cena 60 dinarjev številka 13 (817) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje, 3. aprila 1986 7. april — svetovni dan zdravja Kdor zdravo živi pridobi! Moto letošnjega svetovnega dneva zdravja »kdor zdravo živi, pridobi!« je namenjen zdravemu načinu življenja in je posledica močno prisotnega spoznanja, da moramo glasneje na vseh ravneh in v vseh okoljih poudariti pozitivne ukrepe, s katerimi si lahko posameznik in družba varuje ter izboljša zdravje. Vse preveč je v ospredju samo zdravljenje, zanemarja pa se preventiva. Predvsem tisti del, ki ga lahko in mora izvajati posameznik. Zaradi nekaterih vrhunskih dosežkov sodobne medicine se je razširilo prepričanje, da je zdravje nekaj, kar ljudem omogočajo zdravniki. Ekonomika in realnost pa vedno bolj vsiljujeta spoznanje, da se je velik del sedanjega zdravljenja iz bolnišnic »prenesel« na vsakodnevne aktivnosti, ki izboljšujejo zdravje. Pomembni so trije glavni dejavniki zdravega načina življenja: gibanje in šport, pravilna prehrana, osebna odgovornost. Svetovna zdravstvena organizacija in Mednarodni olimpijski komite sta podpisala sporazum o programu »Zmagovalci v zdravju«, s katerim bi pritegnili k sodelovanju tiste člane družbe, ki sicer niso zdravstveni strokovnjaki, lahko pa bi na druge vplivali s svojim pozitivnim zgledom in prakso. Olimpijski zmagovalci in priljubljeni športniki so vedenjski vzor za milijone mladih. Zato bi lahko pomagali prepričati mlade, da jim tisti, ki si prizadevajo za zdravje, nočejo odvzeti vseh prijetnih stvari, ampak jim želijo le omogočiti čimbolj polno življenje in preprečiti, da bi si uničili zdravje. Tako lahko vsakdo postane glasnik zdravja. Po vsem svetu naj se širi sporočilo: ZDRAVJE JE EDINA TEKMA, V KATERI JE VSAKDO ZMAGOVALEC! (Iz poročila dr. H. Mahleya, generalnega direktorja Svetovne zdravstvene organizacije za Svetovni dan zdravja 1986) Zdravstveni center Velenje Več prireditev Delavci Zdravstvenega centra Velenje so svetovni dan zdravja obeležili tudi kot praznik delavcev ZC Velenije. Ob tej priloožnoisti so Zdravniško društvo Welenje, Društvo Zo-bozdravstveniih delavcev Velenje, Farmaceivtsko društvo, Društvo medicinskih sester Velenje in Konferenca OOZS ZC Velenje organizirali v tem tednu vrsto strokovnih, kiulturnih in športnih prireditev, sklenili pa jih bodo v soboto zvečer v prostorih hotela Vesna v Topolšici. Kulturni program oo obogatil Ziatko Sugman z monodramo FRAKLJEVA VRNITEV. V petek bodo na svečani seji delavskega sveta Zdravstvenega centra prvič podelili priznanja delavcem, ki so s svojim prizadevnim delom prispevali k razvoju ZC Velenje. HHB Negativne pojave je treba konkretno opredeliti V obravnavo dokumentov za 10. kongres slovenskih komunistov in 13. kongres Zveze komunistov Jugoslavije se aktivno vključujemo tudi komunisti občine Velenje. O dokumentih za oba kongresa so doslej govorili že v številnih okoljih in podali nanju tudi vrsto pripomb. O dokumentih pa so govorili tudi že na predsedstvu občinskega komiteja ZK Velenje ter na seji komiteja ta teden. Seveda razprave še niso zaključene in na občinskem komiteju še vedno zbirajo pripombe, ki jih bodo posredovali naprej. Doslej so v osnovnih organizacijah ZK namenili največ pozornosti resoluciji za deseti kongres slovenskih komunistov. Menili so, da je ta presplošna, da ponavlja že velikokrat zapisana stališča, je preobsežna in na nekaterih mestih tudi premalo razumljiva. Po mnenju razpravljalcev bi morala biti resolucija za kongres slovenskih komunistov bolj konkretna. Predvsem bi morala konkretneje opredeljevati vzroke in nosilce pojavov, ki zavirajo hi- trejši razvoj proizvodnih odno-' sov in uresničevanje programa ekonomske stabilizacije. Veliko govorimo o etatizmu, odločanju mimo delegatskega sistema, velenjski komunisti pa so v dosedanjih razpravah poudarili, da bi morali v resoluciji jasno nakazati, kje so prisotne te pomanjkljivosti. Vse negativne pojave bi morali natančno opredeliti, saj premikov ne bomo mogli doseči, dokler bomo o njih govorili le na splošno. Zveza komunistov bi se morala tudi določno opredeliti do nekaterih bistvenih razvojnih vprašanj, med drugim tudi do dragih skupnih naložb. Prav tako pa bi morala ta organizacija imeti trdna stališča do nekaterih vprašanj s področja družbenih dejavnosti, smeleje pa bi morala začrtati tudi kadrovsko politiko, pri tem je seveda osnova večje znanje in večja revolucionarnost kadrov, ki prevzemajo najodgovornejše dolžnosti. Veliko pozornosti so v dosedanjih razpravah in tudi na obeh sejah na občinskem komiteju, namenili področjem, ki naj bi jih na 10. kongresu slovenskih komunistov izpostavili naši delegati. Ti bodo spregovorili o družbeno ekonomskih odnosih v elektrogospodarstvu, pristopu in uspehih sanacije v Gorenju, problematiki v družbenih dejavnostih občine Velenje, inventivni dejavnosti ter o varstvu okolja. 12. kongres mladih Jutri, v soboto in nedeljo se bodo predstavniki naše mladine zbrali na 12. kongresu ZSMS. Obeta se prav gotovo zanimivo in tehtno zasedanje, saj nakopičeni problemi in dileme naše družbe vedno bolj potiskajo v ospredje mlado generacijo, v želji in upanju, da bo ona s svojimi revolucionarnejšimi pogledi, sposobna preseči nekatere nakopičene negativne pojave. Kongresa, ki bo potekal v Krškem, se bodo iz občine Velenje udeležili Natalija Huš, dijakinja iz Šmartnega ob Paki, Valerija Oremuž (REK), Darko Bujan (Gorenje) in Bogdan Gregorin (predsedstvo OK ZSMS Velenje). Velenjski delegati bodo na kongresu spregovorili o težavah, s katerimi se mladinske organizacije srečujejo v usmerjenem izobraževanju, opozorili pa bodo tudi na problematiko ekologije v občini. Lahko smo veseli Lahko smo veseli! Likovna dejavnost mladih v osemletkah se je zadovoljivo razvila tudi v velenjski občini. Na sobotni otvoritvi razstave Likovni svet otrok v osnovni šoli Karla Oestovnika-Kajuba v Šoštanju sta bila med petimi republiškimi nagrajenci kar dva iz velenjske občine: iin to oba iz osnovne šole Veljka Vlahoviča, likovni pedagog Tone Skok in imentorica na razredni stopnji Anita Valenčak. Čestitamo! Ostale tri nagrade so prejeli osnovna šola I. celjske čete Celje - liko- I \7 MODERNO JE V. MODERNO JE 12 ELIKROJA JE vni peüagog Neli Kač, osnovna šol? Ledina Ljubljana — likovni pedagog Tonka Taco) in Vzgojni zavod Smlednik — likovni pedagog Slavko Zupan. Posebne pohvale so podelili tudi sedmim pedagogom. Za 10-letno sodelovanje na razstavi Likovni svet otrok so izročili nagrade tudi Eriki Cverlin iz osnovne šole Biba Roeck in Zofiji Švab z osnovne šole Karla Destovnika Kajuha Šoštanj. Prav tako so posebna priznanja prejeli pokrovitelj te vsakoletne razstave — letošnja je bila že osemnajsta - Pionirski list iz Ljubljane in občinska kulturna skupnost, občinska izobraževalna skupnost, zveza prijateljev mladine Velenje, zveza kulturnih organizacij Velenje, izvršni svet občine Velenje, Zavod za šolstvo S RS in krajevna skupnost Šoštanj, ki so omogočili to nadvse zanimivo razstavo in tudi izdajo lepega kataloga. Ob otvoritvi razstave se je vsem likovnim pedagogom oziroma učen- cem, ki so poslali na šolo kar 3000 likovnih del, zahvalila predsednica pionirskega odreda te šoštanjske osnovne šole Stanka Čremošnik. Posebej je pozdravila njihove sovrstnike, ki so svoja likovna dela ustvarjali na otroškem oddelku bolnišnice Slovenj Gradec in jim je v imenu vseh izrekla želje za njihovo čimprejšnjo ozdravitev. Seveda pa se je zahvalila tudi članom žirije, ki je morala pregledati tri tisoč likovnih del in jih za razstavo izbrala 440. Razstava bo na šoli Karla Destovnika Kajuha odprta celo leto in pričakujejo, da si jo bo ogledalo več kot 300Ó učencev, njihovih učiteljev in drugih ljubiteljev otroškega likovnega ustvarjanja iz vse Slovenije. Že IS let Kajuhova šola iz Šoštanja kot rdeča nit povezuje likovne ustvarjalce iz vse Slovenije. Gotovo gre za edinstveno obliko takšnega srečevanja. Prav zato se vsi na šoli, ki že IX let nadvse vzorno pripravljajo Likovni svet otrok, vsako leto posebej zaslužijo posebno priznanje -- Podpis k sliki: Prostor komajda sprejme vse. ki bi se radi udeležili otvoritve razstave • tifi Koordinacijski odbor sindikata Gorenje Programske usmeritve 1986 V ponedeljek, 31. marca, se je sešel v Titovem Velenju na svoji 2. seji koordinacijski odbor sindikata sestavljene organizacije združenega dela Gorenje. Na seji, ki sta seje med drugimi udeležila tudi Dušan Rovanšek, sekretar republiškega odbora sindikata delavcev kovinske in elektro industrije Slovenije in Ivan Kramar, predsednik medobčinskega sveta ZSS Celje, so najprej ocenili rezultate gospodafjenja v preteklem letu. Pri tem so ugotovili, da so lanskoletni dosežki delavcev Gorenja zadovoljivi, posebej pomembno pa je, da so de- lavci uspešno uresničili večino tistih nalog, ki so bile v njihovih dosegih. Tako je dana osnova za pospešeno uresničevanje nalog, to je druge razvojne faze sanacije Gorenja. Koordinacijski odbor sindikata Gorenja je na ponedeljkovi seji opredelil letošnje programske usmeritve. Posebno pozornost bodo namenili nadaljnjemu uresničevanju nalog iz sanacijskega programa ter programa dolgoročne ekonomske stabilizacije. Programske usmeritve so dokaj obsežne, med njimi pa velja še po- sebej opozoriti na dolgoročni strateški razvoj Gorenja, spremljanje uresničevanja poslovne politike tega poslovnega sistema, obravnavo inventivne in inovacijske dejavnosti ter izvajanje tehnološke posodobitve in prestrukturiranja proizvodnih programov. Delegati koordinacijskega odbora sindikata sestavljene organizacije združenega dela Gorenje so na zadnji seji pregledali tudi dosedanje priprave na 10. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. (an) Predstavili nov proizvodni program Modni salon iz Titovega Velenja ima veliko prijateljev, vsako leto več. To je potrdila tudi četrtkova prireditev v hotelu Terme v Topolšici pod geslom »Mi gremo pa naprej«, na kateri je ta 350-članski velenjski kolektiv predstavil nov program — M club kozmetika. Modni salon poznamo kot kakovostnega industrijskega proizvajalca, odslej pa bo znan tudi po kozmetičnih izdelkih, kijih izdeluje tovarna Kemične industrije Hrastnik ali kot je dejal na prireditvi direk-tey Marjan Gaberšek: »Danes, ko postaja pomembna poslovna odločitev stvarnost, postaja blagovna znamka M cluba tudi na področju kozmetike, vodilo kakov osti, predvsem pa uveljavitev domačega, lastnega znanja in domačega imena. Tako se naše geslo >Mi pa gremo naprej», uresničuje v polni meri.'- Generalni direktor tovarne Kemičnih izdelkov i/ Hrastnika Peter Kovač je povedal, da kozmetiko proizvajajo že 15 let. Na trgu niso največji, niti najmanjši. Prav zato je zanje sodelovanje z Modnim salonom velik izziv. »To za nas veliko nalogo smo pripravljeni dostojno vršiti.« Slovesne promocije novega programa M club kozmetike so se udeležili mnogi gostje, med njimi novi pred- sednik slovenskih sindikatov Miha Ravnik, trener moške alpske reprezentance Filip Gärtner, direktor filma Miss Gavro Azinovič in igralec v tem filmu Bata Živojinovič (vsi igralci bodo nosili oblačila Modnega salona), program sta povezovala Metka Vogelnik in Ivo Milovanovič. Nastopili so še Božidar Wolfand, skupina Šok, pa plesna skupina Stil, ki je predstavila nekaj novih izdelkov Modnega salo- Predsednik organizacijskega komiteja Planice 86 Niko Belo-pavlovič je oh 50-letnici Planice podelil knjižni darili Marjanu Gaberšku in Petru Kovaču za dolgoletno sodelovanje in pomoč Planici Očistimo okolje Pomlad je tu! Opevana kot najlepši letni čas.. Pa je res takšna'.'Je res lepa? Prav gotovo, če odmislimo nesnago, ki jo puščamo povsod naokoli, na dvoriščih, ulicah, cestah, na travnikih in po gozdovih. Pozimi jo je spretno zakrival sneg, zdaj pa je skopnel in nenadoma se je pojavila. Pojavili so se kupi različne navlake, ki nam ne morejo hiti v ponos. Ob pogledu nanje se namrdnemo: »Glej, že spet nekdo ni opravil svojega dela!« Kdo pa bi mora! to biti. najpogosteje niti ne razjnišljamo. Niti slučajno ne pomislimo, da bi morali to pospraviti tudi mi. V aprilu smo že in čas nas neusmiljeno priganja. Gozdovi, trava, ki bo krasilo noša okolico, gredice na katerih se bodo razcvetele čudovite rože, bodo lepe te. če bomo z njih odstranili vso NAŠA TEMA navlako. Z večjim veseljem bomo stopali po čistih poteh. Dela je torej veliko, opravimo ga čimprej. V očiščevalne ,akcije se vključimo vsi. Organizirajo naj jih krajevne skupnosti, soseske in hišni sveti. Seveda morajo organizatorji priskrbeti potrebno orodje, pa morda še kakšno novo sadiko. Akcije pa naj bodo pripravljene tako. chi se ho vanje vključilo kar največ občanov. Zato to naj ne bodo le udarniške akcije (to še posebej velja za mesto), ampak tudi spoznavni popoldnevi. Srečali in spoznali se bomo med delom in prav gotovo bomo srečnejši, bogatejši, ko se bomo kasneje srečevali na stopniščih, se prijazno pozdravili, izmenjali besedico ali dve. Zdaj namreč stopamo najpogosteje molče drug mimo drugega — podobno kot stopamo brezbrižno mimo kupov smeti. Očistimo torej naše okolje! Skrb zanj naj postane naša skupna in vsakdanja naloga. Boris Zakošek 2. stran ★ fl3S C3S OD ČETRTKA DO ČETRTKA Titovo Velenje -k 3. aprila 1986 ŠALEŠKI DROBIR - ŠALEŠKI DROBIR Najprej nova osnovna šola Na zadnji seji so člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje določili besedilo predloga dogovora o temeljih družbenega plana občine Velenje za obdobje do leta 1990. Na prihodnji seji skupščine ga bodo obravnavali tudi delegati vseh treh zborov. Oba komiteja morata do takrat pripraviti za vse nedorečnosti va-riantne.predloge. Na področju družbenih dejavnosti imamo za to srednjeročno obdobje načrtovane štiri večje investicije. Člani izvršnega sveta so menili, da je potrebno najprej zgraditi novo osnovno šolo, nato prizidek k zdravstvenemu domu in domu za varstvo odraslih, šele za tem pa bo prišel na vrsto nov vrtec v soseski Šalek III. Osebni dohodki višji za 102,5 % V občini Velenje so se osebni dohodki v letu 1985 povečali nekoliko bolj kot smo pričakovali in sicer kar za 102,5 odstotka. Skupno smo tako razporedili v te namene 22.476.915.000 dinarjev. Delavci v organizacijah združenega dela, ki pri usklajevanju rasti sredstev za osebne dohodke upoštevajo povečanje v gospodarstvu občine, lahko uskladijo rast osebnih dohodkov na stopnjo 102,5. To lahko naredijo seveda, če so izpolnili delovni program in če imajo za to razpoložljiva sredstva v dohodku. Problemska konferenca o varnosti Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje ima v letošnjem delovnem programu med dru- gim zapisano, da bo potrebno za varnost v cestnem prometu v velenjski občini, ki se žal v zadnjem času slabša, storiti nekaj več kot t preteklosti. Zato bodo temu vprašanju v prihodnje namenili mnogo več časa, z željo seveda, da se stanje izboljša. Danes, 3. aprila, bodo popoldne v prostorih občinskega sveta zveze sindikatov pripravili problemsko konferenco o varnosti v cestnem prometu na območju občine Velenje. Na njej bodo sodelovali odgovorni za varnost v cestnem prometu, predstavniki šol in vzgoj-no-varstvenib ustanov, delovnih organizacij, ki skrbijo za vzdrževanje cest in signalizacijo ter drugi. Med drugim se bodo pogovarjali o organiziranosti dejavnikov, ki so dolžni skrbeti za varnost v cestnem prometu, o tem, kakšno je bilo varnostno stanje v prometu lani in v prvih treh letošnjih mesecih ter o stanju cestno-komunalne dejavnosti. Spregovorili bodo še o vzgoji voznikov, občanov in otrok, in končno še o dejavnosti postaje milice ter sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. B. M. Odvisnost od alkohola in tobaka V soboto, 5. aprila, bo v dvorani nove Glasbene šole v Titovem Velenju potekalo prvo občinsko kviz tekmovanje na temo »odvisnost od alkohola in tobaka«, ki sta ga pripravila občinski odbor Rdečega križa Velenje in koordinacijski odbor za boj proti raznim oblikam odvisnosti pri občinski konferenci SZDL Velenje. Na njem bosta nastopili po dve ekipi, ki sta se najbolje odrezali na izbirnem tekmovanju na vseh osnovnih šolah velenjske občine. Kulturni program bodo ob tej priložnosti pripravili učenci glasbene šole Frana Koruna Koželjskega iz Titovega Velenja. Kviz tekmovanje na temo »odvisnost od alkohola in tobaka« se bo začelo ob 9. uri. Gasilci o delu in nalogah V soboto se bodo na redni letni konferenci sešli tudi predstavniki občinske gasilske zveze občine Velenje. Obravnavali bodo lanskoletno delo in rezultate, sprejeli pa bodo tudi delovni in finančni načrt za letos. Na konferenci bodo zaslužnim članom podelili priznanja, dopolnili pa bodo tudi svoj statut. Štiridnevna krvodajalska akcija Sezona krvodajalstva se je v naši občini že začela. Krvodajalske akcije so organizirale že nekatere krajevne organizacije Rdečega križa, redno poteka tudi prevoz krvodajalcev na odvzem v bolnišnico Slovenj Gradec, prihodnjo sredo, četrtek, petek in soboto pa bo v občini Velenje potekala štiridnevna krvodajalska akcija za Zavod za transfuzijo krvi Ljubljana. V sredo, 9. aprila, bo krvodajalska akcija v Šoštanju, v četrtek, petek in soboto pa bo potekala v prostorih Rekove družbene prehrane v Titovem Velenju. Mladi o SLO in DS Na sklic odbora za izvedbo občinskega tekmovanja mladih v znanju in veščinah splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite pri občinski konferenci SZDL Velenje, je bil v ponedeljek sestanek s predstavniki osnovnih šol, občinske konference ZRVS, TO, ZSMS, občinskega odbora RK, občinskega odbora ZZB NOV, radiokluba Velenje, komiteja za družbene dejavnosti in drugih. Na sestanku so naj- prej spregovorili o preteklem tekmovanju in sklenili, da naj bi bila letošnja tekmovanja za osnovnošolce do 22. aprila, za srednješolce pa do 10. maja. Nosilec občinskega tekmovanja bo letos osnovna šola Antona Aškerca v sodelovanju z ostalimi občinskimi dejavniki, bo pa 13. maja. Na sestanku so se dogovorili še o posameznih zadolžitvah in obveznostih za šolska in občinsko tekmovanje. (b. m.) Komite za družbene dejavnosti Prevelik razkorak med gospodarskimi in negospodarskimi naložbami Dogovor o temeljih družbenega plana za obdobje 1986—1990 je doživel že kar nekaj dopolnitev. Na zadnji seji, bila je prejšnji četrtek, so se ga lotili tudi člani komiteja za družbene dejavnosti. Iz celotnega dogovora je viden velik razkorak med gospodarstvom in negospodarstvom. Posebej se ta odraža pri razmerju med gospodarskimi (140 milijard) in negospodarskimi (2 milijardi) naložbami. Zato je nesprejemljivo vsako razmišljanje o realnosti slednjih. Dojgovoru manjka generalna usmee-mritev oziroma ciljna projekcija razvoja naše občine, kako bomo zaposlovali strokovni kader, na kakšen način združevali sredstva, da'bi razvijali tisto, kar bodo potrebovali bodoči rodovi. Nekoliko več vprašanj so člani komiteja postavili na področju varstva okolja. Z vsemi akcijami bi morali v republiki doseči, da bi v občini v tem srednjeročnem obdobju zgradili čistilno napravo. Brez te je tudi vsako nadaljnje širjenje Rudnika lignita Velenje in šo-štanjskih termoelektrarn nesprejemljivo. Skrajni čas je, da imamo svojo občinsko, kadrovsko in stanovanjsko politiko, saj je odprtih vprašanj prav na teh področjih zelo veliko. Vse organizacije združenega dela, ki bodo na novo zaposlovale, se morajo hkrati s tem zavedati, da bo njihova obveznost za razvoj družbene infrastrukture večja. Skupnost za zaposlovanje Velenje OBJAVE POTREB PO DELAVCIH V OBČINI VELENJE DEL NČ ROK P ŠT. DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC PROSTA DELA IN NALOGE IZKU. DČ ROK Z OD DEL. VEKOS DSSS dipl. ing. strojništva programiranje toplotne oskrbe * X nč 8/8 110.000 VEKOS DSSS dipl. ing. gradbeništva programiranje stanovanj- ske oskrbe 3 nč 8/15 110.000 GIP VEGRAD dipl. ing. gradbeništva projektant zahtevnih projektov 5 nč 8/8 80.000 ZAVOD ZA URBANIZEM dipl. ing. gradbeništva dipl. ing. gradbeništva 3 nč 8/8 110.000 VEKOS DSSS dipl. ing. komunalne dejav. projektiranje komunalne dejavnosti 3 nč 8/15 110.000 GIP VEGRAD ing. strojništva samostojno konstruiranje in tehnologija 3 nč 8/8 80.000 GIP VEGRAD ekonomski tehnik saldakontist 3 nč 8/8 60.000 GIP VEGRAD ekonomski tehnik obračun osebnih dohod- kov 3 nč 8/8 60.000 DO POTROŠNIK ŠOŠTANJ ekonomski tehnik zahtevna administrativna dela 2 nč 8/15 65.000 GOSTINSTVO PAKA receptor receptor X nč 8/8 70.000 VIZ OŠ XIV. DIVIZIJE varuhinja varuhinja 1 dč 8/8 58.000 GIP VEGRAD mizar parketar 2 dč 8/8 55.000 GIP VEGRAD ključavničar ključavničar 2 nč 8/8 70.000 VEKOS STANO. OSKRBA monter ogrevalnih naprav monter ogrevalnih naprav X nč 8/8 73.300 VEKOS KOMUNALNA OSKRBA monter vodovodnih naprav monter vodovodnih nap. X nč 15/15 66.000 GIP VEGRAD avtomehanik zahtevna avtomehanična dela 2 nč 8/8 70.000 ELEKTRO elektromonter elektromonter X nč 8/8 70.000 VEKOS TOPLOTNA OSKRBA elektrikar elektrikar X nč 15/15 67.000 GIP VEGRAD keramik keramik 2 nč 8/8 55.000 GIP VEGRAD zidar zidar 2 nč 15/8 50.000 VEKOS KOMUNALNA OSKRBA zidar zidar X nč 15/15 63.000 GIP VEGRAD strojnik TGM upravljanje s težko gradbeno mehanizacijo 2 nč 8/8 50.000 DO POTROŠNIK ŠOŠTANJ prodajalec prodajalec X nč 8/15 45.000 VEKOS DSSS kuhar razdeljevalec malic X dč 8/15 58.000 GOSTINSTVO PAKA natakar natakar 1 nč 8/8 50.000 VEKOS TOPLOTNA OSKRBA plamenski varilec plamenski varilec 3 nč 15/15 52.000 VEKOS KOMUNALNA OSKRBA pomožni monter vodovodnih pomožni monter vodovodnih naprav naprav X dč 15/15 56.000 SOZD REK DSSS figarant figurantska dela X nč 8/8 95.000 VEKOS KOMUNALNA OSKRBA komunalni delavec komunalni delavec X nč 15/15 56.000 GIP VEGRAD žerjaver upravljanje mostnega žerjava 2 nč 8/8 60.000 VIZ OŠ MIHA PINTAR T. pomožni kuhar pomožni kuhar X dč 8/8 45.000 DO POTROŠNIK ŠOŠTANJ snažilka čiščenje delovnih prostor. X nč 8/15 36.000 CSŠ TOZD EKŠ snažilka » čiščenje X nč 8/8 30.000 VEKOS STANO. OSKRBA snažilka čiščenje X nč 8/8 35.000 GIP VEGRAD snažilka čiščenje 1 nč 8/8 42.000 EKK TRŽNICA snažilka čiščenje X nč 8/8 42.000 VIZ OŠ MIHA PINTAR T. snažilka čiščenje X dč 8/8 40.000 WZ ŠOŠTANJ snažilka čiščenje X nč 8/8 45.000 •j SDK VELENJE snažilka čiščenje X dč 8/8 40.000 GORNJESAVINJSKI DROBIR Enajst novih stanovanj LUČE — Prebivalci krajevne skupnosti Luče ob Savinji so po svoji marljivosti na vseh področjih znani daleč naokrog in so si tudi za sedanje obdobje zadali zahtevne naloge. V Lučah družbene stanovanjske izgradnje doslej skorajda niso poznali, zato bo za kraj toliko večja pridobitev stanovanjski blok, ki ga prav sedaj gradijo. Trenutno opravljajo notranja dela, enajstim družinam pa bodo ključe novih stanovanj izročili do septembra. V novi stavbi bo dobila svoje prostore tudi Ljubljanska banka. Več smučarskih terenov Lučani se lahko posebej pohvalijo z dosežki na turističnem področju. Da bi lepoto svojega kraja in dokaj dobro turistično ponudbo še obogatili, so se odločili za bistveno povečanje smučarskih terenov, ki jih na pobočjih okrog kraja zagotovo ne manjka, zlasti ne ob sedanji vlečnici. Njene zmogljivost] so premajhne za vse turiste in domače smučarje, njeno delovanje pa poleg tega močno ovira zemeljski plaz. Zato so se lotili iskanja novih rešitev. Med drugim so jim na pomoč priskočili strokovnjaki smučarskega centra Krvavec in že pripravljajo gradnjo nove vlečnice, ki bo dolga 800 metrov in bo zadovoljevala tudi želje zahtevnejših smučarjev. Nov in pomemben prispevek Luč k celoviti turistični ponudbi vse Gornje Savinjske doline. Razmah kulturne dejavnosti BOČNA — Bogatega kulturnega izročila v Bočni ne manjka, res pa je, da je prihajalo tudi do obdobij zatišja in kulturnega mrtvila. V zadnjem času so te težave uspešno premostili in prosvetno društvo v tem prijaznem kraju znova uspešno deluje. Ljubezen do petja je bila premočna in trenutno imajo kar tri pevske zbore ter skupino recitatorjev, njihova velika želja pa je, da bi oživili še delo dramske sekcije. Ob tem velja povedati, da so pred kratkim na priložnostni slovesnosti obeležili 80-letnico zborovskega petja v svojem kraju. Prenovljena trgovina ŠMARTNO OB DRETI - Po združitvi Zgornjesavinjske kmetijske zadruge z Mercatorjem so se morali v Gornji Savinjski dolini lotiti tudi preureditve trgovske mreže, saj sta imeli obe organizaciji svoje trgovine v številnih krajih mozirske občine. Tako so tudi v Šmartnem ob Dreti zaprli manjšo trgovino in preuredili ter povečali trgovino v zadružnem domu. Prostore so povečali za 30 kvadratnih metrov, uredili novo samopostrežno trgovino, sicer pa v tej trgovini prodajajo tudi vse vrste izdelkov za kmetijstvo, gradbeni'material in podobno. Ponudba je zares raznovrstna in bogata, saj so se trgovci v Šmartnem že doslej ponašali z dobro založenostjo in zanjo se bodo trudili tudi v prihodnje. Za lepše okolje NAZARJE — V industrijskem središču Gornje Savinjske doline jim dela še posebej ne manjka, pa tudi pridni so. Trenutno se krajevna skupnost skupaj s krajevno konferenco socialistične zveze pripravlja na temeljito akcijo čiščenja okolja. Na njej bo-'do sodelovali mladinci, športniki, taborniki, krajani in še kdo. Očistili bodo ceste, pločnike, okolice stanovanjskih hiš in blokov, obrežje Drete, Savinje in še kaj. Gradnja pokopališča in vežice Prebivalce Nazarij pa čaka še bolj zahtevna naloga. Tare jih namreč izredno pereč problem mrliške vežice in pokopališča. Ob izjemno hitri stanovanjski izgradnji, zlasti gradnji družbenih stanovanj in ob hitri rasti števila prebivalcev, je uresničitev teh nalog več kot nujna. Trenutno se dogovarjajo o lokaciji za novo pokopališče, pripravljajo kup potrebne dokumentacije za obe gradnji, obenem pa iščejo manjkajoča sredstva. Del denarja imajo sicer zagotovljenega iz samoprispevka, vendar je to premalo in bo potrebna nabiralna akcija, pri kateri seveda računajo na ponovno razumevanje in pomoč krajanov Nazarij in okolice. VEGRAD n. sol. o. Titovo Velenje Gradbeno industrijsko podjetje Titovo Velenje, Prešernova 9 a Delavski svet TOZD Zaključna dela razpisuje na podlagi določil statuta TOZD Zaključna dela, dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODENJE TOZD ZAKLJUČNA DELA Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — visokošolska izobrazba tehnične ali družboslovne smeri oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti — najmanj 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih — da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi sprejeti cilji TOZD — da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti ter pravilen odnos do samoupravljanja Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev morajo kandidati poslati v 15 dneh po objavi razpisa v kadrovsko službo z oznako »za razpisno komisijo za imenovanje vodja TOZD Zaključna dela«. Kandidati bodo pisno obveščeni o rezultatih razpisa v 30 dneh po opravljeni izbiri. »NAŠ ČAS«, glasiloSociali-stične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. , »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-Pla-ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, Telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 60 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 2.700 dinarjev, za tujino 4.950 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421 — 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 3. aprila 1986 * Titovo Velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI * stran 3 vhnrnif « 7 rfplp, zborov v J. dele j, _'_"i Jpftrj»«-1 Iii hi i i «É«lill j—i »Hvala tisočim delegatom za opravljeno delo« S poročilom o delu oDcinsKe skupščine v tretjem delegatskem mandatu, so v petek sklenili delo delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine. Že ta mesec bodo v klopi sedli novi delegati. Z oceno svojega delovanja pa so jim želeli, kot je poudaril predsednik Skupščine občine Velenje Janez Basle, omogočiti predvsem lažji start. Na bolj ali manj uspešno delo no. Pred vsako sejo zbora so se delegati sestali v svojih D PO. obravnavali gradiva in na zasedanje prihajali z oblikovanimi stališči. Velika pomanjkljivost v delovanju tega zbora pa je bila, da so razprave tekle podobno kot v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti. Posamezni delegati so zastopali interese in stališča svoje organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ali samoupravne interesne skupnosti, ne pa stališča svoje delegatske baze. Program družbenopolitičnega zbora bo potrebno še bolj odpreti. Na dnevnem redu se bodo morala najti tudi vprašanja, ki jih zahtevajo tekoče družbene-razmere in težave, ki jih obravnavajo v družbenopolitičnih organizacijah. Vsako leto več je bilo tudi zasedanj s četrtim zborom — sa- je vplivalo veliko okoliščin. »Izredno neugoden vpliv na delovanje skupščine pa je imelo dejstvo, da ob pričetku mandata skupščina ni imela organizirane ustrezne strokovne službe, ki bi služila samo delegatski skupščini. Delo zborov je bilo v veliki meri odvisno od angažiranja predsednikov zborov, ki pa so tc delo opravljali poleg redne zaposlitve. Praktično sta to delo opravljala samo sekretar skupščine in predsednik, poleg vseh ostalih nalog,« je o začetnih težavah dejal Janez Basle. Napredek pa je bil narejen pri pripravi delegatskih gradiv, predvsem v tehničnem smislu, saj so bila za vsako sejo zbrana v Skupščinskem delegatu. Zboru združenega dela je s svojimi stališči veliko pomagal Odbor za družbeno ekonomske odnose, pogrešali so vključenost zbornice. Pri delu samega zbora združenega dela so pričakovali več razprav predvsem pri obravnavi srednjeročnih in dolgoročnih planov občine, pri obravnavanju ukrepov družbenega varstva, pa tudi pri analizah gospodarjenja. Ža razliko od tega, pa se je zbor krajevnih skupnosti izkazal prav pri obravnavi dolgoročnega plana občine, kjer so skoraj vse delegacije posredovale svoja stališča ter stališča svetov in skupščin krajevnih skupnosti. Razvila se je tudi polemična razprava in dialog med delegacijami, česar v drugih dveh zborih ni bilo. Delo zbora krajevnih skupnosti bi lahko bilo še boljše, čeprav je bil narejen pozitivni premik, če bi daii večji poudarek izobraževanju deelegatov. Slabosti se kažejo v sliabi povezanosti delegatov s samioupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami v kirajevnih skupnostih. »Delegacije so premalo vključene v življenje svojih krajevnih skupnosti in ne morejo opravljati funkcije povezovalnega člena med krajevnimi skupnostmi in skupščino občine. To se je odražalo tako, da so delegati iz takš nih krajevnih skupnosti razpra vljali v svojem lastnem interesu, ne pa v interesu krajanov in v skladu s programi KS,« je bilo poudarjeno na skupščini. Odbor za razvoj krajevnih skupnosti, kot oblika del tega zbora žal ni deloval. Popraviti pa bo potrebno tudi vez med zborom krajevnih skupnosti in delegacijo za zbor občin republiške skupščine. Sodelovanje družbenopolitičnega zbora z družbenopolitičnimi organizacijami je bilo primer- moupravnimt interesnimi skupnostmi. V tesni povezavi s skupščino je delalo več komisij, odborov in svetov. Eni so delovali zelo dobro, drugi niso zaživeli. Na skupščini so ocenili, da je treba vzrok za slednje iskati tudi v tem, da jim ni zagotovljena strokovna in administrativna pomoč pri delu. Ob koncu zasedanja se je predsednik skupščine občine zahvalil vsem tisočim delegatom, kot je dejal, za delo, ki so ga opravili, strokovnim delavcem in poslovodnim organom, ki so nudili pomoč delegacijam, članom delovnih teles, aktivnim članom skupin delegatov za zbor republiške skupščine, še posebej vodjem skupin, predsednikom zborov, obema sestavoma izvršnega sveta, upravnim organom, še posebej komiteju za družbene dejavnosti in' družbenopolitičnim organizacijam, kjer je v ospredju OK SZDL. In še splošna ugotovitev za delo občinske skupščine v tem obdobju: kljub temu, da so bili pogoji in okoliščine precej neugodne, je delegatski sistem v občini vendarle napravil korak naprej. Zapisala: M. Krstič-Planinc Zbor združenega dela Na 38-ih zasedanjih Zbora združenega dela je bila udeležba v poprečju 81-odsotna. Delegacije RLV tozda Priprave, Klasirnica in Jamske gradnje ter konferenci delegacij TEŠ in ESO so bile navzoče na vseh sejah zbora, dobro so delovale tudi delegacije ERE — še posebno Veleprodaje in delegacije Vekosa ter osnovne šole bratov Mra-vljakov, upravnih organov in sodišča, ki so manjkale samo enkrat. Praviloma pa so se med odsotnimi pojavljale delegacije in konference delegacij DO EFE, Gozdarstva Šoštanj, Trgovine Šoštanj, obrtniki in tudi Savinjsko-Šaleške gospodarske zbornice. Poprečno je bilo na dnevnem redu 12 točk, seje pa so trajale štiri ure. Od številnih točk dnevnega reda jih je največ odpadlo na odloke, teh smo v štirih letih sprejeli kar 122 (!) in druge normativne akte, sledile so analize, informacije in poročila, imenovanja in razrešitve, pa še družbeni- dogovori, samoupravni sporazumi, na koncu pa delegatska vprašanja in odgovori. Družbenopolitični zbor Za ta zbor velja, da je bila udeležba slabša kot v drugih dveh zborih, poprečno se je sej udeležilo 69 odstotkov delegatov. Deloma takšno udeležbo opravičuje dejstvo, da so v tem zboru stalni delegati, ki na zasedanje ne morejo poslati drugega delegata. Dve seji — vseh je bilo sedemintrideset — sta bili celo nesklepčni. Zbor krajevnih skupnosti Z 74,4 odstotno udeležbo delegatov na sejah zbora krajevnih skupnosti smo lahko zadovoljni. Zelo resen pristop pa so pokazali predvsem delegati iz krajevnih skupnosti Lokovica, Šoštanj, krajevne skupnosti center Levi breg, Konovo in Šmartno. Najslabša pa je bila udeležba delegatov iz krajevne skupnosti Cirkovce, ki so bili prisotni samo dvakrat. Slabo so se odrezali tudi delegati Plešivca (12 krat prisotni), Stare vasi (12), Topolšice (18) in Belih vod (19). V tem zboru je bilo postavljenih največ delegatskih vprašanj. Najpogostejša pa so bila razumljivo tista, ki se nanašajo na komuna- Zbor republiške skupščine Naši delegati so se udeležili skoraj vseh sej zborov republiške skupščine. 78-krat so se udeležili razprav, dali so tudi 28 pisnih pripomb, predlogov in stališč, predlagali 10 amandmajev in postavili 16 delegatskih vprašanj. S svojimi razpravami in pojasnjevanjem pa so veliko prispevali, da so zbori republiške skupščine zavzeli pozitivno stališče za sanacijo Gorenja. S&a—i- — wmmmmmm - - * .......................i— ? ' , Med skupščino občinske borčevske organizacije « Ss 11 B 11 ; ' Wflw M borčevske organ • •■ izacije Še bolj moramo delati z roko v roki V petek je bila skupščina občinske borčevske organizacije. Ocenili so opravljeno delo v zadnjih štirih letih. V to organizacijo je vključenih 1997 članov, ki delujejo v 21. borčevskih organizacijah in dveh združenjih vojaških vojnih invalidov. Kljub temu, da večina borcev ni več v delovnih razmerjih (takšnih je le šest odstotkov) in da je poprečna starost njihovih članov 70 let, jih dobra polovica še vedno aktivno družbeno politično deluje. Opravljajo delegatske in druge dolžnosti v našem družbeno političnem sistemu, predvsem pa so aktivni v krajevnih skupnostih, družbeno političnih organizacijah in na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Povsod si prizadevajo, da ne bi bili le opazovalci dogajanj ampak, da aktivno posegajo V razprave in da so tudi pobudniki in predlagatelji različnih predlogov za reševanje nalog in problemov. BORCI IMAJO VELIKO TEŽAV Na skupščini so borci izpostavili nekatere probleme, s katerimi se srečujejo. Na prvem mestu je prav gotovo socialno zdravstveno področje. Veliko njihovih članov ima nizke dohodke, zato se borčevske organizacije po krajevnih skupnostih trudijo, da jim z različnimi priznavalninami lajšajo te težave. Lani je prejemalo stalne mesečne priznavalnine 276 upravičencev, enkratne in občasne pa 368 borcev. Čeprav so priznavalnine dodeljevali zelo skrbno, je bilo na zadnjih volilnih konferencah izrečenih na ta račun veliko pripomb, zato bodo morali te probleme, so poudarili na skupščini, reševati še z večjo doslednostjo in pravičnostjo. Z zdravstvenim varstvom so borci in vojaški vojni invalidi zelo zadovoljni, zadovoljni pa so tudi z zdraviliško klimatskim zdravljenjem. Na skupščini pa so izpostavili še z eno težavo, ki je vse pogostejša. Zaradi starosti in bolezni so namreč vedno bolj nesamostojni. Nekateri oddidejo v domove za starejše občane, drugi pa bi radi ostali doma, kjer bi potrebovali stalno ali občasno Občni zbor Turističnega društva Titovo Velenje Popestriti turistično ponudbo Kako ka:r najbolj polepšati videz našega mesta in kako pritegniti v Šaleško dolino več domačih in tujih gostov, je vprašanje, ki mu namenjjajo člani turističnega društva Titovo Velenje veliko pozornosti. O tem pa so govorili tudi na petkovem občnem zboru, na katerem so ocenili opravljeno delo ter si zadalii nove naloge. Precejšnjjo skrb je turistično društvo v preteklem letu namenilo tekmovanju za najbolj urejen turistični kraj. Kot vemo je Titovo Vellenje posegalo na tem področju t udi po najvišjem mestu. Zadovioljni pa smo lahko tudi z lansk;o uvrstitvijo. Zasedli smo četrtoi mesto, vendar pa je treba upošitevati, da tekmujemo v kategorijji takšnih mest kot je na primer Bled. Vseeno ipa s prizadevanji za lep izgled našega okolja turistično društva) Titovo Velenje v lanskem letu mi povsem zadovoljno. Prav tako ne morejo biti zadovoljni z oidzivom na razpis za tekmovanjee za najbolj urejeno krajevno slkupnost. Komisije za varstvo okcolja so namreč naloge s tega podrročja opravile le v treh krajevnih skupnostih — Center Levi breg, Pesje in Plešivec. Poleg tekmovanja, ki ga je organiziralo turistično društvo v preteklem letu pa so pripravili še številne druge akcije s katerimi so skušali prispevati k lepšemu izgledu in boljši turistični ponudbi. To so bila med drugim številna predavanja, dobro pa so sodelovali tudi z organizacijami s področja turizma, gostinstva in trgovine. Organizirali in usmerjali pa so tudi turistične prireditve, med katerimi velja posebej omeniti turistični teden v Titovem Velenju, ki ga lahko, kljub nekaterim pomanjkljivostim, označimo kot zelo uspešnega. Na občnem zboru so člani turističnega društva Titovo Velenje opozorili na nekatere pomanjkljivosti naše turistične ponudbe. Med njimi omenimo pomanjkanje propagandnega gradiva. Trenutno je občina Velenje brez turističnega prospekta, rraše razglednice niso dovolj kvalitetne, zelo siromašna pa je tudi ponudba spominkov. Veliko pozornosti ro na občnem zboru namenili letošnjemu programu dela. Še bolj si bodo morali prizadevati, so poudarili, da popestrimo turistično ponudbo Titovega Velenja in njegove okolice. To pa pomeni, da je treba nemudoma odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti. Člani turističnega_ društva si bodo med drugim v tem letu prizadevali, da čim prej izdamo turistični prospekt, sami pa bodo izdali turistično zanimivo razglednico. Še naprej bodo organizirali tekmovanja za najbolj urejen kraj. Tudi letos bodo pripravili številna predavanja, tesneje pa bodo sodelovali tudi z »zelenimi stražami«, ki zelo uspešno delujejo na večini -osnovnih šol. Tudi letos bodo kot načrtujejo pripravili zadnje dni avgusta, turistični teden. Vanj se bodo vključile vse gostinske in turistične organizacije, pa tudi trgovine. Posebej naj poudarimo, da so si v program zastavili tudi organizacijo pustnega karnevala 1987. S pripravami bodo, kot načrtujejo, pričeli že novembra in decembra. Seveda pa imajo člani Turističnega društva v programu še številne naloge s katerimi bodo skušali popestriti turistično ponudbo Šaleške doline, (mz) Lani se v tekmovanje za najbolj urejen kraj na področju Titovega Velenja nismo vključili tako množično kot prejšnja leta. Komisije so ocenile okolja le v krajevnih skupnostih Center — levi breg, Pesje in Plešivec. Tako je bilo tokrat podeljeno tudi precej manj priznanj kot prejšnja leta. pomoč. Na skupščini so se dogovorili, da bodo pripravili naprej evidenco borcev, ki bi takšne oblike pomoči potrebovali, nato pa bodo poskrbeli za konkretne oblike nudenja pomoči. Vso skrb namenjajo tudi razreševanju stanovanjskih vprašanj. Na tem področju nimajo večjih problemov. POMEMBNA NALOGA OHRANJANJE TRADICIJ NOB Ena največjih nalog borčevske organizacije pa je prav gotovo ohranjanje in razvijanje tradicij NOB in socialistične revolucije. Žal pa z doseženim na tem področju niso povsem zadovoljni, še posebej, ker družbeni dogovor, ki naj bi zagotovil našo skupno skrb za varstvo spominskih obeležij, še vedno ni sprejet, postopek za njegovo uveljavitev pa so pričeli že pred šestimi leti. »Borci nikakor ne moremo razumeti, zakaj pri nas tega pomembnega družbenega vprašanja ne moremo rešiti, vemo pa, da je drugod v Sloveniji tovrstno dogovarjanje in sporazumevanje že kar dobro zaživelo. Tako je vsa skrb za reševanje te problematike še vedno le na ramenih borcev, ki pa so se naveličali stalnega prosjačenja, čeprav kolektivi, na katere se obračajo, kažejo razumevanje in s finančnimi sredstvi ter drugimi oblikami materialne pomoč" sodelujejo tako pri spomeniškem varstvu kot pri obnovi in ureja-^ nju našega doma,« so poudarili. V zadnjih letih jim je tako uspelo postaviti nova spominska obeležja in prenoviti stara. S tem bodo nadaljevali tudi v prihodnje, poleg tega pa bodo poskrbeli tudi za ohranjanje in oživljanje vsebine NOB. Tega pa borci neposredno, z živo besedo, kmalu ne bodo več zmogli. Zato so v program dela za letos uvrstili izdajo zbornika, ki bo v besedi in sliki predstavil vse pomnike NOB v naši občini. Vse od leta 1982, ko so se preselili v nov dom, so namenjali veliko pozornosti njegovi prenovi in ureditvi. Uredili so Titovo spominsko sobo in manjšo sejno sobo, kjer je spravljeno zgodovinsko gradivo NOB. V pritličju doma so uredili Kardeljevo spominsko sobo. Z zbiranjem in urejanjem dokumentarnega, filmskega ter multivizijskega gradiva bodo nadaljevali tudi v prihodnje. »Vse kar delamo, delamo za mladino, zato smo zadovoljni, da naš dom čedalje bolj postaja tudi dom mladih. Sem rada prihaja predvsem predšolska in osnovnošolska mladina in se seznanja z revolucionarnimi izročili,« so dejali. Mnogo premalo zanimanja za ta izročila, so poudarili, pa kaže srednješolska in višješolska mladina. i • % m I w , *.. ' .-te . ; '-.T ' Jfcj - mm |v ' '.i : » WK tj--. ' _i ■ VfeČ POZORNOSTI MLADIM Na skupščini so borci govorili tudi o mladih. Menili so, da sicer že dolgo poudarjamo, da si morajo mladi izbojevati svoje mesto v družbi, da morajo vedno bolj prevzemati odgovornejše strokovne in vodilne naloge, skratka, da morajo svoje znanje in ustvarjalno energijo vložiti v hitrejši gospodarski in družbeni napredek. Dejansko pa mladi, kljub vsem parolam o zaupanju v mlade moči, še ne morejo prevzemati večje odgovornosti za svoj sedanji položaj, za svojo prihodnost in prihodnost družbe. »Mladi iščejo svojo indentiteto v današnjih življenjskih razmerah in vidijo prespektivo v družbi, kjer bo človek svobodneje delal in ustvarjal. Izkušnje naše socialistične revolucije dokazujejo, da je zmagovala le, ko so jo nosile široke ljudske množice in ko so mladi predstavljali najbolj življenjski del naprednih družbenih sil. Če hočemo doseči ta velik in pomemben preobrat v družbenem položaju mladih, si bomo morali vsi skupaj prizadevati za temeljite spremembe sedanjega stanja,« so na svoji skupščini poudarili člani občinske borčevske organizacije. VKLJUČUJEJO SE V RAZREŠEVANJE ŠTEVILNIH VPRAŠANJ Člani te organizacije, še posebej člani predsedstva, so se v zadnjem času zelo aktivno vključevali tudi v aktualne družbeno ekonomske in politične razmere v naši družbi. Obravnavali so gospodarske razmere v občini ter sprejeli različna stališča in pobude. Obravnavali so tudi razmere z republiškega in zveznega področja. Borci so še posebej zaskrbljeni nad skokovito inflacijo, prekomerno misijo, nad stihijskim in skokovitim naraščanjem cen, naraščanjem izgub in dolgov, padanjem produktivnosti, akumulacije, vrednosti dinarja in življenjskega standarda. Opozarjajo, da se krepita etatizem in birokTati-zem in da imamo samoupravljanje pogosto le na papirju. Poudarili so, da ne moremo pričakovati sprememb v družbeni praksi vse dotlej, dokler ne bomo pokazali dovolj politične volje za uresničevanje konkretne osebne in skupne odgovornosti in dokler ne bomo odgovorili na vprašanje, kdo je storil napake, ki so nas privedle v gospodarsko in družbeno krizo. Naš slab odnos do odgovornosti in discipline je prisoten povsod, so poudarili, v proizvodnji in medsebojnih ter celotnih družbenih odnosih. Mnenja so bili tudi, da moramo začeti z učinkovitim odpravljanjem globokega socialnega razslojevanja naše družbe. Poudarili so namreč, da je na eni strani vse več delavcev in upokojencev, ki živijo na robu socialne ogroženosti, na drugi strani pa je veliko takšnih, ki bremena krize sploh ne čutijo. Opozorili so tudi na vprašanja onesnaževanja in propadanja našega okolja ter na številne druge dileme, dotaknili pa so se tudi Kritične analize političnega sistema socialističnega samoupravljanja in izrazili upanje, da bo prišlo od zapisanega k dejanjem. Spregovorili so še o zadnjih skupščinskih volitvah in si zastavili številna vprašanja, med drugim tudi, ali nam je uspelo uresničiti parolo, ki smo jo vsi zagovarjali — prave ljudi na prava mesta? Ob koncu so menili, da so letošnji kongresi priložnost za množične dogovore o tem, kako naprej. Ob tem so poudarili enotnost, ki jo moramo doseči, enotnost, brez katere si ne moremo predstavljati uspešnega nadaljnjega razvoja. Enotnost je bila tudi ena osrednjih tem bogate in pestre razprave. Poudarili so, da bomo morali delovati na vseh področjih bolj z roko v roki. Potrebnega bo tudi še več sodelovanja občinskih družbeno političnih organizacij. Na skupščini, pretekli petek, so borci izvolili tudi svoje novo vodstvo. Naloge predsednika bo še naprej opravljal Nestl Žgank, izvolili pa so tudi dva podpredsednika in sicer Iva Jamnikarja in Jožeta Povšeta, za sekretarko predsedstva pa Hermino Glaser. V predsedstvu občinskega odbora ZZB NOV Velenje so še Janez Avberšek, Rudi Bajec, Slavko Br-glez, Jože Jerič, Ciril Joger, Vida Klemenčič, Ferdo Kovic, Albin Medved, Ivan Melanšek, Karel Napotnik, Francka Povh, Ivan Širše, Bernard Skarlovnik, Stane Šmajdl, Zvone Štemberger, Rudi Švajger Žarko, Ivan Tamše in Ciril Grebenšek. Izvolili so tudi člane petih stalnih komisij, ki delujejo pri občinskem odboru. 4. stran ★ fiaS CSS NAŠI KRAJI IN LJUDJE Titovo Velenje * 3. aprila 1986 mm . SIRU» Tudi traktor ni bil kos visokemu snegu »Se sreča, da imamo telefon,« je dejal Roman - , ; ' « ■ S i ■ S Na vrhu enega od snežnih plazov Pomlad v Bele. vode še ni segla V Zaloko pò snežnih plazovih Če ste planinec, gotovo veste, kje je Zaloka. Iz Belih vod se spustite do izvira Ljubije, nekaj manj kot 6 kilometrov je dolga pot do tja po cesti, nato naprej po ozki soteski približno 2,3 kilometra in pred vami se bo odprla Zaloka. Tu pod Smrekovcem so bile pred leti štiri kmetije. Danes resda stojijo še vse štiri, toda dve sta v zelo slabem stanju, pa tudi ljudi ni več v njih. Prejšnji teden smo obiskali Rezoničnikov ali Leskovškove kot se pri njity pravi po domače v Zaloki. Moramo biti iskreni in povedati, da nismo bili na njihovi domačiji, ampak smo se sestali kar v Belih vodah. Tja je prišel 16-letni Roman skupaj s predsednikom sveta krajevne skupnosti Bele vode Melhiorjem Maze-jem in še enim krajanom. In zakaj nismo, odšli v Zaloko? Kljub koledarski pomladi je Belih vodah ob potoku Ljubija in pod Smrekovcem še prava zima. In v Zaloko v teh dneh ne morete priti drugače kot peš. Iz Belih vod je hoda kar dobri dve uri. Zaradi nenehne stiske s časom smo se dogovorili za pogo- vor kar pri Savineku, kjer se krajani tudi največkrat zberejo. Leskovškova kmetija je zelo velika. Imajo kar 65 hektarjev zemlje, od tega 45 hektarjev gozda, ostalo so pašniki oziroma obdelovalna zemlja. Na kmetiji je ob materi in očetu ostal le še Roman. Ima tri sestre in brata, vendar so ti zapustili kmetijo in odšli v dolino. Romana pa kmečko delo veseli, zato se je po končani osnovni šoli odločil, da bo ostal doma in pomagal materi ter očetu pri delu. »Izbere druge tudi nisem imel. Za namestnika je bil najprej določen starejši brat, pa je odšel v dolino. In sedaj se jaz uvajam, da bom bodoči kmet,« je navdušeno povedal. Romana smo povprašali, če mu je kaj dolgčas za vrstniki. »Sploh ne,« je odgovoril,« saj je dela vsak dan od jutra do večera dovolj. Tudi sedaj ga je veliko, toda zaradi visokega snega ga ne moremo opravljati tako, kot bi hoteli. Že sredi novembra je zapadel prvi sneg, sredi januarja so cesto v soteski Ljubije povsem zasuli snežni plazovi in nas tako odrezali od sveta.« »Zaprtost najbolj oddaljenih kmetij na območju Belih vod pozimi je gotovo edinstvena v občini,« se je vključil v pogovor Mel-hior Mazej in nadaljeval:« Takoj, ko zapade večja količina snega, ga ogromno zgrmi v sotesko in zapre edino pot, ki vodi še k obstoječima domačijama v Za-loko-Leskovškovima in Malon-šku. Plazovi grmijo na odseku dolgem kilometer, visoki pa so tudi nekaj metrov. Pred leti je bilo tu več kmetij in s skupnimi napori so tako lažje premagovali zimske težave. Letos, ko je bila zima zelo huda, pa so povsem nemočni, saj bo potrebno še veliko sončnih tednov, da se bo sneg stopil tudi v soteski.« »To zimo ga je toliko zapadlo, da do julija gotovo še ne bo izginil,« je prepričan Roman. Soteske s plugi ne morejo prebiti, tudi s posebnimi stroji snega sedaj še ne morejo odstraniti ali odvo-ziti, ker bodo s hribov na vsaki strani soteske gotovo zgrmeli vanjo še novi plazovi. Tako je edini njihov stik z dolino telefon. Če pa že morajo v Bele vode ali po nakupih, potem je pač treba vzeti pot pod noge. Glavne stvari pa so si seveda morali nakupiti še pred zimo. Toda tudi takrat je cesta komajda prevozna, ker je sploh v zelo slabem stanju. Največja želja vseh, ki živijo na tem območju občine je, da bi dobili takšno cesto, ki ne bo prevozna le del spomladi, poleti in del jeseni, ampak vse leto. Vemo tudi, da prav zaradi takšnih in podobnih odrezanosti od mestnih središč mladi zapuščajo kmetije in odhajajo v dolino. V Belih vodah bodo storili vse, da bi vendarle zagotovili obstoj kmetij. Za'čeli so akcijo za novo cesto v dolžini 3 kilometrov, takšne, ki jo bodo lahko plužili in bo torej prevozna celo leto. »Z izvajalcem del smo že sklenili pogodbo. Takoj, ko bo skop-nel sneg, bodo začeli delati. Z izgradnjo ceste bomo zagotovili boljše higiénske razmere vodnega zajetja Ljubija, lažje in boljše spravilo lesa, dostop do tam ustanovljene pašne skupnosti, predvsem pa odprtost kmetij v zimskem času in s tem tudi njihov nadaljnji razvoj ter obstoj. Po sedanjih ocenah bomo morali za zgraditev ceste zbrati kar tri stare milijarde dinarjev. Za letos imamo zagotovljena finančna sredstva v višini milijarde. To smo dobili s pomočjo kmetijsko zemljiške skupnosti občine Velenje, naše krajevne skupnosti, sklada za elementarne nesreče pri skupščini občine Velenje, glavni sofinancer pa bo Gozdno gospodarstvo Nazarje, ki cesto največ potrebuje. Ne vemo še, kje bomo dobili preostali denar. A najti ga moramo, če hočemo, da bo ostal kmečki živel na našem območju,« je razmišljal Melhior Mazej. »Postal bom kmet, saj me to veseli,« nam je dejal na začetku Roman. Ob koncu smo ga še vprašali, če že kaj pogleduje za dekleti. Kar malce sramežljivo se je nasmehnil. Njegov odgovor pa je bil zelo kratek: »Še ne.« Čez nekaj let bo gotovo potrebnih še dvoje pridnih rok na tako veliki kmetiji. Pa ne samo na tej.« Tu je še sedem kmetij, ki čakajo pridne ženske roke, »je dejal čisto ob koncu Melhior Mazej. VOS, bz ■■HnniHHi ... . fjam ■ več redkost mKML Ženske nismo samo za v kuhinjo Prav te dni, ko odhajajo fantje k vojakom, namenjamo nekaj vrstic tudi nežnejšemu spolu, točneje vojakinjam-pro-stovoljkam. V preteklih letih se je veliko pisalo in govorilo o dekletih in ženah, ki so postale vojakinje ali starešine. Ob prvi zagnanosti, zlasti v letu 1984, ko je bilo omogočeno služenje v JLA tudi ženskam, so se pojavile nekatere dileme, češ, nismo še dovolj pripravljeni in tudi naša miselnost še ni tako daleč, da bi v tej družbeni zvrsti dajali enakovreden položaj. Zlasti v vojaških časopisih je bilo o tem veliko napisanega. Kljub vsemu temu pa je nekako v senci vsega dogajanja tekla akcija vključevanja deklet in žena v enote teritorialne obrambe. Tako se vsako leto v enote TO prostovoljno javi precej deklet in žena. Za te prostovoljke občinski štab teritorialne obrambe vsako leto pripravi osnovno usposabljanje, naprej pa si pridobivajo voja- ško znanje na rednih vajah z ostalimi vojaki. Ne bo odveč, če zapišemo, da je moč dobiti vse potrebne informacije o vključevanju žena v teritorialno obrambo na upravnem organu za ljudsko obrambo SO Velenje, ali pa na občinskem štabu teritorialne obrambe. Tri vojakinje-prostovoljke vam bomo pobliže predstavili. Kaj so povedale? FRANJA HOLZKNECHT iz Titovega Velenja, zaposlena na komiteju za družbene dejavnosti SO Velenje: »Že v mladinski organizaciji sem bila mladinka-prostovoljka. V teritorialno obrambo sem se vključila zato, ker me to veseli, pa tudi iz radovednosti. Ni mi žal. Pridobila sem si veliko izkušenj in znanja, ki ga bom s pridom uporabila, če bo potrebno. Obenem žene in dekleta s tem dokazujemo, da smo povsem-enakopravne članice naše družbe.« VILMA LEŠNIK iz Šoštanja je receptorka v Topolšici: »Težko je spoznavati to delo v enotah TO, če ga sam praktično ne spoznavaš. Na začetku so se nekateri čudili, zakaj ženske-vojakinje, danes pa je to že nekaj običajne- ga. Na trenutke mi je bilo žal, da sem se javila, vendar nikoli toliko, da bi izstopila. Pridobila sem veliko koristnega znanja, ne le za obrambo naše domovine, temveč tudi za vsakdanjo rabo. Zato priporočam tudi drugim, da se vključijo v enote TO in se jame prepričajo, da je koristno in častno biti vojakinja-prostovolj-ka.« SONJA AVBERŠEK iz Pake, zaposlena na občinskem štabu TO Velenje: »Pred menoj sta se v teritorialno obrambo kot voja-kinji-prostovoljki vključili že moji starejši sestri. Ko sem od njiju spoznala kako in kaj, je tudi mene zamikalo in sem se prijavila. Nekoliko tudi iz gole radovednosti. Rada sem v družbi, pri tem delu pa družabnosti ne manjka. Sicer pa sem sodelovala na vseh pohodih, čeprav so bili nekateri precej zahtevni in utrujajoči. Znanje, ki sem si ga pridobila kot vojakinja-prostovoljka, je precejšnje in pomeni, da sem usposobljena, da lahko popri-mem za orožje, če bo to potrebno. In še nekaj dokazujemo s tem, da smo vojakinje-prostovoljke. To namreč, da ženske nismo samo za v kuhinjo.« B. Mugerle Franja Holzknecht Krajevna konferenca SZDL Paka Več pozornosti kulturi in družabnemu življenju V krajevni konferenci socialistične zveze Paka so imeli v preteklih mesecih največ dela s pripravami na izvedbo volitev, podobno je bilo seveda tudi v vseh ostalih krajevnih konferencah. V Paki ocenjujejo, da so vsi, ki so bili za volitve odgovorni, delo uspešno opravili. Sicer pa si v tem obdobju v Paki močno prizadevajo poživiti in razširiti kulturno dejavnost v svojem kraju. Menijo namreč, da je poleg različnih delovnih akcij pri obnovi cest, vodovoda, širitvi telefonskega omrežja in drugod, prav kulturno področje tisto, kjer se krajani najbolj družijo. Po sedanjih ocenah so to področje, gojili, širili in ohranjali le mladi iz tega kraja. Poudariti pa je potrebno, da za to dejavnost niso odgovorni zgolj mladi. Zato je toliko bolj razumljivo, da si pri krajevni konferenci SZDL prizadevajo, da bi poleg že ustanovljene dramske skupine ustanovili še folklorno skupino in pevski zbor, vse skupaj pa razširili in k sodelovanju pritegnili-kar največ krajanov. Načrtujejo, da bodo priprave sklenili do jeseni, ko naj bi delo steklo. Letos bi radi ustanovili tudi društvo prijateljev mladine, saj je ta želja pri krajanih prisotna že nekaj let. Seveda bodo pri krajevni organizaciji SZDL Paka v prihodnje precej pozornosti namenili prav mladim, ki so s svojim dosedanjim delom povsem upravičili svojo vlogo. Potrebujejo le pomoč, zlasti s strani ostalih druž-beno-političnih organizacij in z vsemi ostalimi krajevnimi dejavniki. Predsednica krajevne konference SZDL Sonja Avberšek nam je o tem povedala naslednje: »Velik problem v naši krajevni skupnosti je bil vsekakor primeren prostor za prej omenjene dejavnosti. Ko smo dobili v Paki novo podružnično šolo, je bilo namreč rečeno, da objekt ne bo namenjen zgolj šoli, temveč bo služil kraju za vse ostale dejavnosti. Toda pokazalo se je, tudi ob zadnji obnovi in širitvi šolskih prostorov, da le ni tako. Da bi to vprašanje v kraju kar najbolj uspešno razrešili, je konec januarja osnovna organizacija zveze komunistov Paka pripravila okroglo mizo ter na pogovor povabila vse krajevne in nekatere občinske dejavnike in predstavnike viza. Predvsem so spregovorili o problemu kulturnega in družabnega življenja v tem kraju. Stvari so se po sestanku že obrnile na bolje, vendar vse zahteve krajanov kljub temu še niso povsem razrešene. Upajmo, da jih bomo razrešili že v bližnji prihodnosti,« je sklenila pogovor Sonja Avberšek. Zapišimo še to, da se pri K K SZDL Paka vneto pripravljajo na slavje ob krajevnem prazniku, ki ga praznujejo 24. aprila. B. Mugerle Živahna ponudba pomladnih oblačil Gotovo ste opazili velike spremembe, ki so nastale v Erini enoti Center v Titovem Velenju. Čez noč je izginil oddelek s čevlji, trgovina pa je z novimi barvami, novimi razporeditvami, novo opremo in ponudbo postala privlačnejša. Novost v tej trgovini pa je že nekaj dni tudi nov, specializiran oddelek za mlade. Otvoritev oddelka je bila v sivem deževnem marčevskem dopoldnevu, vendar pa ga je s svojo po-nudbo,"živahnimi in modnimi pomladanskimi barvami, kaj hitro odgnala. Na oddelku ponujajo tako žensko kot moško konfekcijo, poudarke pa dajejo predvsem temu, da posameznih modelov ni veliko. Pri njih lahko najdete izbrane kose oblačil, primerne za vse tiste, ki se počutijo mlade, starost pri vsej stvari sploh ni pomembna. Poleg tega pa so v Centru pope- strili ponudbo tudi na drugih oddelkih. Prodajalke, teh je šestindvajset, obljubljajo, da boste od njih odšli zadovoljni, predvsem pa se bodo trudile, da boste našli natanko tisto, kar potrebujete. 3. aprila 1986 ir Titovo Velenje KULTURA nas cas * stran 5 Zveza kulturnih organizacij občine Velenje Vodili: ljubiteljstvo in kakovost Kadar je ena od točk dnevnega reda predlog delovnega in finančnega načrta za tekoče leto, in če je to področje kultura, potem pač vsak pričakuje burno sejo. Na ponedeljkovem tretjem zboru delegatov zveze kulturnih organizacij se ni zapletlo pri sprejemanju finančnega in delovnega programa za leto 1986, ampak pri volitvah organov zveze. Že res, da je bilo pred njim potrebnega mnogo usklajevanja, sestankov, tudi zelo ostrih, toda tako skromne razprave pa vendarle ne. V osnutku finančnega načrta za to leto namenja občinska kulturna skupnost zvezi kulturnih organizacij 25.000 tisoč dinarjev za redno dejavnost, kar je za 1 1.655 tisoč dinarjev več kot v preteklem letu. Ker so skupine velikokrat jedikovale zaradi pomanjkanja sredstev za plačila strokovnih vodij (zborovodij, dirigentov, režiserjev, mentorjev ...) je zveza v ta namen predvidela 1.900 tisoč dinarjev. S tem denarjem bi tako pokrila 50 odstotkov honorarja. Za društva, v katerih je kulturna dejavnost ponovno zaživela oziroma so ga krajani na novo ustanovili, je predvidenih 100 tisoč dinarjev. Zelo malo ali skoraj nič pa niso delegati govorili o delovnem programu, kakovostnejši ljubiteljski dejavnosti v občini v prihodnje. Ce ga na hitro prelistamo, lahko pri mnogih kulturnih društvih ugotovimo, da bo sodelovanje na proslavah ali organizacija proslav njihova najpo- membnejša naloga v tem letu. Na kulturnem področju smo v občini resnično veliko naredili, vsega pa še vendarle ne. Kot smo med drugim lahko slišali na po- je treba držati dogovora ter ugotoviti potrebe in zmožnosti. Volitve organov zveze kulturnih organizacij občine Velenje ne bi bile na tretjem zboru dele- Koliko negodovanja, predvsem pa po nepotrebnem zapravljenega časa lahko povzročijo slabo pripravljene volitve, dokazuje ponedeljkov tretji zbor delegatov zveze kulturnih organizacij občine Velenje. Ker se je iztekel mandat dosedanjemu predsedniku in predsedstvu, je pripravilo to predlog za novo vodstvo. Edini predlagani kandidat je to nalogo i z zdravstvenih razlogov na samem zboru odklonil. Predlogi za novega predsednika zveze so se nato vrstili drug za drugim, saj so se nekateri člani očitno pred zborom dogovarjali s posamezniki o prevzemu te dolžnosti po svoje. Eden od tako »izbranih« kandida-to je bil najprej pripravljen to funkcijo prevzeti. Ko pa je slišal, da kandidira še nekdo, je »sodelovanje« odklonil. Tudi tretji kandidat, predlagan na samem zboru, predsedniške dolžnosti ni hotel sprejeti. Padel je celo predlog, naj bi kljub razreš-nici prejšnjemu predsedstvu in seveda tudi predsedniku zveze, to ostalo tako dolgo, da bodo našli novega ustreznega kandidata. Ob koncu burne razprave, eden od delegatov je sejo zelo jezen predčasno zapustil, je ostal od vseh predlogov le še eden. Predlagani kandidat je bil nato tudi izvoljen. Za opazovalce pa je bila takšna volilna kuhinja dokaj čudna, vsa stvar pa prav otročja. —tap— nedeljkovem zboru delegatov zveze kulturnih organizacij, sodi velenjska zveza med najboljše v naši repubnliki. Dejavnost zveze kulturnih organizacij občine Velenje se mora v srednjeročnem obdobju 1986—1990 krepiti na vseh področjih. »Voditi« pa jo morata ljubiteljstvo in kakovost. V tem srednjeročnem obdobju bomo morali v občini nameniti več pozornosti odboru za sodelovanje z bratskimi republikami in mu pomagati, da bo njegovo dejavnost precej bolje čutiti. Tudi pri sodelovanju s partnerskimi mesti se gatov nič posebnega, če ne bi bilo treba izvoliti predsednika zveze. Kandidat, ki ga je predlagalo predsedstvo, je namreč to nalogo odklonil. Nato pa so se vrstili predlogi za novega predsednika zveze eden za drugim. Ob koncu burne razprave je ostal le še eden kandidat, za katerega je glasovalo 21 delegatov, trije so bili proti, dva delegata sta se vzdržala, štirje pa sploh niso glasovali. Kljub tako slabo pripravljenim volitvam se je srečno izteklo. Naslednji dve leti bo na čelu zveze kulturnih organizacij občine Velenje Ivan Marin. Štiri prireditve Naša beseda '86 Vsako leto ponovno organizira odbor za klubsko dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Velenje z Občinsko konferenco ZSMS Našo besedo. Le ta je povzetek vse;h mladinskih prireditev, ki so j potekale v_ marcu v vseh krajih velenjske občine. Občinsko prireditev Naša beseda 86 je oidbor tokrat razdelil na štiri predstave. Vse bodo 4. aprila. Zajemajo plesno, igralsko, lutkovno in glasbeno področje. Posebej razveseljivo je, da so tokrat v Centru srednjih šol pripravili kar tri klubske prireditve. Ko si bomo ogledovali prireditve, moramo misliti na oblikovanje mladega človekovega duha, na njegovo izraznost in sproščenost v ustvarjalnosti. Gotovo bo pravljična igrica Goljevščkove Hiša, ki jo je zrežirala Slavica Pečnik s pionirsko skupino iz Šmartnega ob Paki, vrh umetniških prizadevanj, tak vrh, da bi mu za domiselnost in kreacijo lahko zav:dal tudi profesionalni oder. Tako se bo v petek, 4. aprila, predstavila mladim gledalcem v domu kulture Šoštanj igralska skupina družboslovne usmeritve iz Centra srednjih šol s Plešočim osličkom ter skupina ZSMS iz Mozirja s skečem. Istega dne dopoldne bo ob pol devetih nastopila v domu kulture Titovo Velenje skupina iz osemletke G. Šilih, Titovo Velenje, z igrico V ozvezdju postelje, skupina iz ošemletke A. Aškerc, Titovo Velenje, z recitalom ljubezenskih pesmi, in skupina osemletke Karel Destovnik Kajuh iz Šoštanja, z recitalom Nekoč je vedno prvič. Druga prireditev istega dne se bo pričela ob 13.30 v domu kulture in bodo v njej nastopali pionirsko gledališče osemletke iz Šmartnega ob Paki z igrico Ane Goljevšček Hiša ter skupini iz osemletke, Miha Pintar Toledo iz Titovega Velenja, z lutkovni- Konovskti tamburaši Želijo si novih članov Ena od S6ekcij kulturno umetniškega druijštva Lipa Konovo je tudi tamuuraaska. Ze od leta 1976 se njeni člaani enkrat na teden pridno »dobbivajo« v prostorih tamkajšnjega doma družbenopolitičnih orgattnizacij. Vodi jih Vlado Cigale. Ma leto pripravijo 15 nastopov, mned njimi tudi nekaj samostojnih i koncertov. Konov-ski tamburašiši si želijo rr.edse privabiti nove < člane, vendar zaradi denarnih težžav teh svojih želja ne morejo uiuresničiti. Vila Mayer Šoštanj Danes otvoritev razstave Danes, 3. aprila ob 19. uri bodo Šaleški likovniki odprli v Mayer-jevi vili v Šoštanju razstavo del Jožeta Hohkravta in Marjana Vo-diška. V kulturnem programu bodo nastopili tamburaši iz Pesja. Vstop je prost. ma igricama Pomlad in O srajčki, ptički in balonu. Ob 17.00 se bodo v domu kulture Titovo Velenje predstavile skupine Center srednjih šol s Ca-s,ey Johnsovo glasbeno in plesno igrico, Center srednjih šol z izraznim plesom in še enkrat Center srednjih šol z odlomkom iz Molierovega Namišljenega bolnika. Plesni skupini Media in Gib bosta za obiskovalce pripravili izrazni ples. Prepričani smo, da bodo vsi obiskovalci — vstop je za vse prost — izbrskali zase kaj takega, kar jim bo zelo všeč. Mi vsi se z mladimi in njihovimi umetniškimi prizadevanji po lepem veselimo njihovih prireditev in zato bomo brez odlašanja prišli v hram kulture. Ne pozabimo, da je tudi naša navzočnost spodbuda za njihovo nadaljnje delo. Občinsko srečanje gledaliških skupin V čas spomladanskih rož sovpada tudi občinsko srečanje gledaliških skupin iz velenjske občine. Odbor za gledališko dejavnost pri ZKO Velenje se je odločil, da uprizoritve loči. Vse bodo potekale v nedeljo, 6. aprila, dopoldne in popoldne. Ljudsko igro Dekle iz Trente, bodo uprizorili na Konovem pri Titovem Velenju. Mentorica dela je Marica Kolar. Pipanov o besedilo obravnava problem izseljevanja. Glavna igralka Cveta se iz tujine vrne. Domače okolje, domač mir naj ji vrneta zaupanje v življenje. v Skalah so kulturniki pripravili Iva Brešarja grotesko Smrt predsednika hišnega sveta. Zahtevno besedilo je zrežirala Rosvita Vogrinec, mentorica pa je bila gledališka igralka Ljerka Belak. ' V Zavodnjah bodo uprizorili komedijo Neila Simona, prav tako zahtevno delo. Mentor skupini je bil Vinko Šmajs. Naslov komedije je Zares čuden par. Zabavnost te igre je v komičnem značaju in situacijah, ki nastajajo med dvema ločencema, čudaškim Feliksom in Oscarjem, ki ima kožo kot podplat. Gledališče Pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki je že pred štirinajstimi dnevi uprizorilo Šehovičevo komedijo Kurbe,in je prav te dni nemogoče, da bi lahko igro uprizorilo še enkrat. Tam se je nabralo toliko gostovanj in drugega dela, da 6. aprila ne morejo ponovno nastopiti. Gledališka bera na področju občine Velenje ni kdove kaj bogata. In prav zato je čimprej potrebno tudi na področje gledališke dejavnosti poklicati strokovnjaka, ki bo lahko usmerjal gledališka stremljenja vseh, predvsem pa mladih. (VS) Svet za kulturo Na zadnji seji Sveta za kulturo, bila je pretekli teden, so posvetili največjo pozornost obravnavi programa Občinske kulturne skupnosti za to srednjeročno obdobje. Glavna pripomba, ki so jo ob tem imeli pa je, da srednjeročni plan ni dovolj usklajen s planom za letošnje leto, ki je istočasno seveda tudi prvo leto srednjeročnega obdobja. Ta svoja opažanja so natančno opredelili. Nekatere stvari, ki jih srednjeročni plan predvideva že za letos, v letošnji načrt sploh ni vključenih in obratno. Člani sveta pa so v razpravi izrazili tudi pomislek, ali je plan dovolj realno začrtan glede na gospodarski trenutek in postavili vprašanje, kako v prihodnje še bolj razmahniti kulturno dejavnost v združenem delu, krajevnih skupnostih in šolah. Na seji so obravnavali tudi osnutek programa dela Sveta za kulturo. Nekaj stvari, za katere se je Svet zavzemal že v prejšnjih letih, še vedno ni uresničenih (pomanjkanje osrednjih informacij o vseh kulturnih in ume tniških ter podobnih dogodkih; pia katiranje kljub odloku še vedno ni urejeno), zato bo Svet še naprej vztra jal, da se ti sklepi uresničijo. Eno p-;hodnjih sej bodo namenili med drugim razreševanju prostorske problematike namenjene kulturni de javnosti, zavzemali se bodo za večjo pozornost nagrajevanju zaslužnih delavcev s področja kulture, vsakoletna stalna naloga Sveta pa bo tudi priprava pregleda vseh pomembnejših ob činskih. republiških in zveznih praz nikov ter uskladitvi odgovornih nosilcev za pripravo teh prireditev. n EEEES mm REDNI KINO VELENJE Četrtek, 3. 4. in petek, 4. 4. ob 18. in 20. uri BLEDOLiCNI JEZDEC — ameriški, western. V gl. vi.: Clint Eastwood. Petek, 4. 4. ob 10. uri TERMINATOR — ameriški, triler. V gl. vi.: Arnold Schwarzeneger. Sobota in nedelja, 5., 6. 4. ob 18. in 20. uri TERMINATOR -ameriški, triler, znanstveno-fantastični. Arnold Schwarzeneger (Conan) prvič v vlogi negativca, ki pa mu je prinesla še večji uspeh in slavo v svetu. Nedelja, 6. 4. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA - SKRIVNOST ČAROBNEGA GRMA - ameriški, risanka. Ponedeljek, 7. 4. ob 10., 18. in 20. uri in torek, 8. 4. ob 18. in 20. uri DOKONČEN OBRAČUN — ameriški, kriminalka. V gl. vi.: Wings Hauser. Sreda, 9. 4. ob 17. in 20. uri AMADEUS — ameriški, drama, nagrad OSCAR '85. V gl. vi.: F. Murray Abraham. KINO DOM KULTURE Četrtek, 3. 4. ob 20. uri TERMINATOR — ameriški, znanstvenofantastični, triler. Nedelja, 6. 4. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA SKRIVNOST ČAROBNEGA GRMA — ameriški, risanka. FILMSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 7. 4. ob 20. uri OPOROKA — ameriški, drama. V gl. vi.: Jane Alexander. Posledice nuklearne eksplozije v malem mestecu, odsekanem od ostalega sveta, prikazane na drugačen način, brez iskanja senzacij in raznoraznih efektov. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 5. 4. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA - SKRIVNOST ČAROBNEGA GRMA — ameriški, risanka. Sobota, 5. 4. ob 18. uri BLEDOLIČNI JEZDEC - ameriški, we stern. V gl. vi.: Clint Eastwood. KINO ŠOŠTANJ Nedelja, 6. 4. ob 17.30 in 19.30 uri LOV NA ZELENI DIA MANT — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Michael Douglas. Ponedeljek, 7. 4. ob 19.30 uri TERMINATOR - ameriški, znan ■stveno-fantastični, triler. V gl. vi.: Arnold Schwarzeneger. Sreda, 9. 4. ob 18. uri AMADEUS — ameriški, drama. KINO BRASLOVČE Nedelja, 6. 4. ob 18. uri BLEDOLIČNI JEZDEC - ameriški western. Sreda, 9. 4. ob 19 uri TERMINATOR - ameriški, triler. Dvignjeni zastor (4) Obrok za gurmane Zdi se, da bi bil cel hudič, če bi zadnjič znancu pustili govoriti. Pozival je, naj bi volilno sejo (zbor delegatov) ZKO Velenje, ki je bila 24. marca, čimprej pozabili. Eni govorijo, da je bila farsa, drugi škandal, tretji hec, četrti pa predlagajo tako kot zruyiec: ni vredno besedi, bog pomagaj! Denimo, da bi jo razvrstili med nesreče, v čisto posebno kategorijo, potem bi bilo mogoče, vredno zapisati: največji del nesreč pride do nas zato, ker smo jim šli naproti. Japonci, napri-mer, trdijo, da je nesreča lahko tudi most na poti k sreči. Cervantes je bil konkretnejši: rekel je, da v vsaki nesreči ti sreča lahko_ odpre vratca, da se izmuzneš. Navijamo, da v našem primeru nihče ne bi smel imeti te sreče. Navsezadnje, kot razumemo, gre v vsej zadevi za pošten odnos do dela in do ljudi. Pripomb proti kandidatom za predsednika ZKO je bilo že v postopku več kot dovolj. Sprenevedanja pa še več. Tako se je govorilo. Na sami seji pa seje pojavil predlog za povsm novega kandidata, ki je nato postal tudi predsednik za novo dveletno mandatno obdobje (z možnostjo večkratne ponovitve)! Pri tem ga delegati sploh niso imeli priliko videti, kaj šele slišati! Pravijo, če bi lahko registrirali tisto, kar so si udeleženci mislili ob tem, kandidat ne bi ubežal skozi vrata, ampak skozi okno. Ker pa v naši deželi nihče ni več za ničesar kriv, kako potemtakem lahko pričakujemo, da bi koga bilo za kaj sram?! Pri nas so nekateri rdeči v obraz zaradi mraza, pijače ali toplote, zaradi sramu pa ne. Na ta način je molk delegatov in drugih znova enkrat omogočil nekomu, ki se je odvadil zarde-vati, pot navzgor, rezerviral mu je mehak sedež v prvi vrsti na vseh takšnih in drugačnih manifestacijah. Tisto, kar si je eden le upal povedati na račun takšnega volilnega postopka in prihodnjega predsednika, je bilo sicer hudo, vendar je bilo potrebno potegniti le nekaj primernih potez in vse je bilo tako brezpomembno kot drek na cesti. Lahko si predstavljamo, kako bo v prihodnje delala ta ZKO, ki se je že doslej opotekala! Razen tistih nekaj kritičnih besedi drugih pripomb ni bilo, kot tudi ne predsednikove vizije prihodnosti v tej ZKO. Molka delegatov in nasmihanj nekaterih pa zaenkrat še ne znamo dovolj plastično popisati. p. s. Vsako namigovanje, češ da je tekst skoraj dobesedno prepisan iz 12. številke Pavlihe (26. marec 1986, stran 9) je seveda zelo blizu resnice in kot takšno že posega na področje avtorskih pravic. KINO 16 Prireditve • Prireditve • Prireditve Koledar prireditev ČETRTEK in PtltK, i. in 4. APRIL OB 19.30, KNJIŽNICA TITOVO VELENJE Predavanje o Kitajski, spremljano z diapozitivi. Dipl. sinologinja Maja La-vrač iz Maribora, ki je kot študentka tri leta preživela na Kitajskem, bo prvi večer predstavila ŽIVLJENJE NA KITAJSKEM, drugi večer pa NARAVNE LEPOTE in KULTURNOZGODOVINSKE SPOMENIKE KITAJSKE. PETEK, 4. APRIL DOM KULTURE TITOVO VELENJE Prireditve NAŠA BESEDA 1986 po razporedu ZKO Velenje. SOBOTA, 5. APRIL Ob 10.00, mala dvorana DOMA KULTURE TITOVO VELENJE, zaključeno za vrtce, OB 11.00, mala dvorana DOMA KULTURE TITOVO VELENJE, odprta predstava Lutkovno gledališče iz Ljubljane se bo tokrat predstavilo z zabavno ;grico Zlatka Kriliča: JAJCE. V njej deček v pričakovanju svojega petčlinčka odkriva skrivnostne živali, ki se rojevajo iz raznovrstnih jajc. Poučna, predvsem pa vesela igrica, je namenjena prav najmlajši publiki. Vstopnice 50 din. ČETRTEK, 10. APRIL OB 16.30, KNJIŽNICA TITOVO VELENJE Kviz za učence osnovnih šol: 10 GRIMMOVIH PRAVIJIC OB 17.00 in 20.00, DOM KULTURE TITOVO VELENJE Projekcija ameriškega filma AMADEUS režiserja MiloSä Formana. Vstopnice 300 din. Predprodaja vstopnic pri blagajni doma kulture Titovo Velenje bo samo v četrtek, 10. aprila od 9.00 do 11.00. PETEK, 11. APRIL OB 19.30, KNJIŽNICA TITOVO VELENJE TURČIJA v besedi in sliki. Predaval bo dr. geol. znan. Stanko Busar. SOBOTA, 12. APRIL OB 20.00, DOM KULTURE ŠMARTNO OB PAKI Gostuje SNG Drama iz Ljubljane z igro Milana Jesiha: TRIKO. Podnaslov »ena dejanska burka« nam da slutiti smeh vzbujajočo situacij-sko in besedno komiko. Predstava prikazuje ljubezenska razmerja našega vsakdana. Trikotniki, trikot, triko, tri... pretiravanje, nesmiselnost, obrabljene smešnice in krajevni dovtipi — vse brez dlake na jeziku. Režija: Jurij Souček. Igrajo: Katja Levstik, Marijana Brecelj, Zvezdana Mlakar, Dare Valič in Marko Okorn. Vstopnice 300 din. Popustov ni! Predstava ni primerna za mladino pod 16 let. PONEDELJEK, 14. APRIL OB 20.00, dvorana GLASBENE SOLE TITOVO VELENJE Projekcija ameriškega filma AMADEUS režiserja Miloša Formana. Vstopnice 300 din. OB 17.00 in 20.00, DOM KULTURE TITOVO VELENJE CAMERATA SLOVENICA, koncert Solista: Božo Rogelja, oboa in angleški rog. Ruda Ravnik-Kosi, harfa. Na sporedu so dela: W. A. Mozart — Kvartet za oboo, violino, violo in čelo, K V 370, J. Francaix — Kvartet za angleški rog, violino, violo in čelo, C. Debussy — Sonata za flavto, violo in harfo, M. Ravel — Introdukcija in Allegro za solo harfo. Vstopnice 300 din. Popusti običajni! SREDA, 16. APRIL OB 20.00, DOM KULTURE TITOVO VELENJE Milan Jesih: AFRIKA. Gostuje »Gledališče čez cesto« iz Kranja. Režija: Iztok Alidič. Nastopajo člani »Gledališča čez cesto«. Afrika je paradoksna gledališka satira in krstna izvedba slovenskega dramskega besedila, ki skuša na poseben način slikati kmečko življenje. Afrika — razburljiva farsa iz kmečkega življenja v.treh slikah s petjem in poplesavanjem — poudarja način življenja v posebnih družbenih slojih in poseben način okolja, v katerem se dogaja. Vstopnice 300 din. Popusti običajni! PETEK, 18. APRIL OB 20.00, dvorana GLASBENE SOLE TITOVO VELENJE Moški pevski zbor KAJUH. dirigent Zmago Frankovič. RUDARSKI OKTET. dirigent Ciril Vertačnik. Na sporedu so narodne in umetne pesmi. Vstopnice 300 din. Popusti običajni! PONEDELJEK, 21. APRIL OB 19.30, OBISK V CANKARJEVEM DOMU Večer Beethovnovih skladb in besedil. Zaključeno za CSŠ. TOREK, 22. APRIL OB 18.00, DOM KULTURE TITOVO VELENJE 3. SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN. Organizator ZKO Velenje. Vstopnine ni! 6. stran ★ fiaS CàS RAZPISI Titovo Velenje ir 3. aprila 1986 EKO ELEKTROKOVINARSKA OPREMA Titovo Velenje RAZPISUJE ŠTIPENDIJE ZA ŠOLSKO LETO 1986/87 poklic/usmeritev stopnja število oblikovalec kovin IV 20 elektrikar energetik IV 5 strojni tehnik v 20 elektrotehnik energetik V 5 dpi. inž. strojništva smer energetika in procesno strojništvo VII 6 šhier konstrukterstvo in gradnja VII 6 smer proizvodno strojništvo VII 6 dpi. inž. elektrotehnike smer močnostna elektrotehnika VII 4 smer elektronika VII 4 dpi. inž. računalništva smer programska oprema in informatika VII 2 dpi. organizator dela — informatik VII 1 dpi. ekonomist smer mednarodna menjava VII 1 smer notranja menjava VII 3 smer denarništvo in finance VII 2 smer poslovna logistika VII 1 smer poslovna informatika VII 2 smer poslovne finance VII 1 dpi. pravnik VII 1 Kandidati za štipendije naj pošljejo prijave na naslov: Elektrokovinarska oprema, 63320 Titovo Velenje pod oznako »Vloga za štipendijo« najkasneje v 30 dneh po objavi razpisa. K prijavi za štipendijo na obrazcu SPN-1, DZS — 8,40 je treba priložiti: — kratek življenjepis z opisom socialnega stanja družine in poklica staršev — potrdilo o vpisu v šolo po programu srednjega usmerjenega izobraževanja oz. vpisu na fakulteto višjo šolo (naknadno) — overovljen prepis ali fotokopijo zadnjega polletnega spričevala (velja za osnovnošolce) — potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije o opravljenih izpitih z navedbo števila predpisanih in že opravljenih izpitov in frekventacijsko potrdilo za tekoče šolsko leto — potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izda ga uprava za družbene prihodke) — potrdilo o- dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta: navedeni morajo biti vsi dohodki družine, ki štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov, vključno z otroškimi dodatki. Starši — upokojenci priložijo odrezek nakazila pokojnine za december 1985. Opozarjamo kandidate, da pomanjkljivo izpolnjenih vlog in vlog brez zahtevane dokumentacije ne bomo obravnavali. Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosi kandidat, katerega dohodek na družinskega člana prosilca ne presega 85 odstotkov povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. V primeru manjšega števila prosilcev bomo upoštevali tudi vloge kandidatov, ki presegajo dovo: Ijeni cenzus, pa so izbrali poklic oziroma študijsko usmeritev, ki je v občini Velenje deficitaren. Prednost pri podelitvi štipendij bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom in slabšim socialnim stanjem, ob izenačenih ostalih pogojih pa otroci delavcev Elektro-kovinarske opreme. Višina kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipendista usklajene s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini Velenje. Štipendisti IV. stopnje zahtevnosti in visokih tehniških šol prejmejo k osnovni štipendiji še poseben dodatek za deficitarnost. Kandidate, ki se bodo prijavili v rednem razpisnem roku bomo z rezultati izbora seznanili do 15. julija 1986. Če vseh razpisanih štipendij v rednem roku ne bomo podelili, bomo do 15. avgusta 1986 sprejemali naknadne prijave za nepodeljene štipendije. Ti kandidati todo o izboru obveščeni do 30. septembra 1986. Šahisti za Titov pokal Šaleško šahovsko društvo iz Titovega Velenja je organiziralo občinsko ekipno tekmovanje za Titov pokal. Tekmovanja v šahu se je udeležilo 12 članskih ekip in ena mladinska. V članski konkurenci je zmagala ekipa Kardeljev trg v postavi Kova-čič. Stropnik, Aličin Labus s 40 točkami. v konkurenci članov pa so igrali tudi mladi člani ekipe osnovne šole Mihe Pintarja Toleda. Vrstni red: Kardeljev trg 40 točk. ŠŠD Titovo Velenje 36, Gorenje 35. REK 30,5, Vegrad 29, Šoštanj I. 27,5, Gorenje RKS 25. KS Levi breg 24,5, Topolšica 18,5, TUS 15,5, Šoštanj II. 15, Gorenje ZHT 14,5 in OŠ MPT 2 točki. 6. šahovska liga občine Velenje Na tekmovanju v občinski šahovski ligi za leto 1986 je nastopilo 5 dvočlanskih ženskih ekip in 13 6-članskih moških ekip. Prvo mesto je med ženskimi ekipami zasedla ekipa Gorenje COMMERCE v postavi Matk in Vi-vod, pri moških pa ekipa Gorenje, Titovo Velenje v postavi Kristan, Goršek, Speh, Godec, Kovač in Dor-devič. Ženske: Gorenje Commerce 4,5, TVD Partizan Vinska gora 4, Gorenje ZHT 3,5 .. . Moški: 1. Gorenje 60 točk. 2. REK Velenje 57. €KO 44, SS Topolšica 44. SS Soštani 42 itd. Hinko Jerčič Rudnik lignita Velenje n. sol. o., Titovo Velenje DO Rudnik lignita Velenje Kadrovska služba Komisija za delovna razmerja pri DS DSSS OBJAVLJA dela oziroma naloge ANALIZA DELOVNIH PROCESOV H Pogoji: — visoka (VII. stop.) strokovna izobrazba — 3 leta delovnih izkušenj — strokovni izpit — znanje enega svetovnega jezika — poznavanje delovnih procesov v jami RLV — poznavanje računalniškega sistema SL Kandidati naj vložijo pisne prijave z ustrezno dokumentacijo v 8 dneh na naslov: Kadrovska služba DO RLV. Prešernova 10, Titovo Velenje, 63320 Titovo Velenje. Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. Srečno! Rudnik lignita Velenje n. sol. o., Titovo Velenje DO RUDNIK LIGNITA VELENJE Kadrovsko-splo&ni sektor Delavski svet DO Rudnik lignita Velenje RAZPISUJE dela in naloge Kolegijskega poslovodnega organa — poslovnega odbora 1. ČLAN'POSLOVODNEGA ODBORA ZA PROIZVODNJO - GLAVNI INŽENIR PROIZVODNJE 2. ČLAN POSLOVODNEGA ODBORA ZA MEHANIZACIJO - GLAVNI INŽENIR MEHANIZACIJE Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: ad 1. — visoka oziroma višja strokovna izobrazba rudarske smeri — 5 let delovnih izkušenj v metanskih jamah — strokovni izpit za delo v metanskih jamah — organizacijske sposobnosti in sposobnost dela z ljudmi — znanje enega svetovnega jezika ad 2. — visoka oziroma višja izobrazba elektro ali strojne smeri — 5 let delovnih izkušenj v metanskih jamah — strokovni izpit za delo v metanskih jamah — organizacijske sposobnosti in sposobnost dela z ljudmi — znanje enega svetovnega jezika Nadalje RAZPISUJE déla in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. VODJA SLUŽBE RAZSTRELJEVANJA Z. VODJA SPLOŠNO-PRAVNE SLUŽBE 3. VODJA KADROVSKE SLUŽBE 4. VODJA FINANČNO-RAČUNOVODSKE SLUŽBE 5. VODJA EKONOMSKO-KOMERCIALNE SLUŽBE 6. VODJA SLUŽBE ELEKTRO-PROJEKTIRANJA IN PRIPRAVE DELA 7. VODJA STROJNEGA PROJEKTIRANJA IN PRIPRAVE DELA 8. VODJA INVESTICIJ 9. VODJA SLUŽBE VPD IN REŠEVALNE POSTAJE Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: ad 1. — najmanj srednja izobrazba rudarske smeri —- 3 leta delovnih izkušenj v metanskih jamah — strokovni izpit za delo v metanskih jamah — sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela — znanje enega svetovnega jezika ad 2. — najmanj višja izobrazba pravne smeri — 3 leta delovnih izkušenj — sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela — znanje enega svetovnega jezika ad 3. — najmanj višja strokovna izobrazba — 3 leta delovnih izkušenj — sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela — znanje ene|a svetovnega jezika ad 4. — najmanj srednja izobrazba ekonomske ali finančne smeri — 3 leta delovnih izkušenj — sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela — znanje enega svetovnega jezika ad 5. — najmanj višja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri — 3 leta delovnih izkušenj — sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela — znanje enega svetovnega jezika ad 6. — najmanj višja izobrazba elektro smeri — 3 leta delovnih izkušenj — strokovni izpit — sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela — znanje enega svetovnega jezika ad 7 — najmanj višja izobrazba strojne smeri — strokovni izpit — 3 leta delovnih izkušenj — sposobnost dela z ljudmi, vodenje in organiziranje dela — znanje enega svetovnega jezika ad 8. —^najmanj višja strokovna izobrazba tehniške smeri — 3 leta delovnih izkušenj — strokovni izpit za delo v metanskih jamah — sposobnost dela z ljudmi in komuniciranja z zunanjimi partnerji — znanje enega svetovnega jezika ad 9. — visoka strokovna izobrazba rudarske smeri — 3 leta delovnih izkušenj v metanskih jamah — strokovni izpit za delo v metanskih jamah — organizacijske sposobnosti in sposobnost dela z ljudmi — znanje enega svetovnega jezika Kandidati naj vložijo pisne prijave na razpis z ustrezno dokumentacijo v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: Kadrovska služba DO RLV, pod oznako za razpisno komisijo DO RLV, Prešernova 10, Titovo Velenje. Izbran delavec bo imenovan za dobo 4 let. Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili v roku 30 dni po opravljeni izbiri. Delavski sveti TOZD DO RLV RAZPISUJEJO dela in naloge individualnih poslovodnih organov 1. VODJA TOZD JAMA ŠKALE 2. VODJA TOZD JAMSKE GRADNJE 3. VODJA TOZD JAMSKI TRANSPORT 4. VODJA TOZD GRADBENA DEJAVNOST Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: ad 1, 2. — najmanj srednja strokovna izobrazba rudarske smeri — 3 leta delovnih izkušenj — strokovni izpit za delo v metanskih jamah — sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela v TOZD ad 3. — najmanj srednja strokovna izobrazba elektro, strojne ali rudarske smeri — 3 leta delovnih izkušenj — strokovni izpit za delo v metanskih jamah — sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela v "tOZ.) ad 4. — najmanj srednja strokovna izobrazba gradbene smeri — 3 leta delovnih izkušenj — strokovni izpit — sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela v TOZD Kandidati naj vložijo pisne prijave na razpis z ustrezno dokumentacijo v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: Kadrovska služba DO RLV. Prešernova 10, Titovo Velenje. pod oznako za razpisno komisijo TOZD DO RLV. Izbran delavec bo imenovan za dobo 4 let. Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili v roku 30 dni po opravljeni izbiri. Srečno! 3. aprila 198P ★ Titovo Velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC nas cas * stran 7 Četrtek, 3. aprila - ri- HARD PETEK, 4. aprila - IZIDOR SOBOTA, 5. aprila - VIN-CENC NEDELJA, 6. aprila - VILJEM PONEDELJEK, 7. aprila -HERMAN TOREK, 8. aprila - ALBERT SREDA, 9. aprila - DEMETER PRODAM MOTOR IN MENJALNIK za zastavo 101, cena 3,5 M. Informacije po telefonu 881-111, interna 169. PRODAM AMI 8 BREAK, prva registracija 1976, obnovljen, cena 25 M. Telefon dopoldan 853-231, interna 248 ali 854-867. PRODAM BARVNI TV GORENJE letnik 1973, ekran potreben obnove, cena 2 MS. Telefon dopoldan 853-231, interna 248 ali 854-867. PRODAM MOTOR TOMOS — 4. Telefon 858-265. PRODAM OSEBNI AVTO AUDI 60 L in prenosni dvojni kasetofon FISHER. Informacije po telefonu 853-231 interna 262. UGODNO PRODAM DOBRO OHRANJENO SEDEŽNO GARNITURO v rjavi barvi. Informacije po telefonu 881-000 od 15. ure dalje. PRODAM NOV REZERVOAR ZA GORIVO za DIANE - 6 in avtoplašč 135 x 15. JUS, Šaleška 18 C, Titovo Velenje. PRODAM OTROŠKI VOZIČEK (Chicho), globok in zibko. Informacije po telefonu 854-844. UGODNO PRODAM POHIŠTVO ZA PREDSOBO stena z ogledalom in enodelna omara. Informacije po telefonu 855-969 — zvečer. ZAPOSLIM KV ali PKV mizarja. Telefon 884-114. SLAŠČIČARNA MOVH IZ ŠOŠTANJA, obvešča cenjene stranke, da bo zaradi beljenja in popravil zaprto 8. do 14. 4. 1986. HARMONIKO WELTMEISTER, malo rabljeno prodam. Prodam tudi orodje za testiranje avtomobilov ter blatnike za Opel rekord. Telefon 881-363, zvečer od 19. ure dalje. PRODAM POROČNO OBLEKO, dolgo, belo uvoženo iz ZRN št. 38, cena po dogovoru in črno-beli TV Gorenje 108, star 6 mesecev po ugodni ceni. Ogled mogoč vsak dan na naslov Škoflek, Ljubljanska 48, Titovo Velenje. DVEMA ŠTUDENTKAMA ODDAMO KONFORTNO OPREMLJENO GARSONJERO, centralno ogrevano v centru Ljubljane. Naslov v uredništvu. SOBO ALI STANOVANJE, opremljeno ali neopremljeno išče izobražena domačinka. Telefon 854-967. Dežurstva Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj: — od 4. do 11. aprila 1986 — Ivo Zagožen, dipl. vèt., Jerihova 38, Titovo , Velenje, telefon 858-704 zavarovalna skupnost triglav OBMOČNA SKUPNOST CELJE. n. sol. o. — 63001 Celje Zavarovalna skupnost Triglav ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA DELOVNE SKUPNOSTI ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV OBMOČNE SKUPNOSTI CELJE objavlja naslednja prosta dela in naloge ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA ZA ZASTOP TITOVO VELENJE Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo srednjo strokovno izobrazbo (V. stopnja) in 1 leto delovnih izkušenj ali — da imajo poklicno srednjo šolo (IV. stopnja) na 2 leti delovnih izkušenj Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev (dokazilo o šolski izobrazbi in delovnih izkušenj) naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav Območna skupnost Celje, Ul. XIV. divizije 4, Celje. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15. dneh od dneva izbire. SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve RAZPISUJE dela in' naloge 1. direktorja Geodetske uprave občin Velenje in Mozirje 2. namestnika direktorja Geodetske uprave občin Velenje in Mozirje Poleg splošnih pogojev navedenih v zakonu o sistemu državne uprave mocajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo iz delovnega področja upravnega organa in da so družbenopolitično aktivni Direktorja in namestnika Geodetske uprave občin Velenje in Mozirje imenujeta občinski skupščini Velenje in Mozirje za dobo 4 leta. Pismene prijave z dokazili sprejema kadrovska služba Občine Velenje, Titov trg 1, 15 dni po objavi. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku razpisa. * Te^t ermoelektrarne šoštanj TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ DS TOZD TEŠ II Delavski svet razpisuje dela in naloge VODJE TEMELJNE ORGANIZACIJE Na razpisana dela in naloge je lahko imenovana oseba, ki poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje: 1. da ima visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri 2. da ima 3 leta delovnih izkušenj v elektrogospodarstvu 3. da ima organizacijske sposobnosti 4. da je moralno politično neopororečen Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh na naslov: Termoelektrarne Šoštanj, Loie Ribarja 18 — Za razpisno komicijo TOZD TEŠ II. Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili o izbiri v 8. dneh po končanem postopku. W HL / v ZAHVALA . Ob smrti drage sestre in tete Pavle Lenart se zahvaljujemo vsem, ki so v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami in darovali cvetje. Posebna zahvala velja osebju urološkega oddelka bolnišnice Slovenj Gradec, doktorju Jožetu Reberniku, DO ERA-TOK Šoštanj, govornikoma Jožetu Lemplu in Tonetu Tajnšku ter duhovniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: sestra Marija in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, babice, tašče in tete Terezije Krajnc se iskreno zahvaljujemo domu oskrbovancev, osebju bolnišnice Topolšica, dr. Zu-pancu za dolgoletno zdravljenje, vsem govornikom, sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in njen grob zasuli s cvetjem. Žalujoči : sin Franc, hčere Zinka, Slavka, Milka, Olga z družinami. Smrt se izlila je v belo obličje. Pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta Luka Goltnika iz Topolšice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, nam osebno ali pisno izrazili sožalje ter njegov grob prekrili s cvetjem. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v trajnem spominu. Žalujoči: sin Mirko z ženo Marijo, vnukinji Jerica in Breda. Ne morem iz zemlje, kot drobna semena, da znova bi segli si v tople dlani. Ne morem, med nami je krsta lesena, in grob je med nami, tišina prsti... Le sveča ljubezni visoko gori. (Skerl) V SPOMIN 6. aprila bo minilo dve leti bridke žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubi mož, oče in stari ata Rudi Strigi iz Florjana 20 Še vedno se nismo sprijaznili z neusmiljeno resnico, da se je tvoja pot končala tako kmalu. Spomini nate nam iz dneva v dan odpirajo nove rane, vsepovsod čutimo tvojo prisotnost, tvojo vedrino in voljo, ki je zapolnjevala vsak trenutek našega življenja. POGREŠAMO TE! VSI TVOJI! Kje si ljubi atek? Kje je mili tvoj obraz? Kje je roka tvoja ? ki skrbela je za nas. ZAHVALA V 84. letu starosti nas je za vedno zapustila Cilka Kugonič iz Plešivca Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom za nesebično pomoč ob težkih trenutkih, sorodnikom, prijateljem in znancem za spremstvo in podarjeno cvetje na njeni zadnji poti. Posebna hvala dr. primariju Fijavžu za dolgoletno zdravljenje na domu, zdravnikom in zdravstvenemu osebju bolnišnice Planika v Topolšici. Posebna hvala velja tudi duhovniku za opravljen obred ter govorniku tov. Skrlovniku in organizaciji ZB Plešivec. Žalujoči: družine Pokržnik, lršič in Jeromel Halo, inšpektor! 856-151 856-756 855-450 Sprašuje Hišni svet Kidričeve 55 v Titovem Velenju: »Zakaj so lahko zgradili gostinski lokal »Todorovič« brez soglasja Hišnega sveta in verjetno tudi krajevne skupnosti?« Za prizidek k bloku garsonjer je bilo v letu 1977 v zazidalnem kompleksu Z 2 izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje. V pro-v jektu za blok garsonjer so bili v pritličnih prostorih predvideni lokali, ki so bili zgrajeni le do III. gradbene faze, zato je bilo izdano uporabno dovoljenje za prizidek k bloku garsonjer samo za stanovanjski del. . Lokale je nato odkupil Franc Lichtenegger, ki si je del preuredil v kopirnico, ostali del lokala pa je bil do pridobitve gradbenega dovoljenja za finalizacijo v »Bistro-Gril« izdelan le do III. gradbene faze. Upravni organ ni imel zadržkov pri izdaji dovoljenja za finalizacijo lokala, saj je bila ta neobhodno potrebna za odpravo neizko-riščenosti in nadaljnjega propadanja objekta Ureditev lokala se nam ne zdi sporna, saj ta del soseske ni bil urbanistično zasnovan zgolj kot »spalno naselje«, ampak kot živi mestni organizem z vsemi potrebnimi objekti družbene infrastrukture. Iz projekta finalizacije je tudi razvidno, da bo lokal vnesel določeno osvežitev v ta del naselja. ' Krajevni skupnosti Desni breg je upravni organ v začetku leta 1985 pisno že obrazložil vsa dejstva in okolišoine v zvezi s tem vprašanjem, kakor tudi zakonodajno ureditev, po kateri soglasje Hišnega sveta oziroma Krajevne skupnosti ni predvideno. Predsednik Komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja Jože MRAZ. ing. strojn. Nogometna igrišča so oživela V nedeljo so oživela nogometna igrišča širom po Sloveniji. Prvo pomladansko kolo so namreč odigrali nogometaši v slovenskih in območnih ligah. Nogometaši Rudarja so klonili v Domžalah, Šmartno je presenetilo z visoko zmago v gosteh, Elkroj je bil uspešen doma, uspešni pa so bili tudi mladinci Usnjarja na gostovanju v Ljubljani. Domžale : Rudar 1:0 Velenjčani so bili v Domžalah vso srečanje slabši nasprotnik in domači vratar skoraj ni imel pravega dela. Na težkem in razmočenem igrišču ter v dežju, so domačini igrali odlično, poleg zmagovitega zadetka pa so imeli še nekaj lepih priložnosti. Gostitelji so edini zadetek dosegli v 65. minuti. Nogometaši Rudarja so sedaj na petem mestu, v prihodnjem kolu pa bodo znova gostovali, tokrat pri mariborskem Kovinarju, ki je v nedeljo presenetljivo odščipnil točko vodilnemu Mariboru. Drava : Šmartno 0:5 Šmarčani so gostovali na Ptuju pri domači Dravi. Bolj kot z dvema točkama, so presenetili z učinkovitostjo, saj so mrežo domačega vratarja zadeli kar petkrat, poleg tega pa svojo ohranili nedotaknjeno. Tako uspešen začetek je seveda razveseljiv in nad pričakovanji, saj pravijo, da še niso dovolj dobro uigrani in telesno pripravljeni. K visoki zmagi so seveda nekoliko prispevali tudi slabi domačini, ki so bili enakovreden tekmec le v prvem polčasu. Za Šmartno je tri zadetke dosegel Korber, po enega pa Kodre in Kolenc. V naslednjem kolu Ponedeljek na tržnici bodo Šmarčani igrali doma s Prole-tarcem iz Zagorja. Elkroj : Fužinar 3:1 Čeprav z igro niso prav navdušili, so bili na domačem igrišču uspešni tudi nogometaši Elkroja. S 3:1 so namreč premagali borbeno moštvo ravenskega Fužinarja in ti dve točki bosta v boju za ohranitev prvega mesta in 'za napredovanje v slovensko ligo še kako pomembni. V naslednjih treh kolih se bodojiamreč mozirski nogometaši pomerili z vsemi tremi najhujšimi tekmeci za prvo mesto. Najprej jih čaka gostovanje v Slovenj Gradcu, potem srečanje z Dravinjo doma in v 4. kolu še tekma v Šmartnem ob Paki. V nedeljo na domačem igrišču niso blesteli, zlasti ne ključni igralci. Prvi zadetek je dosegel Ermenc, na 2:0 je z avtogolom povišal Vavče. tretji zadetek je iz enajstmetrovke dosegel Hren, v 80. minuti pa je sodnik zaradi grobega prekrška izključil domačega branilca Gostečnika. Ker so Slovenj-gradčani v tem kolu izgubili, so nogometaši Elkroja sedaj sami na prvem mestu s 17 točkami, za dve točki zaostajata Partizan iz Slovenj Gradca in Dravinja. za štiri pa Šmartno na 4.mestu. V nedeljo bodo torej mozirski nogometaši gostovali v Slovenj Gradcu. Svoboda : Usnjar 0:3 V prvem kolu pomladanskega prvenstva so bili zelo uspešni tudi .mladinci šoštanjskega Usnjarja. V Ljubljani so namreč prepričljivo ugnali vrstnike domače Svobode s 3:0. Zmago jim je že v prvem polčasu zagotovil Pevnik z dvema zadetkoma, tretjega pa je v drugem dosegel Lah. V prihodnjem kolu bodo mladinci Usnjarja igrali doma z mladinci Vozil iz Nove Gorice. (T. K.), Za manj kot stotaka samo krompir Da je še precej hladno se pozna tudi po počasnejšem utripu na velenjski tržnici. Prodajalcev še ni veljko, a upanje je, da jih bo vsak dan več. Saj veste tisto o konkurenci . .. Če vas zanimajo cene pa: za kilogram jabolk je treba odšteti 400 ali 450 dinarjev, hrušk 300 ali 320 dinarjev, pomaranč 580 dinarjev,, grenivk 530 dinarjev, prav toliko ve lja tudi kilogram limon, suhe slive pa ponujajo po 650 dinarjev. Med zelenjavo izstopajo po ceni kumare, brez soli so po 800 dinarjev za kilogram, solata je po 700 dinarjev, cvetača" 400 dinarjev, kilogram petržilja in korenja velja prav toliko, mlada čebula je po 500 dinarjev, lanska _po 100 dinarjev, česen po 350 di- narjev in zelje (ne kislo) po 250 dinarjev. Za manj kot stotaka dobite samo krompir! Za kilogram boste odšteli 80 dinarjev. To pa bi bilo tudi vse, kar so v ponedeljek ponujali na stojnici portoroške Droge. Branjevke v tem času ponujajo največ semen. Merica fižola in graha velja 100 dinarjev1, čebul-čka 150 dinarjev, kilogram semenskega krompirja 100 dinarjev, žlica semena za kumare, pe-tržilj in solato je po 50 dinarjev. Sicer pa so branjevke v ponedeljek prinesle tudi domačo skuto — 500 dinarjev je treba odšteti z;» kilogram in jajčka — eno je veljalo 40 dinarjev. Seveda pa ne smemo pozabiti na regrat — 800 dinarjev in vaš je! Če ga greste nabrat sami, je zastonj. Velenje Jedinstvo 17:23 ouiec poraz so na domačem igrišču doživele rokometašice Velenja, saj je lahko zanje vsak neuspeh na domačih tleh že usoden. Prav zato so zaigrale zelo živčno in razen borbenosti niso pokazale veliko, svoje pa sta k slabi predstavi prispevala še sodnika. Domačinke so igrale slabo zlasti v obrambi, kar še posebej velja za krilne igralke, saj so gostje s krilnih položajev dosegle kar devet zadetkov. V prihodnjem kolu bodo Velenjčanke gostovale pri Rudarju v Labinu, ki je trenutno na predzadnjem mestu. Morda je to priložnost za popravni izpit in za osvojitev kakšne odrešilne točke? Krško :Šoštanj 19:19 Kokometaši Šoštanja so se vrnili iz Krškega samo s točko. Obe ekipi sta sicer prikazali slabo igro in nič boljša nista bila tudi sodnika. Šoštanjčani so sicer večji del srečanja vodili, malo pred koncem celo za štiri zadetke. Drugo točko so izgubili le tri sekunde pred koncem srečanja. Kot so povedali po vrnitvi iz Krškega, sta namreč takrat sodnika neupravičeno dosodila sedemmetrovko za domačine in gostom preprečila zmago. Šoštanjčani sedaj zaostajajo točko za vodilno Ajdovščino, v prihodnjem kolu pa bodo doma igrali s Ponikvami. Tekma bo v soboto, S. aprila, ob 19. uri v Rdeči dvorani. Kovinar :Elektra 91:79 V 3. kolu doigravanja za vstop v prvo slovensko košarkarsko ligo so igralci Elektre klonili v gosteh proti ekipi Kovinarja. Košarkarji Elektre so z dvema trojkama Rotovnika in Janiča sicer povedli s 5:1 in v peti minuti še ' vodili z 12:5. Zatem so zapravili nekaj nasprotnih napadov, metali prehitro na koš in zaigrali slabo v obrambi. Pri Elektri sta dobro igrala neizkušena Mrzel in Plešej, ostali pa niso zaigrali tako, kot znajo in zmorejo. Koše za Elektro so dosegli: Sevšek 6, Mrzel 14, Lipnik 10, Pečovnik 8, Kitak 14, Dumbuya 2, Janič 17, Rotovnik 7 in Plešej 2. Privežite pse! Po Šaleški dolini teka vse več psov in mačk. Zelo veliko jih je tudi na ulicah Titovega Velenja, pogosti pa so primeri, ko psi napadejo otroke. Zato tudi ni čudno, da se vse več občanov nad tem pritožuje. Prav zato opozarjajo inšpekcijske službe vse lastnike psov in mačk, da njihovi mali prijatelji ne smejo sami tekati okoli, psi, tudi tisti najmanjši, pa morajo biti obvezno privezani. Inšpekcijske službe so zaradi nereda na tem področju prisiljene poostriti nadzor. Skupaj s konjaško službo iz Celja bodo, žal, morale ukrepati, torej zaščitite svoje štirinožne prijatelje. Prejšnji teden, v četrtek, nas je poklical Henrik Korelc. lovec iz Podkra-ja. Opozoril nas je in nam pokazal, da lahko neprivezan pes naredi ogromno škode. V sredo zvečer je sosedov nemški ovčar, kot nam je povedal, pokončal čisto blizu hiš srno (na sliki), ki je v sebi nosila dva mladjča. »Divjad je zaradi hude in dolge Mošnje zime sedaj v zelo slabem stanji prihaja v bližino hiš, kjer si išče hrano. Tu pa je velikokrat žrtev psov, ki se prosto potepajo.« Odlok o privezu psov očitno velja le za nekatere. Zaradi brezvestnih lastnikov pa veliko pomoči potrebnih živali konča pod ostrimi pasjimi zobmi. Strelski šport Najbolj množičnega strelskega tekmovanja v Jugoslaviji, tekmovanja za »Zlato puščico« na p reč, ki so ga letos poimenovali ^ ustanovitelju Francu'Planincu, so se na strelišču v Trzinu udeležili štirje velenjski strelci. S 25. mestom je bil najuspešnejši Fra-njo Žučko. nastopili pa so še Renato Šterman, Franc Trebše in Mirjana Žučko. Na istem strelišču so domači organizatorji pripravili še republiško prvenstvo šolskih športnih društev v streljanju s serijsko zračno puško. Velenjske pionirke so osvojile 4. mesto, pionirji pa so bili peti. Med posameznicami je bila Urška Bandaio osma, med, posamezniki pa Simon Veternik enajsti. F. Ž. Ribiška družina Paka Za lanskoletno uspešno organizacijo državnega in evropskega prvenstva v castingu bodo sodelavci, člani, mladinci in pionirji ribiške družine Paka prejeli priznanja. Podelile jim jih bodo zveze športnih ribičev Jugoslavije, ribiška zveza Slovenije in ribiška družina Paka. Priznanja bodo prejeli na letni konferenci ribiške družine Paka, ki bo v soboto, 5. aprila, ob 17. uri v dvorani doma krajevne skupnosti Šoštanj. Miloš Volk Plavanje V soboto in nedeljo je bil v Zagrebu velik mednarodni plavalni miting, ki se ga je udeležilo 150 plavalcev iz Bolgarije, Romunije, Madžarske. Italije. Zvezne republike Nemčije in Jugoslavije. Tokrat je prišlo povabilo iz Zagreba tudi na naslov Plavalnega kluba Velenje. Tekmovanja sta se udeležili Katka Mijoč in Renata Rednak in osvojili kar sedem kolajn, od tega štiri zlate, dve srebrni in eno bronasto. Katka Mijoč je zmagala 100 m delfin (1.10,0) in 200 m kraul (2:13,1) in osvojila 3. mesto 100 m kraul (1.03,6). Renata Rednak je bila prva na 100 m hrbtno (1.16,0) in 200 m mešano (2.39,5), 2. je bila na 100 m kraul (1.05,1) in 100 m delfin (1.15,4). XXX V nedeljo, 6. aprila, bo velenjski plavalni klub pripravil plavalni četvero-boj, ki se ga bodo udeležili plavalci Radovljice, Pirana, Kopra in Titovega Velenja. L Q Občinska liga v košarki V soboto so sklenili občinsko ligo v košarki, ki jo je organizirala zveza te-lesno-kulturnih organizacij in v kateri je nastopalo 12 ekip. Zmagala je Rekreacija iz Šoštanja, za njo pa so se zvrstili Šaleški študentski klub. Gorenje, Fiskulturniki, NN, EKO Ravne I, Vinska gora Ravne II, TUŠ in Pe-sje, ekipa TEŠ-a pa je tekmovanje predčasno zapustila. Liga je iz leta v leto bolj kakovostna, zato bodo z njo nadaljevali. Šaleški teniški klub Zadnjih nekaj let postaja tudi Šaleški dolini tenis vse bolj priljubljena oblika športno rekreativne dejavnosti. K temu so vsaj malo zagotovo pripomogli ustrezni pogoji, saj so ljubitelji tenisa zgradili ob Velenjskem oziroma Plevelovem jezeru kar osem teniških igrišč. Teniški center bodo slovesno izročili namenu za dan mladosti, ko bodo organizirati tudi slovensko pionirsko tekmovanje za pokal »Dan mladosti«. Teniški klub so v Titovem Velenju ustanovili pred 11 leti, prva igrišča pa so zgradili pred tremi leti. Takrat je bilo v klubu približno 100 članov. Igrišča so zgradili udarniško in v obdobju od leta 1980 do danes so opravili približno 10 tisoč prostovoljnih delovnih ur. Pri gradnji igrišč so jim pomagale tudi delovne organizacije, še zlasti je bila neprecenljiva pomoč Rudnika lignita Velenje. Najprej so nadvse zagnani ljubitelji tenisa zgradili ob jezeru Maja otvoritev igrišč sest igrišč, nato še dve ter uredili garderobe. Danes ima klub že približno 200 članov. Po besedah predsednika Janeza Erharda so zlasti na področju strokovnega dela naredili v klubu pomemben korak. Pred nekaj leti še niso imeli nobenega vaditelja in učitelja. Sedaj se že uvrščajo med naše močnejše klube p*o številu strokovnega kadra. Nimajo pa za sedaj v klubu še uveljavljenih tekmovalcev. Za uspehe v tem športu je vsekakor potrebno dolgoletno trdo delo, zato bo potrebnih še nekaj let, da bodo njihovi člani dosegli v slovenskem in jugoslovanskem prostoru vidnejše uspehe. Med pionirji sta lani dosegla največji uspeh Denis Topčič in Janina Erhard, saj sta na pionirskem prvenstvu v Portorožu dosegla tretje oziroma četrto mesto, enako na podobnem prvenstvu v Mariboru. V zvezi telesnokultur- Iz množice mladih bodo dobili kakovostne tekmovalce (VOS) tj&z&lù * restavracija vinoteka vabi na VEČER COCKTAILOV V programu bodo sodelovali: Fructal iz Ajdovščine, priznani mojstri mešanja pijač, ansambel RŽ in humorist Marjan Roblek. RESTAVRACIJA JEZERO TITOVO VELENJE v soboto, 12. aprila, ob 20. uri VLJUDNO VABLJENI! nih organizacij je bil klub do sedaj uvrščen med rekreativne klube. S sedanjim načinom delovanja pa prehaja na tekmovalno področje. Člani so na primer že v drugi vzhodni ligi in so lani osvojili drugo mesto, letos pa si bodo prizadevali, da bi bili najboljši. V klubu se trudijo, da bi vzgojili kar največ dobrih tekmovalcev in seveda, da bi tudi kar največ mladih naučili igrati tenis. Že tretje leto zapored so v Rdeči dvorani v Titovem Velenju organizirali pionirski selekcijski tečaj, ki traja 10 ur, končali pa ga bodo jutri. Obiskuje ga približno 60 otrok v devetih skupinah. Najbolj nadarjene bodo izbrali za nadaljevalni tečaj in s takšnim delom bodo, kot so prepričani, iz široke množice čez leta dobili kakovostne igralce. V klubu si želijo, da bi k delu pritegnili čimveč staršev, ki so lahko mladim tekmovalcem največja opora. Velenjski teniški klub zelo dobro sodeluje s Teniško zvezo Slovenije in Fakulteto za telesno kulturo v Ljubljani. Zelo bogato bo to sodelovanje letos. Že v tem mesecu bodo organizirali sodniški tečaj, v mesecu maju bodo imeli dva učiteljska tečaja za profesorje telesne vzgoje in učitelje, v jeseni tečaj za vaditelje in učitelje tenisa in rako naprej. Letos pa bodo organizirali teniško ligo za delovne organizacije. Na področju športnih tekmovanj bodo zlasti tesno sodelovali z delovnimi organizacijami, ki tudi razvijajo to obliko dejavnosti. Med drugim že sedaj tesno sodelujejo s hotelom Vesna Topolšica, s katerim bodo v poletnih mesecih organizirali dva vikend rekreacijska turnirja. Med tekmovanji, ki si jih bomo lahko ogledali letos na njihovih igriščih, naj poleg pionirskega tekmovanjà za pòkal dneva mladosti omenimo še člansko tekmovanje ta slovenski pokal, za rudarsko svetilko 3. julija in v začetku septembra mladinsko tekmovanje ža slovenski pokal. Kot zanimivost pa naj dodamo, da bodo kot prvi klub v Titovem Velenju postali teniški center v okviru telesne kulture na tem področju. nas nas radio velenje I es* vi za 3. 4. 1986 1. MOVE AWAY - Culture club 2. PAPA CHICO — Toni Esposito 3. CAUSE YOU ARE YOUNG - C. C. Catch 4. KISSES AND TEARS - Bad Boys blue 5. ELECTRIC NIGHTS - Dave Merlin 6. NIKITA - Elton John 7. BOLERO — Fancy 8. ARABIAN NIGHT - The Parallel lines 9. CELEBRATE —' Savage 10. ATTENCIONE GO QO RADIO - Bernie Paul Na vstop v lestvico čakajo: l'am alive — Shapir • Japanese girl — Max Him Koving you is all I know — Katz Moj predlog Moj naslov