Dachs Vin-' ko, Deučman Peter, Fekonja Jožef, i Jager Janko, Lešnik Franc, Mulec I Ivan, Pavalec Jernej, Šantl Alojz. Za ! delegata na glavni občni zbor druž-i be je bil enoglasno izvoljen tov. Schi-
Kaj je novega po svetu 1
V BOLGARIJI
še vedno ni miru. Vlada nadaljuje z ubijanjem ljudi, med ljudstvom pa je odpor, tako izgleda, vedno večji. — Začetkom preteklega tedna je vlada v Sofiji naenkrat objavila zopet obsedno stanje, a ves promet je ustavila. V torek 2. t. m. v Sofiji nihče ni smel na ulico. Od hiše do hiše so orožniki in vojaki pregledovali vse ljudi, ker je vlada zvedela, da se »b a j e« skriva v mestu zopet večje število zarotnikov. Koliko ljudi je pri tem pregledovanju bilo kratko ubitih, se ne ve. Kdor jim ni po volji, ga kratkomalo obdolžijo, da pripravlja zaroto proti kralju in vladi in gotov je. Strašne razmere.
V ALBANIJI
je vlada Ahmed beg Zoge zatrla od Italije zaneteni upor. Tako so polen-tarji zopet dobili eno po nosu!
GRČIJA
se zopet nekaj obotavlja in zavlačuje pregovore z Jugoslavijo, ki so se do prejšnjega tedna vodili v Beogradu. Naši zastopniki so odločno zahtevali, da se železnica od naše meje do Soluna izroči nam v upcavo, ker se bo tam prevažalo skoraj izključno' le naše blago. Radi te zahteve so grški delegati odpotovali domov po nova na-
vodila. Izgleda, da se ne nameravajo kmalu vrniti. Mi na vsak način potrebujemo izhoda na Egejsko morje.
NA KITAJSKEM
in sicer v mestu Šangaj je prišlo pretekli teden do velikih izgredov proti Japoncem in Evropejcem. Izgrede so baje pripravili agentje ruskih boljše-vikov. Tujci namreč Kitajce gospodarsko strahovito izkoriščajo in izkoriščano ljudstvo se začne s silo upirati.
W> ^ P ovaon na poglavarstvo ; • Alojz Sklenilo se je prirediti v Najbrzbi imel rad jepe^lice^kakor j me&ecu Jjuniju dvodnevni kmetijski
........ - - — pougni tgga^ nakupiti po možnosti
blagajne kakšen kmetijski stroj itd.
jih je mogoče kedaj videl v Ljubljani. ' Imamo tudi dve dični gospodični. Skoraj bo treba ž njima na sprehod, toda za take so naše ulice preslabe. Svetujemo jima, naj gresta v mesto, tam so veliko lepše ceste; toda ne samo za ' en dan, kakor se je to že zgodilo, am- i | pak za delj časa. Ovaduhu svetuje- , ' mo naj molči. Kdor se ni brigal za ob- j činska pota, ko je bil sam župan, naj j ] še zdaj pusti našega župana pri miru. !
Mi bomo že sami vedeli izvršiti po- j t pravljanje potov. Naj pazi na svojo j i družino, da bo vse v redu, kakor tre- j i ba, drugače ga bodo lastne hčerke še i za kračo zavlekle iz hiše
plačo —, in če pomislimo da je as vseh koncih in krajih treba temeljitih, neodložljivih popravil, ki neprestan« kriče po remeduri v klerikalnem okr. zastopu, pridemo do zaključka, da si okrajni zastop Kozje ni stekel prav nobenih zaslug z »aktivno bilanco«. Kot zakrknjen grešnik se okrajni nastop ustavlja spoznanju, da ga dejstva sama bijejo v obraz, in skuša posledice svojega neekonomičnega gospodarstva zvaliti na te, kateri so »drznejo« samostojno in nepristransko razmotrivati vladajoče gnile namere, dišeče po žveplu. Klerikalnetsn dopisniku »Jutra« povemo: Mi ne silimo »v vse mogoče funkcije«, mi to zahtevamo red in zopet red! KakSon red pa vlada tu? Odbor je sestavljen iz 32 odbornikov. G. načelnik, ali »o pa še vsi odborniki živi? Vam je li znano, da je že celih osem odbornikov mrtvili? Ali lahko mrtveci opravljajo svoje funkcije kot odborniki? Mogooo pri kakem glasovanju? Da sta se dva odbornika, gg. Turnšek iz Virštanja hi Vah iz Buč odpovedala, kakor tudi g-Počivalšek iz Imenega. Vam je li znano? Vam je li znano nadalje, da dr. Fr. Jankovič in dr. Jos. Barle, prvi zdravnik in drugi notar, ki sta tudi odbornika, ne stanujeta že od prevrata v Kozjem, temveč v Mariboru? 2 drugo besedo: ali veste, da manjka 13 odbornikov? In se piše po »Gospodarju«, da imate »redne seje«. Okrajni zastop sploh več ne eksistira in »načelnik« je le žalostna figura, geneml >brez vojaštva. G. načelnik, kaj ste pripravljeni ukreniti, da se ti nedostatki popravijo? Zahtevamo, da se razpišejo volive v okrajni zastop, da se pran-na mesta izpolnijo. Konečno si usojn-mo svetovati, da v bodoče izvolite mi-stificirati »Slovenca«, »Jutro« ima bla-maže za enkrat dosti —, ko sprejem« od klerikalcev dopise, ki so čisto bo-osnovani. Kar se pa gradnje ceste li-če, prosimo pristojnega srezkega poglavarja v Šmarju, naj se zavzame w pospešitev iste in naj izposluje, — oo že res ni denarja —, da jo dogradi "Vojaštvo, kot gradi naše slovensko vojaštvo ceste v Srbiji. Na svidenje vam kliče Podsibov.
Iz Slov. Goric. Produkcija vina v Slov. Goricah v 1. 1924 je bila majhna vsled peronospore in toče. Stari kmetje pripovedujejo, da ne pomnijo tako slabega vinskega leta, kar se tiče množine. Kvaliteta je bila srednjo dobra. Dasiravno se je pridelalo tako malo vina, ga naši vinogradarji imajo še precej v zalogah ter ni nobenega povpraševanja za istim. Letos se laže izborno vinsko leto, ki bo povzročilo desetkrat večjo vinsko krizo. Cto bi imeli v Jugoslaviji kmečko vlado, bi že sedaj skrbela za prodajo vin v jeseni. Ako misli gospodar nekaj kupiti, si najpreje preskrbi denar. Tako bi bila tudi dolžnost naše vlade; prej ko bi od nas tirjala grozne in pretirane davke, bi se morala brigati, kje bo dobil kmet denar, da plača davko. Kakor torej izgleda, se naša vlada no bo brigala za to važno gospodarsko vprašanje. Vinogradarji bomo imeli polne zaloge vina, prodati ga ne bo mogoče, ker ne bo izvoza iz drža-*®, davčni uradniki bodo po svoji navadi in z svojo ošabnostjo iztirjavali potom i rubeža iz nas davke, mi bomo prisiljeni najeti posojilo, da bomo plačali davke in si nakupili potrebne gospodarske stvari ter bomo plačevali v> [ soke obresti. S tem postanemo ponižni hlapci bank. Tako stojimo kmetje da-' nes pred gospodarskim propadom. Ž« j vinske cene so itak brezpomembno. ' Odkod si pomagati? Tu si lahko vza-{ memo za vzgled gospodarsko vlado, ki se ne briga za naše koristi, ampak samo za to, kako se obdržati na vladi
Paralelno z našo podružnico se razvi- j
ja tudi naša poslovalnica zadrge »Pa- j	. neyed	kmeta_ Na dra_
nomja«. Založeni smo z vsemi gospo- >	j	_ - -
darskimi potrebščinami ter smo

Politične vesti.
SKRAJNA P0SUR0VEL0ST.
Jožefu Črnko iz Krčevine pri Vur-berku se je omračil um in v takem stanju je izginil z doma. Nekaj dni nato so reveža našli v gozdu obešenega. Je to zelo žalosten slučaj, posebno še, ker je Črnko zapustil veliko nepreskrbljeno družino. Ta žalosten slučaj je porabil »Slov. Gospodar« in napisal sledeče: »Leta 1920 je bil izvoljen za predsednika tukajšnje Samostojne kmetijske stranke, ki je pa pod njegovim vodstvom za večno zaspala, vendar je v njegovo hišo se vedno zahajal »Kmetijski list«. Vun iz naših hiš z brezverskimi listi!«'
z gi strani ima vlada dobro organizi-
obratom v prvem mesecu obstoja po- j ^—otpnCa0 £ polnoma zadovoljni.	j	da
Hans Baumgartaerse hvalila nabo . «	Danel dobi vsakdo finanž-
»degradiral«. Smatramo pod častjo ; ^^ vuftgradarjem primanj-odgovarjati takim hujskacern Vedeli f dela;cev; v Mariboru pa vidiš so si bodemo priboriti nase pravice. Ta- ,	po'ulicah ve5 financarjey,
kot vojakov. Po tretji strani šikanira-' jo kmeta tudi orožniki. Nekateri se Kozjanski okraj. Za islustracijo j brez:srca za kmete, no je pa tudi pre-šmarjeta ob Pesnici. Naša kmetij- »plodonosnega« delovanja okrajnega ; ^n^fanpoB^jo^i *ez£ a podružnica je prestala težko kri- zastopa	j K^ff i^M^V
navzlic'»tehničnim zaprekam« in »fi- j bolčnika, ker ga ne morejo nikamor
nancijelnim težkočam« že davno goto- | prodati, si zaprosijo točenje pod ve-im .'J	. . , . p*______•• i	Tul-o io	Ha Sfi nfl VmO-
Ol	J^ii^^^.v.-----j----
ko daleč, kakor naš »Hanzek«, bodemo skušali najti tudi mi!
Za
ska podružnica je prestala zo. Klerikalci so po lanskem občnem zboru uvideli, da izgubijo vajeti v naši podružnici ter so jo hoteli razbiti. Vsi naši nasprotni »voditelji« so se včlanili pri mariborski podružnici, pri kateri po pravilih družbe pač zamorejo zavzeti samo mesta podpornih članov. Iz navedenega je razvidno, da jim ne gre za gospodarski obstoj in napredek, temveč zasledujejo zgolj stran-karsko-politične cilje. Agitirali so proti tukajšnji podružnici, kritizirali našo galico, alcoravno ' dobro vedo, da deli njihova gospodarska zadruga galico iste provenijence, samo z razliko — nekaj kron višje. Proti vsem tem klevetam je pristopilo k naši podruž-
va. Sicer pa da so tukaj res financijel- I jo. Tukaj je navada, da se naivrno-ne težkoče, zvemo le oJd delovodje g. j toču e> taoniko v nedeljo popolne
M. Vrečka, ki vedno ugotavlja, da m in ni denarja. Nimamo povoda dvomiti njegovim besedam že z ozirom na dejstvo, da on kot odbornik okrajnega zastopa in poseben zaupnik načelnika Tomažiča pač dobro pozna razmere. Ta.njegova izjava pa nasprotuje zatrdilom okrajnega zastopa, češ da imajo aktivno bilanco. Če pomislimo, da gradi delavstvo cesto skoro zastonj — klerikalni kulukarji —, ker 70 K dnevno brez hrane ne smatramo kot
za kratek čas malo zaigra. Če orožnik to zve, poizveduje kako je bila muzi-ka in končn< naznani oblasU. Seveda oblast veruje orožniku in odvzame ubogemu davkoplačevalcu vinotoč, ki ga je imel zato, da bo potom davkov plačal orožnika! Kmetje, zapomnite si, da bo bolje še-le tedaj v nagi državi,- če se vsi kmetje združimo v eno mogočno državno kmetijsko stranko, l ar se bo tudi gotovo zgodilo. Začetek je že storjen z združitvijo Hrvat-

Naročajte »Kmetijsko Matico«!
ske seljačke stranke, SKS in zemljo-radnikov. Naj si gospoda zapomni, ki nas v sedanjih težkih časih tako hudo pritiska, da je za obupati in da ol računamo z njo ob prvi priložnosti. — Lipovšek.
Jarenina. Slučajno sem cital »Kmetijski list« in »SI. gospodarja« z dne 28. maja. Priznati mora vsakdo, da je pisal »Kmetijski list« čisto pravilno, »SI. Gospodar«, lažnjivi kljukec, pa je pisal o strašni polomiji sokolske prireditve ter hvalil svojo orlovsko slav-nost. Vsi, ki ste bili na sokolski slav-. nosti, lahko priznate, da Jarenina še ni videla toliko občinstva, kakor dne 17. maja. Bilo je okoli 4—5000 občinstva ter najmanj 150 sokolov in 50 so-kolic, iz same Jarenine 30 fantov in 20 deklet, od teh jih je bilo 10 pri telovadbi. Pri orlovski slavnosti pa je bilo 300—400 ljudi ter okoli 40 orlov in 30 orlic, od teh so bili dva in pol iz Jarenine, to se pravi, tretji je na pol trkjen. Sedaj pa presodite, da je »SI. gospodar« lažnik. Pripomniti se še mora, da so klerikalni glavači že 14 dni agitirali ter prepovedovali svojim backom, da ne smejo iti k sokolski prireditvi. Nek glavač je celo svojim viničar jem prepovedal udeležbo. Rekel je: »Kateri od mojih podložnih se bo udeležil sokolske slavnosti, se mora takoj pobrati iz stanovanja!« Takšni so klerikalni glavači v Jarenini.
KRANJSKO.
Iz starološke občine. (Proti preganjanju domačih živali.) Sleherni človek, pa naj spada kateremukoli stanu ali ima kakršnikoli obrt, dela in goji tisto, kar ve, da mu je potrebno in koristno. Tako tudi kmet redi in goji svoje domače živali zato, da ima gotove koristi od njih. Niso v naši kmetski sredini težki kapitalisti, da bi si zamišljali razne nepotrebne stvari, temveč imamo le najpotrebnejše. Drugi, posebno kapitalisti, lahko gojijo živali, ki so jim v zabavo in šport, kar mnogokrat stane ogromne vsote, a gospodarskih koristi nima nikdo od tega. Lahko gojijo lovci divjačino, da jim pozneje nudi zabavo, a pri temu ni umestno to, da je gojitev divjačine cesto kvarna kmetu in mu škoduje in uničuje to, kar je delal in pridelal s svojim trudom v potu svojega obraza. Seveda se za to škodo kmeta največji del mestnih lovcev nič ne zmeni. Dobro, ako hočete imeti zabavo, preskr-bite si jo brez škode drugih ali pa nam povrnite škodo, katero nam povzročate z lovom in divjačino. Naj-podlejše in najkrivičnejše je pa še to, da poleg škode, katero imamo od lova, brezvestni človeški škodljivci uničujejo in preganjajo z zastupljevanjem naše domače živali, ki so nam korist-Ali ni sramota in krivica, da je
najbrže radi par mladih zajcev moralo poginiti na desetine psov in mačk? Komur so živali, ki so naša last, na poti, naj nastopi javno pri oblasteh, sramota in krivica pa je, da ti neznani škrici trosijo po gotovih mestih strup, ki je opasen in smrtnonosen za ljudi in živali. Lahko smo prepričani, da preprost kmet tega ni delal. Kaka opasnost je to sedaj za nevednega otroka, ko se plazi med delom roditeljev na polju po zeleni trati in koliko strahu v tem, da ne pride s krmo ali pašo živini, katera bi brezdvomno poginila in s tem uničila gospodarsko srečo malega, zadolženega posestnika za daljšo vrsto let. Pa to radi par zajcev. Dobro, ko imate toliko časa in denarja v izobilju, povrnite nam škodo, katero nam delajo razni škodljivci n. pr. letošnje leto miši, potem nam ne bo treba imeti koristnih živali, da jih uničujejo. Komur so naše živali v na-potje, naj se javi in plača škodo. Vedite, da se zna in je potrebno upotreb-ljavati stari izrek: »Zob za zob« in da je zalega divjačine prvo v kmetovih rokah! Tebi pa, slovenski kmet, je tudi že skrajni čas, da se združiš v enotno kmetsko stranko. Ko bo vsa kmetska masa združena, takrat se bo marsikateri zakon, pa tudi lovski, moral okreniti kmetu v prid, da mu bo ščitil njegovo lastnino. Zato pa, kmet, tvoja dolžnost je, da gledaš in spregle-daš!	Kmet.
Ribno pri Bledu. Dne 3. junija se je vršil komisijonelni ogled že tolikrat omenjene grofove planine. Tega ogleda se je udeležil vladni svetnik g. De-tela, šef agrarskih operacij dr. Spiller, šef okrožnega agrarnega urada dr. Bručič, šumsko upravo je zastopal dr. Kraft, grofa Thurna oskrbnik Fišer.
razvajena publika pod sugestijo velikega ugleda glavnih igralcev gdč. učiteljice, gg. Jak. Bovhata in Joška Plev-nik tu in tam zaploskalo, nima za stvar odločujočega pomena. Zares umetnica je med igralci pač gospica učiteljica, ki je igrala svojo vlogo z vso dovršenostjo in čuvstvenostjo. Njen nastop je občinstvo elektriziral. G. Bovha je pokazal veliko ljubezni do dela. Omeniti še moram g. Joška Plevnika, ki je nedosegljiv komik. Njegovim nastopom je publika burno ploskala. Vse ostalo igralsko osobje se je potrudilo, da nudi, kar zmore. Konstatiram, da ste pri čitanju iger »Anarhist« in »Sovražnik žensk« napravili na mene dober vtis. Isto more doseči predstava, ako je igra podana dovoljno živo; za to pa je
treba šole in vaje. V splošnem se lahko reče, da so ženske v vsem nadkri-ljevale moške. Lahko rečem, da je gledališču v Virštanju določena krasna bodočnost, če se bodo igralci res posvetili svojemu kulturnemu poklicu, Virštanjčani in njih sosedje pa naj gledališču priskočijo z gmotnimi sredstvi na pomoč. Naprej po začrtani poti za narodov blagor! — Plevnik Jurij.
Zg. Ložnica pri Žalcu. Otvoritev Gasilnega doma s službo božjo na prostem bo dne 28. junija 1.1. Sprejem tov. društev ob pol 9. uri dopoldne na kolodvoru v Žalcu. Natančni spored se še objavi. Polovična vožnja zaprošena. Tov. društva prosimo, naj nam doposlane objave zanesljivo vrnejo. — Anton Korent, t. č. tajnik.
Mo^Ic^ In ramo.
Za tiskovni sklad SKS je daroval tov. Andr. Halbwidl v Mariboru 50 dinarjev.
Nenadoma preminul je v starosti 68 let daleko znani, obče spoštovani trgovec in posestnik Franc Prijatelj iz Tržiča pri Mokronogu. Bil je nad 30 let odbornik in odličen delavec pri kmetijski podružnici ter ustanovitelj in vodja vzorne- trtnice na Malkovcu. Odločno naprednega in do groba zvestega naprednim idejam, so položili v naročje matere zemlji v ponedeljek 8. t. m. Ugledni rodbini naše iskreno so-žalje!
Ponesrečil se je v Ptuju na izletu VI. Pirnat, dijak iz Ljubljane. Po noči je padel skozi okno iz prvega nadstropja, kjer je spal. Prebil si je glavo in je kmalu na to umrl. Kako se je pTa^inskrodbor^Ažmar Ogled je'do- \ ne®reča dogodila; se še ne ve. kazal, da je ribenska planina brez gro-I Cepljenje svinj proti rdečici. Mla-fove planine veliko premajhna za do- I dmsko > Jutro« je na dolgo in široko
ne.
bro razvito živinorejo in sirarsko industrijo. Zato je tembolj čudno, kako se je mogla planina, še ne dolgo od tega spremeniti v gozd. Seveda je ogled vse to temeljito ovrgel in gro-fova planina postane res planina. Pri tem ogledu so vaščani opazili, da so navzoči gospodje res pravi prijatelji planšarstva. To sta najbolj pokazala šefa gg. dr. Spiller in dr. Bručič. Samo radovljiški župan je odšel z zelo kislim obrazom v gozd na pripombo, da so župani danes tukaj samo privatna oseba. Ob koncu še opozarjamo sedanjega ministra šum, da da temeljito preiskati, kje je dobil župan mesta Radovljica dovoljenje za tako opustošenje gozda. Če se kaznuje vsakega posameznega revčka kmeta, zakaj dr-
pisalo o tem, kako je več sto prašičev v ljubljanski oblasti poginilo radi tega, ker so živinozdravniki baje prejeli iz državnega zavoda za cepiva v Križevcih napačno cepivo in sicer ono, s katerim se povzroči svinjska kuga, ne pa pravo cepivo proti rdečici. Kakor so» Jutrova« poročila po večini do skrajnosti netočna in često popolnoma izmišljena, tako tudi prednje o grozovitih posledicah napačnega cepljenja. Preiskava o resničnosti trditve, da se je rabilo napačno cepivo se vodi. Po dosedanjih podatkih lahko povemo to-le: Državni zavod v Križevcih bacilov svinjske kuge sploh ne proizvaja! »Jutro« je torej stvar prineslo bržkone po naročilu kakega privatnega židovskega zavoda za izdelo-
ži tukaj šumska uprava roke križem, ! vanje i cepiva, a židovski zavodi
ko gre za gospoda iz mesta! Ali za bogataše kakor so, ne veljajo zakoni? Zahtevamo, da se poklicani činitelji ganejo!
Shodi in razne prireditve.
Seja mariborskega okrožnega odbora se vrši 14. junija v Celju ob 9. uri dopoldne v hotelu »Pri Pošti«.
V	Metliki sestanek krajevne organizacije SKS v nedeljo dne 21. junija ob 8. uri zjutraj.
Na Suhorju bo sestanek krajevne organizacije SKS v nedeljo dne 21. junija ob pol 12. uri dopoldne.
V	Semiču se vrši sestanek krajevne organizacije SKS v nedeljo dne 21. junija ob pol 5. uri popoldne.
V	Kranju je bila v ponedeljek 8. junija seja okrajnega odbora SKS. Po poročilu tov. Mravljeta je odbor odobril delo pooblaščenega odbora za sporazum in sodelovanje, in enodušno pozdravil skupni nastop vsega podeželskega ljudstva. Tov. predsednik Jožko Benedik je nato določil sejo okrajnega odbora za 6. julija.
Iz seje ljubljanskega okrožnega odbora SKS. Od občnega zbora pooblaščeni odbor za sklenitev zveze z SRS je predložil tekst sporazuma, katerega je okrožni odbor v celoti odobril. Iz debate se je razvidelo, da podeželsko ljudstvo splošno odobrava sodelovanje obeh strank. Iz vseh krajev poročajo, da naša borba za pravice kmetov, obrtnikov in delavcev dobiva novih moči in da povsodi prav lepo napredujemo. Na seji je bilo tudi govora o napačnem Cepljenju prešičev proti rdečici, o tem pa poročamo na drugem mestu.
Grušova. V nedeljo dne 7. junija je bil pri tov. Lipovšeku občni zbor krajevne organizacije, na katerem so se zborovalci enodušno izrekli za sodelovanje in sporazum vseh kmetijskih strank ter odobravali začeto delo. V krajevni odbor za občino Gruševa so bili izvoljeni: predsednik Jožef Ar-, nuš, podpredsednik Thaler, tajnik Stanko Strgar, blagajnik Matija Tiva-dar, odborniki: Jurij Klemenčič, Alojz Neuvvirt, Jožef Fekonja, Ludvik Neu-
wirt, Franc Lešnik, Franc Strgar, Dimnik Maks, Šalamun Feliks. Na zborovanju je poročal tov. Lipovšek.
Jurklošter. Tukaj se je vršil dne 1. junija ustanovni občni zbor Kmetijske podružnice za okoliš Jurklof-šter-št. Lenart. Izvoljen je bil odbor: Šmid Alojz, načelnik; Bezgovšek Fr., podnačelriik; Tovornik Franc, tajnik; Guček Anton, blagajnik; odborniki: Deželak Anton, Pušnik Jakob, Franc Knez, Pintar Martin, Anton Jurko. — Sklenilo se je, da podružnica, kakor hitro bo mogoče, preskrbi nekaj dobrih bikov in mrjascev. Naročalo se bo tudi vse, kar ima Kmetijska družba v zalogi, in se udje prosijo, da se tozadevno obračajo oni iz Jurklo-štra na načelnika, v Št. Lenartu pa na tajnika. Podružnica bo naročila nekaj rudninskega superfosfata za gnojenje ajde. Naj bi vsaj nekateri naredili poskus, ne bo jim žal. Prepričali se bodo, da bodo denarji, izdani za gnojilo, nosili 300% obresti. Torej korajžo, saj ni nikjer zapisano, da moramo ravno v naših krajih biti z napredkom v kmetijstvu — zadnji. Ako bi se komu videlo, da odbor ni zadosti agilen,' naj malo podreza, udje imajo pravico do tega. Tajnik: Tovornik.
Virštanj. (Gledališče). Po zaslugi tukajšnje učiteljice in maturanta Jak. Bovhata iz Verač se je po dolgem cin-canju konečno vendar ustanovilo v Virštanju gledališče, ki že zanje prav lepe uspehe. Dasi je imela gdč. učiteljica težave pri zbiranju igralcev, moram vendar konštatirati, da so si isti že s prvim nastopom osvojili občinstvo, ki bi jim tudi bilo, ako bi njihov nastop ne bil tako nesiguren, gotovo z burnimi ovacijami izrazilo svoje zadovoljstvo. Na binkoštni ponedeljek se je vprizorila igra »Anarhist« in »Sovražnik žensk«. Igralci so sicer pokazali dokaj dobre volje, vendar se jim je takoj videlo, da jim manjka prirojene-igralske umetnosti. Da jim je ne-
raznašajo take glasove zato, da bi se znebili konkurence drž. zavoda. To je eno. Drugo pa je to, da nikjer ni tistih več sto poginulih svinj, o katerih govori »Jutro«, nego je doslej ugotovljeno, da letos ni nič več nesrečnih slučajev, kakor vsako leto v tej dobi. Toliko za danes. Stvar bomo zasledovali naprej. Če se ugotovi, da je res nekje storjena kaka napaka, bomo odločno zahtevali kaznovanje krivcev in povrnitev nastale škode. Končno bi svetovali listom, kakor je »Jutro«, da i i naj bodo malo previdnejši s takimi ' • poročili. Živinozdravniki in kmetijski i strokovnjaki so se morali desetletja I mučiti, predno so pripravili kmeta do ; tega, da je dovolil cepiti svinje proti ] rdečici. Sedaj pa pride »Jutro« in tako nepremišljeno poroča o stvari, v čisto judovskem slogu, da kmeta zo-' pet oplaši proti cepljenju. Se vidi, kakšne pojme imajo mladini o varovanju ljudskih koristi. Židovi!
j Vedno nove sleparije se dogajajo z ljudmi, ki žele priti do potnega lista za Zedinjene države ameriške. Bodite vendar previdni in ne nasedajte goljufom! Obračajte se v takih zadevah vedno na svoje poslance, ki Vam ; bodo jasno in pošteno povedali, ali bi . prošnja za potni list imela uspeh ali ne.
i
Dne 7. junija je italijanski kralj slavil 25-letnico vladanja. Polentarji so ta dan usta odpirali posebno široko.
Ali je to izrabljanje vere in spoved-nice? Tovariši iz kranjskega okraja i nam sporočajo, da so bili na Šmarni ■ gori pri spovedi. Med drugim jih gosp. spovednik praša kaj da čitajo. Odgovorili so nju, da »Kmetijski list«. G. spovednik jim kratko pove, da radi tega ne morejo dobiti odveze. Prašamo gospode iz klerikalne stranke, ali je to izrabljanje vere in spovednice v politične namene ali ne. Lista, ki predniačita v svoji umazanosti in laž-njivosti, »Domoljub« in »Slov. Gospodar«, se v spovednici priporočata, »Kmetijski list« se proklinja. Ako je gospodom duhovnikom to prav, je nam tudi, mi se bomo po tem ravnali. Da bi pa to koristilo veri in cerkvi, to pa zelo dvomimo. Vse tovariše, ki se jim kaj takega pripeti, prosimo, da nam to sporoče.
Smrt pod vlakom. 191etni sin nekega tovarnarja v Novem Sadu se je zaljubil v 201etno dekle. Fantov oče je temu nasprotoval, zato sta si zaljubljenca hotela končati življenje. V petek sta odšla iz mesta, da se vržeta pod vlak. Najprej je prišel tovorni vlak, toda jiista imela poguma, da bi se vrgla pod lokomotivo. Nato je prišel osebni vlak. Fant je dekle objel in se ž njo vrgel na progo. Dekle pa se je v zadnjem hipu oprostilo iz objema in odskočilo, a fanta je stroj popolnoma raztrgal.
Umor v letalu. Dne 30. marca t. 1. je potoval v nekem letalu z Dunaja v Budimpešto bogati trgovec z dragulji John Laskar iz Štasburga na Francoskem. Pri sebi je imel vrečičo bri-ljantov in mnogo denarja. Z njim je potoval neki Savis. Po odhodu z Dunaja se o Laskerju ni več ničesar ču-lo. Pet dni pozneje pa so našli njegovo truplo v bližini Šopronja na Ogrskem. Savis ga je umoril in vrgel iz letala. Bržkone je napravil to sporazumno z vodjem letala, ker je slednji tudi izginil in se sumi, da ga je Savis istotako umoril. Savis je 8 dni stanoval v Beogradu nakar pa je brez vsakega sledu izginil. Oblasti ga zasledujejo na vse strani.
Velika nemška tovarna za topove Krup je imela med vojno zaposlenih 117 tisoč delavcev. Sedaj ima še 35 tisoč delavcev.
Amerika preganja alkohol z vsemi sredstvi. Sedaj je določila velike nagrade onim, ki bodo poročali oblastem o tihotapcih alkohola. Ovaduhi dobe 25 odstotkov skupička iz prodanega zaplenjenega blaga.
Hitrost zračnega letala (aeroplana). Nek Francoz je sedaj preletel v eni uri 448 kilometrov. Prišel bi torej v eni uri iz Ljubljane v Beograd, kjer vozi sedaj brzovlak 15 ur. Iz Pariza v Moskvo pa bi rabil nekaj manj ko 6 ur. Okoli sveta bi pa prišel v treh dneh.
Ženski poslanci nimajo sreče. — Nemški državni zbor šteje 27 žensk — poslancev. V prejšnjem jih je bilo 33. V angleški zbornici so štiri, prej jih je bilo osem. Očividno se tedaj ženske niso izkazale v politiki. Mogoče pa še pride njihov čas.
POROTE.
Ljubljana, 2. junija. Danes je stal pred poroto Josip Weithauser, 231etni konjederec z Brezij. Lani oktobra je šel v Strahinju s fanti vasovat. Trkal je na okno Strupijeve hiše, kjer sta spali dve pastirici. Domači sin Anton Strupi ga je odganjal. Vasovalec je Strupija tako ranil z nožem, da je ranjeni v dveh urah umrl. Porota je Weithauserja radi uboja obsodila na 3 leta težke ječe.
Ljubljana, 2. junija. Drugi je prišel na vrsto 24-letni Peter Mekinc iz Šte-panje vasi. Dne 16 februarja je bila v Kregarjevi gostilni v Štepanji vasi pustna veselica. Fantje so pili čez mero in je končno prišlo do pretepa, pri
kateremu je hlapec Vinko baje napadel Mekinca, a Mekinc je pri bram-bi udaril Vinka tako močno po glavi, da je počila lobanja in je Vinko v treh dneh umrl. Mekinc je radi prekoračenja silobrana dobil 5 mesecev zapora, očetu rajnega Vinkota pa mora plačati odškodnine 4055 Din.
Novo mesto, 2. junija. Tu se je da nes vršila razprava proti 26-letnemu posestnikovemu sinu Fr. Glaviču ia Kamene. Dne 17. oktobra sta bila Alojz Potočar iz Potočarske vasi in Janez Bele napadena od dveh roparjev v bližini Langerjeve grajščine v Bršljinu. Roparja sta streljala. Le gosta megla je pomagala, da streli niso zadeli. Eden ropar je pobegnil, drugi je bil Glavač. Dobil je pet let težke ječe.
Celje, 2. junija. Prva razprava se jo tukaj vršila proti J. Roštoharju, posestniku v Razborju. Je hud nasilnež. 9. aprila zvečer je v pijanosti metal kamenje v hišo M. Brečka. Ljudi, ki so ga hoteli umirti, je napadel. Martin Palčnik je dobil tak udarec po glavi, da je po 4 dneh umrl. Roštohar je dobil 5 let težke ječe.
Ljubljana, 3. junija. Na redu so po-žigalci iz Mošenj, A. Sitar, Franc Bon-celj in njegova žena. Prvi je zažgal po naročilu slednjih dveh pri Valjavcu v Mošnjah. Sum je padel na Bonclja kot Valjavčevega sovražnika in so ga zaprli. Žena je hotela dokazati, da so v Mošnjih požari tudi tedaj, če Bonclja ni doma. V to svrho je podkupila Sitarja, da je zažgal še pri posest-nici Odrovi. Vse to je prišlo na dan. Razpdava pa se ni končala, ker se morajo še poiskati spisi o tem, ali jo Sitar res bil že duševno bolan.
Novo mesto, 3. junija. Zopet alkohol. 18. januarja so se v Trebnjem v gostilni Uhan napili in stepli. Slučajno pride Anton Mišič in začne fante miriti. Kolarski pomočnik J. Šepic pa maha z nožem in zadene Mišiča v prsi, da je v nekaj trenutkih umrl. Porota je smatrala, da je Šepic storil to v silobranu, zato je dobil samo tri mesece težke ječe. Tudi druga razprava tega dne je v zvezi s pijačo. Obtožen je Andrej Strikl. V Poljanah so fantje 30. novembra cel popoldan popivali. Prišlo je zopet do pretepa in ob življenje je prišel J. Schauer, ker ga je Strikl ranil z nožem. Razprava je bila v svrho zaslišanja novih prič preložena.
Celje, 3. junija. Pohajač Franc Ko-šanjc je izvrši celo vrsto vlomov in tatvin, tako pri Koholju v Celju, v grad Novo Celje pri Žalcu, v kapelico sv. Jurija v Zagrebu. Zaprli so ga, toda 1. junija 1924 je v zaporu v Celju z roparjem Koprivcem napadel paznike. Tri paznike sta roparja pobila na tla in pobegnila. Koprivca so že drugi dan dobili, Košanjc pa je vlomil v lovsko kočo Rahuša v Lisci nad Celjem in gotovo tudi še drugod. 19. julija so ga ulovili v Nemčiji. Dobil je 9 in pol leta težke ječe. — Isti dan je bil Štefan Balgač iz Beltincev v Prekmurju obsojen radi raznih tatvin na tri leta težke ječe.
Ljubljana, 4. junija. V Sostrem so se 25. januarja t. 1. fantje stepli. A Habjan je vsled ran umrl. Obtožen je A. Strah. Radi prekoračenja silobrana je dobil 6 mesecev težke ječe. — 35 letni zidar in potepuh iz Ljubljane je iz jeze, ker mu gostilničar Ahčin pri Sv. Duhu ni dal več pijače, hotel zažgati gostilničarjev dom. Isti je vrgel iz kapelice M. Franketove v Kamniku soho sv. J. Nepomuka. Razen tega je obtožen potepuštva in beračenja. Obsodba se glasi na 5 let težke ječe.
Novo mesto, 4. junija. Na smrt je obsojen Milan Esapovič, ki je oktobra 1924 v Vrbinski vasi pri Krškem ubil posestnika Verdela in ženo.
Celje, 4. junija. Isti dan je v Celju bil na smrt obsojen 30-letni Josip Hodko radi zverinskega umora trgovca Kraljiča v Dobovi pri Brežicah.

NESTROKOVNJAKI — ŠKODLJIVCI KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA.
Po prirodno-znanstvenem načelu se vse na zemlji neprestano razvija in izpopolnjuje, da se more vzdržati pri življenju, kateri pojav imenujemo tudi zakon evolucije. Toda na žalost moremo pri nas baš v kmetijskem kot najvažnejšem stanu v državi konštatirati, da se splošnemu napredku delajo nalašč ovire in da se produktivnemu kmetskemu človeku mečejo polena pred noge. Vsled obstoječega družabnega reda vidimo v kmetijskih obratih na vplivnih mestih ljudi, ki kmetijstvu nikakor niso v korist, marveč pogostokrat v občutno Škodo. So ponajveč iz vojaškega, policijskega, sodnega ali kakšnega drugega pokli-
ca privandrani elementi, ki jim je napredno kmetijstvo neznana stvar in kateri vsled svojega nadživalskega egoizma hočejo živeti na račun tujega dela udobno, brezskrbno življenje. Imenujemo jih nestrokovnjake v kmetijstvu ali kmetijske zajedalce.
Zemlja v naši državi je bogata vsled ugodnega podnebja in plodovitosti tal, toda siromašna na gospodarski opremi in kmetijsko-strokovnem osobju. Imamo cele kraje, kjer se orje še z lesenim plugom, kakor pred 1000 leti, in obsežna veleposestva, ki jih nadzorujejo neveščaki, bodisi kakšen bivši pisarniški sluga, penzijoniran stražnik ali orožnik, ali kak doslužen oficir, n. „ pr. na velepesestvu Križanskega reda pri Veliki Nedelji, na velepose-stvu grajščine Vinarija pri Slov. Bi-
MNi MNMB
JSp^ Kmet in obrtnik4 delata največ, a imata najmanje !
Kur*, t»Im lasmi flglti ia čast ertje S. K.
•triei, na veleposestvu grofa Attemsa M Slov. Bistrici itd. Pomislimo, ali more takšen neuk človek ustrezati svoji nalogi, t. j. poučiti kmetijskega delav-ea o načinu obdelovanja zemlje, o pomenu gnojenja in umni uporabi umetnih gnojil, o mogočnosti zvišanja polj-•kih in drugih pridelkov itd. Da vodi uslužbenec posle, ki jih docela ne razume, je znak neurejenosti kmetijskih razmer v državi.
Poglejmo, kako je v tem oziru v drugih, naprednejših državah, n. pr. v Čehoslovaški republiki, kjer je število kmetovalcev s srednje- in visokošolsko izobrazbo tako veliko, da ti izobraženci vozijo gnoj na njive in negujejo domačo živino. Tam pač gotovo ni mesta za penzijonirane državne uslužbence iz vojaštva, policije, sodne službe ali drugod, ki bi, nesposobni za izvrševanje svojega prvotnega poklica, lenobo pasli v kmetijskih obratih. Ob priliki poučnega izleta na Če-hoslovaško so naši kmetovalci videli marsikaj zanimivega, kar bi tudi v naših krajih in razmerah dobro došlo. Proč torej s paraziti kmetijskih gospodarstev iz kmetijske službe, iztrebimo zajedalce kmetijskega stanu, ako hočemo dati našemu kmetijstvu pravo podlago in dvigniti produkcijo do najvišje stopnje v svrho izboljšanja nase plačilne bilance.
Kmetijsko gospodarstvo kot najvažnejši študij mora biti na višini vsakokratne znanosti. To dosežemo s skupnim požrtvovalnim delom vseh kmetijskih strokovnjakov v državi in sicer najlažje na ta način, če uredimo službene razmere uslužbencev v kmetijski stroki s primernim zakonom ter odstranimo neveščake. Le izkušeni kmetijski strokovnjaki morejo pravilno reševati kmetijska in socijalna vprašanja ter s tem prispevati k splošnemu napredku v državi.
Kmetijska veda seveda ne sme izgubiti vezi s prakso, radi katere je nastala. Iz prakse preko znanosti za prakso — je geslo modernega kmetijstva. — Vekoslav Štampar, ekonom.
UPORABA RBAGENCNIH SREDSTEV PRI NAPRAVI BAKRENO-APNENE ZMESI.
Da je za uspešno obrambo proti pe-ronospori potrebno škropljenje s snovmi, ki zamorejo uničiti kali bolezni, o tem je prepričan dandanes že vsak vinogradar. Med temi snovmi zavzema pač še vedno najvažnejše mesto »Bordoška« zmes ali raztopina modre galice ter apna, katere uporaba je pri nas v splošnem najrazširjenejša; tudi so se ljudje še najbolj priučili nje uporabi. — Le žal, da se pri napravljanju iste mnogokrat zelo greši, kar se sorazmerno seveda tudi maščuje: škropljenje ne kaže večkrat povoljnega uspeha, drugič zopet je bil efekt škropljenja preintenziven, — v obeh slučajih vzlic normalni množini modre galice in navidez pravilnemu postop-ku. V takih in enakih slučajih dolži se navadno galico, pri čemur pada seveda senca i na trgovca, odnosno firmo, kjer se je galica dobavila. In vendar je tega navadno kriv vinogradar sam — med drugim vsled prepovršnega pripravljanja iste za škropljenje. Poleg raznih drugih napak, ki se delajo ob tej priliki, imam v mislih nepravilno dodajanje apna raztopini galice. Naš vinogradar dela to — in tako je v ogromni večini — brez vseh umetnih, pa kaj praktičnih pripomočkov. Apno dodaje raztopini galice — boljše bi bilo obratno — kar »na oko«; pri tem igra barva navadno glavno vlogo. Ko se mu zazdi, da je barva »ta prava«, mešanica primerno gosta — kar spozna pod prsti — je ta za škropljenje gotova. Na ta način se zgodi le prevečkrat, da je mešanica prejaka (dodano premalo apna), kar ima za posledico, da se nežni deli mladike posmodijo, ali je pa raztopini dodano preveč apna, kar povzroča, da je zmes pregosta, škropljenje nerodnejše, na listih se pa napravi nekaka skorja in zmes ne učinkuje povoljno.
Dasi obstoje teoretski nekaka načela, v kakšnem množinskem razmer-
ju morata biti v raztopini medsebojno galica in apno, vendar praktično to zadeti je le v premnogih slučajih nemogoče, kar zavisi od kakovosti apna, vode, ki se rabi itd. Da se temu ne-dostatku odpomore, uporabljajo se pri napravi bakreno-apnene zmesi že davno sredstva, ki zanesljivo kažejo potrebno množino apna v raztopini; to so takozvana »reagenčna« sredstva. Izmed teh sredstev sta v rabi najbolj modri in rdeči lakmos-papir, ter beli fenoftalein-papir (Phenophtalein-Pa-pier), katera je dobiti poceni v vsaki lekarni. Ta papirja, namočena v raztopini lakmus-tinkture odnosno fe-nolftalina, imata lastnost ob dodajanju apna reagirati, t. j. kažeta, da-li je raztopina mogoče še kisla (premalo apna), ali pa, da je že dovolj nevtralizirana. Tako modri lakmus- in "beli fenolftalein-papir pordečita, ko je v raztopini dovolj apna, nasprotno rde
po cvetju pa v tretjič. Obakrat škropimo dobro po grozdju in pridenemo na sto litrov škropiva po 200 do 250 gr. sulikola. — B. Skalicky.
Za mlekarsko šolo. Dne 2. junija se je vršilo v Škofji Loki zborovanje raznih gospodarskih udruženj ter občin škofjeloškega okraja za ustanovitev državne mlekarske šole v Škofji Loki. Merodajni uradi naj bi vendar že enkrat rešili to tako pereče vprašanje! Seveda, kadar gre za kmečke koristi, ima vremena!
Izletniki kmetijske šole. Vinarska in sadjarska šola v Mariboru — kakor i druge kmetijske šole — sprejema letno stotine za kmetijsko stroko bolj ali manj resnih izletnikov. S strokovnega vidika sprejema posetnike drage volje, saj je to zanjo tudi častno, vendar vse ob pravem času. Na primer za binkošti so se prijavile kar tri večje
či lakmusov papir ob zadostni množi- j šolske ekskurzije, ki žele celo preno-ni apna pomodri. Paziti je le, da se ; čišča in hrano v zavodu. Nekaj več ne preizkuša mešanice prepozno, ko j obzirnosti je pa le potrebno tudi napram kmetijskim šolam — že radi nameščencev, ki so redno silno zaposleni in rabijo tudi malce oddiha, katerega jim naj vsaj nekaj ur nudi praznik. Ako ima kmetijsko-šolski objekt za njega posetnika res kako strokov-
se je dodalo mogoče že preveč apna, kajti tudi v tem slučaju ostane papir samo rdeč odposno moder ter ne iz-preminja barv dalje. Najboljše torej ob dodajanju apna prej že parkrat preizkusiti, ko v dobro premešani raz-
topini reagenčni papir pordeči od- ! no vrednost, potem se že izplača, da
si ga ogleda ob primernejšem času, ob delavniku, ko se vsaj vidi tudi njega redno obratovanje. Še večje zlo pa je z ekskurzijo, ki kar vdere v zavod, ne da bi se bila prej pravočasno prijavila. Pravi zanimanec za kmetijsko stroko kaj takega ne stori. Prav za binkoštne izlete so pa primerni številni drugi kraji, ki so za take prireditve urejeni in še prav hvaležni. — Andrej Žmavc.
Živinski sejem 3. junija v Ljubljani. Prignali so 288 konjev, 2 žrebeti, 49 volov, 36 krav, 13 telet in 561 prešič-I kov za rejo. Prodali so 62 konjev, 22 Peronospora. Kakor je bilo priča- S volov, 16 krav, 10 telet in 402 prešič-kovati, se je peronospora prvi dni ju- j ka. Cene: Konji 10 do 20 tisoč Din
nosno pomodri, z dodajanjem apna prenehati; mešanica je nevtralizirana, galica in apno v njej sta v pravem razmerju. Razume se, da se lahko doda mešanici še nekaj več apna po uvidevnosti posameznika, da je to potrebno; n. pr. v vlažnih letih. — Kakor razvidno, postopek uporabe reagenčnih sredstev je enostaven, strošek malenkosten, korist uporabe očividna in bi bilo le želeti, da se jih naši vinogra-darji v bodoče poslužujejo.
Posavec.
Debele krave 7 do 9, ldobasarice 3.50 do 5.50 Din. Teleta po 12.50 do 14 dinarjev. Prešički po 90 do 200 Din po velikosti in kakovosti.
.Mariborsko sejmsko poročilo. Na
svinjski sejem dne 5. junija je bilo . pripeljanih 356 svinj in 1 koza. Cene ; so bile sledeče: mladi prašički stari j 5—6 tednov 45—95 Din, 7—9 tednov ! 100—150, 3—4 mesece 225—300, 5—7 ; mesecev 350—425, 8—10 mesecv 625 do 750, 1 leto stari 1000—1300, 1 kg žive teže 12—14.50, kg mrtve teže 15 do 17.50. Predanih je bilo 199 komadov.
Tržne cene v Mariboru dne 1. juni-1 ja 1925. (V dinarjih.) Govedina 12 do : 20, teletina I. 20—22, II. 15—17, svi-njina sveža 15—30, slanina 25—27, ! slanina papricirana 30—35, prekaje-J na 30—40, mast 28—32, šunka 38 do I 40, kozlič komad 50—100, konjsko i meso I. 10—12, II. 7—9, piščanec majhen 12.50—25, piščanec večji 26—30. kokoši 40—45, puran 90, raca 40, 1 liter mleka 2.50—3, smetane 12—14, 1 kg masla surovega 40—44, kuhanega 50—60, sir ementalski 100—120, polementalski 60—80, trapistovski 35. jajca komad 0.85—1, črešnje kilogram 12—18, slive suhe 16—18, pšenica 5, rž 4.50, ječmen 4.50, oves 4, koruza 3, proso 4.50, ajda 3, fižol 4—5, grah 4—6, leče 10, 1 q sena sladkega 37 do 62.50, otave 50, ovsene slame 37.50 do 45, 1 m* trdih drv 175—200, mehkih drv 125—150, 1 q premoga trboveljskega 44.50, premoga velenjskega 27 do 30, 1 kg kislega zelja 3.50—4, kisle repe 2.
nija res že pojavila. Sedaj je treba čimprej vinograde v drugič poškopiti,
par; prve vrste voli po 10 Din kg žive teže, druge vrste 9, tretje po 8 Din.
Edino najboljši
Telefon »13.
šPialni strop in kolesa so i«
JOSIP MrTEtllVC-ži
LjolslJ^Kiča.
(blizu Prešernovega spomenika ob vodi)
znamke Gritzner, PhonfK in fldler
za rodbinsko, obrino in industrijsko rabo. Pouk v vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija.	Delavnica na razpolago
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani
iiiiiiiiHHiiiiiiuim Marijin trg štev. S iiiiiiiiihiiihuiiiiii
sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje r&Esjugjodneje. Vezane vloge obrestuje po dogovoru. — Podeljuje proti dobremu poroštvu osebne, trgovske in obrtne, posebno kratkoročne kredite.

Prve novosii pomladnega trt ielnega blaga.
Prepričajte se pred nakupom
Da se dobi dobro in trpežno blago za moške in ženske obleke in vse druge
potrebščine, samo ^	^■<
■v V 1 •
eeski
izdelek pri
' v
O &

/V
lastni izdelki odej
Konjski koci.
Prometni zatmd za premog
D. D. V LJUBLJANI
prodaja premog
IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV
vaeh kakovosti, v celib vagouib po origiiiaJuih cenah
premogovnikov za domaČo uporabo kakor tudi zs industrijska podjetja iu razpečava ua debelo
INOZEMSKI PREMOG IN KOKS ^
vsake vrste iu vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne iu domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
NAŠLO V:
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 15/11.
Agrarni
h
biro
»PANONIJA"
JJ	-T -
osrednja gospodarska zadruga
Maribor
Meljska ulica 12 (na dvorišču)
nudi ivojim članom:
umetna gnojila — galico žveplo — rafijo — cement koruzo. — V zalogi ima tudi krajnike za ograje. — M\W
vse

Kajvačje vrtaarska podjetje v Jag« slavi ji „VHT", Džamonja In drugovl, družba z ome). zav., Maribor, flajveiji iibar »aiaavntnik plemnitik sadnik in
res (čepov) v aajplemenitejiik vrstak ia v Tsek •klikak. Plemenite vinske trte na amarikanskik podlogah, kakor tadi eepe in p«dl«g« istih. Sem« ■elenjave, cvetja in gospodarikik rastlin. Cvetje t laneik in ramo ■krasno grmovje in drerj« imam« Zaktevajte cenike I cel« let«. Zaktevajt« c«nik«t
Za pomladansko posetev lanu imamo na razpolago Ia RUSKO LANENO SEME, katero oddajamo pod lastno ceno.
Hehanitna vrvarna, terilnica lanu in konoplja ter predilnica ANTON ŠINKOVEC d. d., Grosuplje pri Ljubljani.
SPAGO
dreto in rse Trste rrvaf-skih iidclkoT ter v to
stroko spadajoče blago dobite v skladišču
„K0N0PJUTA" v Ljubljani,
Q«*p«svetska 2.
TRG.-IIBDSTIJSIA lELIliU DRSŽI&
SIMOM GREGORČIČEVA ULICA 13. TEIEFOI STE!. 55Z.
■
Tiska knjige, časopise, letake, poset-nice, razglednice, kuverte, brošure, račune, pravila, cenike, lepake, vse trgovske in uradne tiskovine v eni ali :-: več barvah. :-:
LASTNA KNJIGOVEZNICA.
Otroške majce, kopalne hlače, nogavice v vseh barvah, uzor-časte flor in patent žepni robci, brisalke, klot v vseh barvah, platno, šifon, kravate, jedilno orodje, vilice, nože, žlice zajemalke, alpaka, aluminium in pocinkane, palice, nahrbtnike, sukance, parfume, razna mila. Potrebščine za šivilje, čev-Ijarje, krojače in sedlarje. — Cepilne nože, škarje za trte, britve
najcenejše edinole pri
poleg Prešernovega spomenika ob vodi Ljubljana
Telefon 913.

ilirtu!
Telefon 5t. 9.
r. z. z o. z.
Talafoa ti. 9.
Ljubljana« Mestni trgr it O.
Lrf s ...■ ; ; «•(' i • obrestuje vloge zelo ugodno in siccr
vloge, ki jih izplačuje brez odpovedi,	po ••/•
vloge z enomesečno odpovedjo, . .	„ 10*/«
vloge z trimesečno odpovedjo, ...	, 12*/,
vloge z šestmesečno odpovedjo . .	„ 14*/«
hYcn];'jbtjanskim vlagateljem so na razpolago položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja nikakih stroškov.
Jamstvena glavnica zs vloge znaša že nad 11 milijutv Din
ia iS iU i i&jkU	- '
P" O S O j i I £1 daje le proti popolni varnMt, proti
vsaj trikratnemu kritju na vknjižbo in na poroMvo.
Iftkaso faktur in menic. Trgovski krotiti.
j ibS^E* r - V ofb T.-.t--{ff tf M9V C i
Kje se naiboije kupi, je brez dvoma znano
„Pri nžsslcF ceni"
ION. ŽARGI, Ljublfana, Sv. Petra c. 5.
Nudi cenj. odjemalcem veliko izbero potrebščin za krojače in šivilje, razno damsko, moško in o'roš!;o peiilf. Najnovejše biuze damskih oblek od 90 Din naprej, Jumperjev — vsakovrstnih modnih nogavic. — Velika izbira raznih kravat, svilene pletene samoveznioe itd.
Na debelo In drobno. Po znižanih cenah.
agr. Ji Jamnik,
Šelenburgova ulica 7, I. nadstropje (v hiši Jadransko-Podunavske banke). Strokovni nasveti, preskrbovanje vseh kmetijskih potrebščin, strojev, gnojil itd. najbolj in edino varno zajamčeno glede dobrote ter izvirnosti in brezpogojno ceneje kot kjerkoli (po tovarniških cenah), pomoč pri vnovčevanju kmetijskih proizvodov. — Posredovanje pri nakupu in prodaji zemljišč in pri iskanju posojil. Pouk v kmetijskih davčnih zadevah.
Strokovnim vprašanjem je zn odgovor priložiti 22 Din (8 lir), če kdo želi kaj kupiti potom Agrarnega biro-ja, priloži pismu za odgovor 2 dinarja.
Za predstoječo Bežijo nudi
wEKONOMw
k; r X : h H K L' J osrednja grosp. zadruga
v Ljubljani, r. z. z o. z.
Kolodvorska ulico Sle v. 7

Urednik : MILAN MRAVLJE.
i
firfi^ftn Fff	:
T q P "
turške z etiketo 65 cm po Din 28.— 70 cm po Din 29.— 75 cm po Din 30.—
>Vulkan« z etiketo 65 cm po Din 27.50 70 cm po Din 28.50 75 cm po Din 29.50
Plamenite z etiketo 65 cm po Din 29.— _	70 cm po Din 30.—
= 0 _	75 cm po Din 31.—
llllllllillllllllllllllllllllHIlllllllllllllllilllllllHHlIHiil
Natisnila tiskarna >M«rkur«, trg. ind. d. d. v LJubljani.
5348532353232353234848535323232353484848
02022323482348010102482323484853535348484848485353535353
48232348232353482353485353484802025323000501020202025348234823