Fonološki opis govora vasi Jevšček pri Livku nadiškega narečja slovenščine1
Matej Šekli (Ljubljana)
IZVLEČEK: V članku je prikazan fonološki opis govora vasi Jevšček pri Livku (Občina Kobarid, Slovenija) nadiškega narečja slovenščine, in sicer tako s sinhronega kot z diahronega gledišča. Opisnojeziko-slovni vidik podaja nabor prvin samoglasniškega, soglasniškega in naglasnega sestava ter njihovo razvrstitev. Zgodovinskojezikoslovni pogled določa izvor posamezne prvine ter opisani fonološki sestav postavlja v širši slovenski in slovanski kontekst.
•
o
•
^"
h«
h«
<
s
h«
Z
> -
ABSTRACT: This article presents a phonological description of the local dialect of Jevšček (located near Livek in the Municipality of Kobarid, Slovenia) of the Nadiško (Nadiža/Natisone) dialect of Slovenian, from the diachronic and the synchronic points of view. The descriptive-linguistic perspective presents the inventory of vowel, ^
consonant and accent systems as well as the distribution of the elements in the system. The historical-linguistic point of view determines the origin of a single element and ascribes to the described phonological system its position in the context of Slovenian and other Slavic languages.
1 Nabor
1.1 Samoglasniški sestav
1.1.1 Dolgi naglašeni samoglasniki
i: u:
iie u:o
e: o:
a: + ar
1 Besedilo je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola, ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (www.zrc.sazu.si) razvil Peter Weiss.
409
Matej Šekli: Fonološki opis govora vasi Jevšček pri Livku nadiškega narečja slovenščine
—
z h«
k
O <
h
z p
h
k
h
i
1.1.2 Kratki naglašeni samoglasniki
1.1.3 Nenaglašeni samoglasniki
1.2 Soglasniški sestav 1.2.1 Zvočniki
u v J
l
n
n
Fonološko nasprotje med /v/ in /u/ ni trdno, saj je [u] najpogosteje fonemska različica /v/, zato je /u/ lahko definiran kot t. i. obrobni fonem.2
/j/ je v položaju pred samoglasniki artikulacijsko in akustično bližji priporniškemu [j], v položaju ne pred samoglasnikom pa bližji dvoglasniškemu [i].
1.2.2 Nezvočniki
P c č č k
x
[h]
/č/ in /č/ sta v procesu sovpadanja.3
i
u
e
o
i
u
e
o
i
7
2 Natančna razvrstitev obeh fonemov je podana v razdelku 2.2.1.
3 Informator, roj. leta 1939, v spontanem govoru fonemov /č/ in /č/ ne ločuje. Zaveda pa se, da je (bila) razlika med fonemoma v govoru prisotna in da je sam v preteklosti fonema različno izgovarjal. Na to dejstvo metajezikovno opozarja (tlèi u Jčiščke smo cjs yùiorli - te stàri so yùiorli cjs, ma téileya 'dons na bo:š 'vič Ču - tàûa fàirba Je srdéxa, ti stàiri so Jà:l srdéxa, srdéicJa ... ča;k, še 'Jest na znàm 'vič rejč - je Jàiu, ssn že u'se 'Jest pMicJu, 'dons reče'mo plaiču, ko pripoveduje o vaščanu, roj. leta 1919, ki se je po drugi svetovni vojni izselil v Francijo in v jezikovni izolaciji ohranil starejšo glasovno podobo krajevnega govora, ki jo informator pozna iz svojega otroštva), na podlagi česar je mogoče določiti prvotno razvrstitev obeh fonemov.
Matej Šekli: Fonološki opis govora vasi Jevšček pri Livku nadiškega narečja slovenščine
/č/ se fonetično realizira kot [c] v izglasju4 in kot [cj] v medsamoglasniškem ^ položaju.5
1.3 Naglasni sestav
2 Razvrstitev
2.1 Samoglasniški sestav
2.1.1 Dolgi naglašeni samoglasniki se pojavljajo v vseh besednih zlogih in v vseh soglasniških okoljih.
2.1.2 Kratki naglašeni samoglasniki se z izjemo /s/ pojavljajo samo v edinih ali zadnjih besedenih zlogih in v vseh soglasniških okoljih. Samoglasnik /s/ se pojavlja kot neobstojni samoglasnik samo v edinih/zadnjih besednih zlogih v položaju pred /r/ (čebar âeb'ra) ter v pložaju med /r/ in /n/ (ëa'ran ôar'na, Ka'ran Kar'na).
2.1.3 Nenaglašeni samoglasniki z izjemo /s/ se pojavljajo v vseh besednih zlogih in v vseh soglasniških okoljih. Samoglasnik /s/ se pojavlja samo v položaju ob /r/, in sicer kot obstojni samoglasnik ne v izglasju (ar'men, arja, rod. ed. var'xa) in v pomožniku za 1. os. ed. san/sam ter kot neobstojni samoglasnik v izglasju (dô:bardob 'ra).
0 0
•
1.3.1 Naglasno mesto
Naglasno mesto je prosto in fonološko relevantno (pomenskorazločevalna vloga), npr. armé:na kot rod. ed. od armen 'jermen' ~ arme 'na 'rumena'.
1.3.2 Samoglasniška kolikost _ Kolikostna nasprotja obstajajo na naglašenih samoglasnikih in so fonološko    p.
relevantna, npr. bank 'lesena skrinja za drva' ~ bà:nk kot rod. mn. od bà:nka 'banka', 'duh prid. 'dolg' ~ dù:h sam. 'dolg', 'las'laz' ~ là:s'las', 'pas 'pes' ~pà:s'pas', Sit prid. 'sit' ~ si:t kot rod. mn. od si:to 'sit', 'vas 'ves' ali tož. mn. od mi: 'mi' ~ và:s sam. 'vas'.
1.3.3 Tonemskost
Tonemska nasprotja obstajajo na dolgih naglašenih samoglasnikih in so    > fonološko relevantna, npr. komâ:r 'komar' ~ komà:r kot rod. mn. od komà:ra 'pomočnica pri porodu'.
h«
Na to, da se /č/ v izglasju fonetično realizira kot [c], bi kazala rima v otroški pesmici: Ti povhem no prâ:fco: / To:fel ma no bhelo krâ:fco, / 'ju PolLc ma dvi:e kopnc, /kar thste snne, nhema 'vič, v kateri se kophc rima z 'vrč.
Tovrsten izgovor /č/ je značilen za vzhodne nadiške govore (Dreka in okolica v smeri na Livek in Sovodnje), drugod pa je razlika med /č/ in /č/ komaj slišna (Logar 1966, [150]).     4
Matej Šekli: Fonološki opis govora vasi Jevšček pri Livku nadiškega narečja slovenščine
2.2 Soglasniški sestav z 2.2.1 Zvočniki
M Razvrstitev fonemov /v/ in /u/je v glasovnem nizu v večini poj avitev določljiva
Pn z njunim glasovnim okoljem: [v] se pojavlja v položaju pred nezaokroženimi O samogasniki i, iie, e, s, a (viidet, viiedet, véije, vesèiu, vàrx vsr'xa, vais vasii); [u] S se pojavlja v položaju pred samoglasnikom o (uôizen, uo'da). [u] se zelo redko r    pojavlja tudi pred nezaokroženimi samoglasniki (uiiba 'vrba', uiska 'vojska', 'uemp,
0 trâiuenk, Uàinac, 'Uank, féibsruar). Ker pojavljanje glasu [u] v glasovnem nizu v ni vedno določljivo z glasovnim okoljem, gre pri tem nedvomno za samostojni n    fonem, in sicer za t. i. obrobni fonem znotraj fonemskega sestava.
1 /v/ se v položaju pred pavzo premenjuje v /u/ ali /f/ (krniva ~ rod. mn. kràiu ~ daj./mest. ed. krâif), v položaju pred nezvenečim nezvočnikom v /f/ (živiiet, 1. os.
N    mn. sed. živmoi, 3. os. mn. sed. živjoi ~ 2. os. mn. sed. žiftai). A /v/ in /u/ se ne pojavljata v položaju pred /ui/ in /uio/.
p /j/ se ne pojavlja v položaju pred /iie/.
m /m/ se v položaju ne pred neustničnikom in pred m premenjuje v /n/ (končnica
c    -m/-n za 1. os. ed. sed. diielan#, rečen#, ssn diielu, ssn Šu ~ ssm viiedu, ssm prâivu 7n    - končnica -en za or. ed. m pridevnikov in zaimkov znen dob'ren človiiekan, znen m    dob'ren moižan~ znen dobrempùioban).6 2.2.2 Nezvočniki
Zveneči nezvočniki se v položaju pred pavzo premenjujejo v nezveneče nezvočnike.
/y/ se v položaju pred pavzo premenjuje v /h/ (sniieh snejài).
1
i
2.3 Naglasni sestav
2.3.1 Dolgi naglašeni samoglasniki, ki se pojavljajo v vseh besednih zlogih, tj. edinih/zadnjih in nezadnjih, imajo tonemski naglas, so akutirani ali cirkumflektirani.
2.3.2 Kratki naglašeni samoglasniki, ki se pojavljajo samo v edinih/zadnjih besednih zlogih, imajo jakostni naglas.
6 Premenjevanje fonemov /m/ in /n/ v nadiškem narečju in širše na slovenskem zahodu je značilno za sandhijevski položaj, kjer je zgodovinsko izpričan tudi prehod /n/ v /m/, npr. v Alasijevem slovarju iz leta 1607 (adam 'vno', vum 'fuora', dam 'giorno', sim 'figliuolo') in v jezikovnem gradivu Baudouina de Courtenaya iz druge polovice 19. st. (Škratec am 2       mâslar) (Furlan 1991, 26).
Matej Šekli: Fonološki opis govora vasi Jevšček pri Livku nadiškega narečja slovenščine
3 Izvor ff
3.1 Samoglasniški sestav ^
0
3.1.1 Dolgi naglašeni samoglasniki 7
i;   — *T (li:st, zi:t; im. ed. in rod. ed. jri:č jri:ča, xriip xriiba, kri:š kriiža,    $2 stnic strica; češniik češniika, jloniik jloniika, lažni:k lažni:ka, seni:k senika,    _ svetnik svetnika; miišenk miišenka; rod. ed. maziinca - jliista, ziima; motiika, siiuka - liice, viino - miisu - im. ed. ned. nizek niiska niisko - im. ed. m in ž ned. jniiu jniila, žiiu živa)-?
— *i- (rod. ed. božiča, iziika, klina, Kobariida, mlatiiča, uojriiča, petelina, piiča, tiiča - jriiva, xiiša, kiita, lipa, niiva, pika, pipa, riiba, sliva, šiija, žliica - šilo, žito; kopito, koriito; cediilo, veziilo; kosiišče, ojnišče, parjiišče, starniišče; viime - im. ed. ž in s ned. čiista čiisto, siiva siivo, tiixa tiixo; biistra biistro, xiitra xiitro);
— sln. aj v primeru miixen miixna miixno; Z
— v prevzetem besedju (briitof, butiija, oštariija); > u; — *ü (brùis, dùix, pùist, strùip, trùip; jûinc; im. ed. in rod. ed. kluičkluiča,    q
klûin klûina, klabûik klabûika, žuil žuila; rod. ed. kùipca 'kup trave' - duiša, kuina, lûina; xm^a; suiša - ûista - luič, žrnč - im. ed. ž ned. čudna - im. ed. m in ž ned. jlùix jlûixa, xùit xûida, pùistpûista, sùix sûixa - im ed. dol. drûih drûija drûije);
— *ù- (im. ed. in rod. ed. k^ščer kû'Merja; rod. ed. jûija, kažÛIxa, krûixa, kûipa, trebûixa - bûila, klûika, lû^a, mûixa, nûita 'čreda' - jûitro - im. ed. ž in s ned. rûisa rûiso 'rjav' - im. ed. m ned. č^den);
— *l (dùih, ùik 'volk'; im. ed. in rod. ed. Xûim Xûima, pmš pfaža - tiiišča, ž^na - im. ed. m in ž ned. tùist tûista);
— *j- (rod. ed. Kûika, pûixa - ûina - im. ed. ž in s ned. dûija dûijo, pûina pûino);
— *Tu v primeru dûij dûija dûije;
— v prevzetem besedju (pûina);
i;e — *ë (briieh, briiest, ciiep, cviiet, iies, liies, miiex, sliiet, sniieh, sviiet, žliiep; Niiemc; im. ed. in rod. ed. driien driiena, jriiex jriiexa, xliieu xliieva, smiiex smiiexa; liiešenk liiešenka; miiesc miiesca; rod. ed. xliiepca - liiexa, liieska, stiiena, striiela, zviiezda; kliiešče; besiieda, obiiela, siienca - Briiezje, smriiečje; dliieto, jniiezdo, mliieko - piiesem, boliiezen; iiet, riieč, kliiet, sniiet, viiest, zviier- im. ed. ned. biieu biiela biielo, riiedek riietka riietko - im. ed. dol. liievi liieva liieve - im. ed. m in ž ned. bliiet bliieda, ciieu ciiela, liien liiena, liiep liiepa, sliiep sliiepa, sriiep sriiepa);
— *e- (rod. ed. človiieka, oriiexa, sanosiieka, sosiieda, sviiedra - briieka, briieza, ciiesta, miiera, mriieža, pliieša, riiepa, smriieka, striiexa - diielo, liieto, miiesto; koliieno, poliieno, želiiezo; briieme, siieme, sliieme, tiieme - im. ed. ž in s ned. zdriiela zdriielo);
7 Kjer to ni posebej navedeno, znak * uvaja prvine izhodiščnega splošnoslovenskega fo-nemskega sestava.
413
Matej Šekli: Fonološki opis govora vasi Jevšček pri Livku nadiškega narečja slovenščine
— *ë po skrčitvi < *-i>iè (im. ed. Bazoiie, Kleniie, koraniie, žjaniie - im. mn. ^ sldiie - jniieš 'gniješ', piieš 'pij eš', veliieš 'izliješ' < popsl. *gnšš, *pšš, *uylšš < psl. N     *gnhiešh, *phiešh, *uylbiešb);
M Odraz issln. *ë, nastalega po razvitem tipu skrčitve,8 v nadiškem narečju kaže
Pn na to, da je ta *ë fonološko sovpadel s issln. *ë in ne issln. *ë, saj izkazuje enake O odraze kot issln. *ë (nad. koraniie = sviiet ~ lèit < issln. *korenié = *suët ~ *lêd < S    psl. *korenhiè, *suëtb, *lëdi).9
r — *f v položaju pred r (žiier, im. ed. in rod. ed. mexiier mexiierja, pastiier
0 pastiierja);
— *i- v položaju pred r (rod. ed. siiera 'sir' - skiiera - siieršče);
n — *i v položaju pred r v prevzetem besedju (funcjoniierat, študiierat);
1 u;o — *ô (bùioh, jnùioj, jùiot, kùios, lùioj, mùiost, nùios, plùiot, pùiot, rùiot, rùioh, sùiok; im. ed. in rod. ed. duxùior duxùiorja, jaspùiot jaspùioda, zlùiodi
tS zlùiodja - blajùio, kolùio, mesùio, nebùio, prosùio, senùio, testùio, uxùio, zlatùio >    - kakùios, kùiost, mùioc, nùioc - im. ed. m ned. bùios - rod. mn. otrûiok);
e;  — *ë(lèit, mèit; korèin, plamèin; im. ed. in rod. ed. večeir večeira - Jezèiro,
— ssrcèi - Jesèin; pèiJc, smèit - im. ed. m in s ned. vesèiu vesèilo);
— *è- (rod. ed. studéinca - debéilca, pastéila, téipka, zéimba, zéinska -7n    močéIne; im. mn. čéIla, réibra, séidla - del. na -l m méidu, néisu, péiku, réiku, téiku
— - im. ed. ž in s ned. debéila debéilo - im. ed. dol. déisni déisna déisne);
— *Q (plèis, rèit; péitk; im. ed. in rod. ed. réip réipa - péita - imèi, prasèi -
• pèist, vèis - im. ed. ž ned. čèIdna - im. ed. m in s ned. ledèin ledèino, lesèin lesèino, «    posnèitposnèito, strupèin strupèino - im. ed. dol. svéit svéita);
— *ç- (rod. ed. pojléida, zéita - déitela, sréica - Jéitra - im. ed. m ned. čéIden
• - ned. zéit);
1
— *ë, *ë- v položaju pred prvotnim ali drugotnim J in l (yrèiJe, urèiJe - nam. sèiJc - pandèilk; bréiJa - ned. obléiJc, séiJc - nedéila, véiJa - véiJe);
— *âi v primeru zèiJc zèiJca;
— v prevzetem besedju (kapèila);
o; — *ô- (Falôiba, kôisa, kôiza, lôinca, stôija - jsrmôiule, jrôizdJe; im. mn. ôikna - im. ed. m ned. dôibsr, môiksr, ôistsr, tôipu);
— *q (dôip, drôih, lôik, moiš, prôit, rôip, soit, zôip; jôitc; im. ed. in rod. ed. xlôit xlôida, xrÔIŠč xrÔIŠča, kôitkôita, mÔIČenk mÔIČenka, uôis uôiza; jalôip jalôiba, obrnič obrniča; rod. ed. jôipca, zelôica - yô^a môika, rôika - klôip, pôit- im. ed. ned. môidsr môidra môidro, uôizek uôiska uôisko, uôitu uôitla uôitlo - im. ed. m in ž ned. 7ôist 7ôista);
— (rod. ed. pôipa - yôiba);
— *5 v položaju pred *u# (Dôiu - sôiu - nôiu);
— v prevzetem besedju (batôin, facôiu, kantôin, madôin);
8 Šivic-Dular 1998, 14-18, 31-32.
9 Razviti tip skrčitve je s pomočjo nadiškega gradiva mogoče datirati tudi relativnokronološko. Oblike tipa nad. sldiie < psl. *lûdhie bi namreč kazale na to, da je bila kontrakcija v času spl. sln. naglasnega pomika s psl. starocirkufmlektiranega zloga na naslednji zlog, ki se datira v 10./11. st., še v teku.
Matej Šekli: Fonološki opis govora vasi Jevšček pri Livku nadiškega narečja slovenščine
a; — *ä (jlàis, jràit, xlàit, klàis, làis, mlàit, mràik, plàis, pràix, slàip, smràit,    ^ stàin, stràix, tàit, tràik, uràit, zràik; klâinc, nâijnoj; im. ed. in rod. ed. kolaičkolaiča, komâir komâirja, kovâ'£ kovâca, krâil krâila, lopâir lopâirja, mlâij mlâija, pMišč
pMišča rokâiu rokâiva, sarnâik sarnâika, žair žâIra; prâizenk prâizenka, trâiuenk    o trâiuenka; jaspodâir jaspodâirja, mesâir mesâirja, zidâir zidâirja; jàistrep jàistreba,    7 pàilkpàilka; rod. ed. xlàipca, pàiuca, pjàinca, stàirca - brâida, jlâiva, slâina, trâiva; plâina; melàiva, ojràija, otàiva, pjàinka, težàIva - kàimne, zdràiule; ulâiko, urâita    _ - jolàizen; dlàin, màist, ràist - im. ed. ned. krâidek krâitka krâitko, prâizen prâizna prâizno, râiuen râiuna râiuno, nâiju nâijla nâijlo - im. ed. ž ned. pjàina - im. ed. dol. màil màila màile, pràifpràiva pràive - im. ed. m in ž ned. dràih drâija, mlàit    M mlâida, nàih nâija, plàin plâina, sàim sâima, slàin slâina, zlàit zlâita); p.
— *à- (im. ed. in rod. ed. jâiuor jâiuorja, kâimen kâimna; rod. ed. brâita, jrâixa, xrâima, Lâixa, lâiza, mâika, mačemida, modrâisa, mrâiza, obrâiza, potplâita, prâija, râika; jâibra, kâ^la - jâima, kâca, kâina, kâ^a, krâiva, mâima, slâima, urâina, žâIba; lopâita - blâito, mâislo, sâidlo (!); klâidvo, tnâilo - lâikot, pâimet, stâirost- im. ed. ž in s ned. bojâita bojâito, piškâIva piškâIvo, slâiva slâivo, stâira stâiro, zdrâiva Z zdrâivo - im. ed. m ned. jlâidek, lâ^en - im. ed. ned. s pjâino);
— *§ (dàin, màix, làin, pàin - vàis - im. ed. m ned. bardàik, jranàik, joràik,    q sladàik, težàIk - bolàin, d^àin, dromàin, laxàin, mastàin, mexàin, močàIn, potàin, prašàIn, sočàIn, starmàin);
— *à- (mâ^a - im. ed. m ned. mâidu, pâisji);
— v prevzetem besedju (im. ed. ž in s ned. plâiva plâivo); ar — *f (terne - orž, smart - mértu - im. ed. dol. pàrf parva pàrve);
— *t- (yârlo, zorno - im. ed. ž in s ned. mérzla mérzlo);
— *-t (vàrx).
3.1.2 Kratki naglašeni samoglasniki
i — *-i (klin, i'zik, pič 'kot'; mlatič, uoj'rič 'ogrc', 'tič - 'miš, 'nit, 'rit - im. ed. m ned. 'čist, 'siu, 'sit, 'tix);
— *-ài (di 'daj', ki 'kaj', sko'ri 'skoraj');10
— *-ç v primeru 'vič;
— *-ô v primeru ojin;
u   — *-ù (juh, kažux, k'rux, 'kup - im. ed. m rus);
— *-] ( Kuk, pux - im. ed. m 'duh, pun);
— *-ùl, *-àl, *-àl (del. na -l m xo 'du, jo 'nu, lo 'mu, mo lu, no 'su, pro 'su, to ču, uo 'zu; del. na -l m ču; ko tu, o ru, pa ku - del. na -l m 'šu; del. na -l m če 'su, daržu, ijru, kle 'su, ko pu, pe lu, poz'nu, me 'tu, z'nü);
e — *-S (člo 'vek, xlep, x 'ren, med'vet, op len, o 'rex, sano 'sek - zd'reu-del. na -l m bo leu, 'deu, jo 'reu, j'reu, 'meu, se 'dey, smar'deu, teu 'hotel' - uo 'ne 'zunaj');
— *-è ( čep - im. ed. m ned. de beu, ar'men, ze len);
— *-ç (pojlet, 'zet - te le, ure 'me - sno žet);
— prednaglasni *e v zlogu pred      *-à (stu'denc, Kobart);
— *-ô v položaju pred *n in *n (a 'den 'eden', po 'zen, ske 'den);
SI
h«
Prim. ledinsko ime (Perati) or. ed. Potkrâijam, tož. ed. Potk'ri.
415
10
Matej Šekli: Fonološki opis govora vasi Jevšček pri Livku nadiškega narečja slovenščine
^ — *-i v položaju pred n v primeru petelen;
— prednaglasni *s v primeru 'seda 'zdaj';
o   — *-ô (bop, y'rop, y'rost, klop, kou, kon, 'mol, 'pot, sakou 'sokol', s'nop, ~'    s 'tou, st 'rop, 'uou - če lo, ok 'no, reb 'ro - im. ed. m ned. 'you, yla bok, ša 'rok, ve 'sok);
— ( pop 'popek' - tož. ed. sest 'ro, te 'to, že 'no);
— prednaglasni *o v zlogu pred      *-9 ( bošč - ka'zouc, klouc, konc, korc, S    lonc, z'uonc);
r 9   — *-9 v položaju pred izglasnim *r (če bsr);
o — *0 v *-rn (Ks'rsn, ts'rsn - čs'rsn);
— *-i v položaju pred r ( 'ssr 'sir');
n a   — *-à (brat, y'rax, x'ram, Lax, las, 'mak, mače'rat, mod'ras, m 'ras, ob 'ras,
— potp lat, p 'rah, 'rak - t la - im. ed. m ned. bo 'yat, p'Jan, piškau, s lab, s 'tar, zd'rau);
— *-à ( bat, 'daš, pas, sta bar - 'vas 'ves');
N — prednaglasni *a v zlogu pred *-i (Ko bart);
A — v prevzetem besedju (p 'lau).
p 3.1.3 Nenaglašeni samoglasniki
— i — *iza soglasniško skupino (ne)zvočnik + zvočnik (siiekli~ zbràil) ali po f naliki na naglašeni položaj (im. ed. s ned. ynilùio~ žvuio, tož. ed. zmôi ob mlajšem Pn    živuio, zimôi);
— — *iç- (ičmen, i'zik); *-ëi, *ia-, *-oi- v primerih zlùiodi, i 'sen, ice, uis ka; 3 u   — *u (im. ed. s ned. yluxùio, xudùio, pustùio, suxùio);
— *l (bu 'xa - im. ed. m ned. duzàin - im. ed. s ned. tustùio);
— *-ou, *-su, *-aui (im. ed. m ned. bûiku, yâibru, JâiuorJu, iséinu 'jesenov', 7    sosiiedu;11 bûiku, briitu, ciierku; 'ta na Mûiruc);
• —      drugotni *s v soglasniškem sklopu soglasnik + l, *-al, *-ël (del. na -l m
1
2 yùioru, miieru, narèidu, osùiolu, posuišu, prâivu, usàidu; im. ed. m ned. nâiyu - del. na -l m néisu, péiku, réiku, téiku; del. na -l m diielu, yléidu, kâizu, miiešu, pléisu, zvéizu; kiisu - del. na -l viidu, viiedu);
— *0 v primerih b^èua, duxùior;
e — *ë (rod. ed. breyài, lesùi, sneyài, svetùi - tož. ed. lexôi, stenôi, zvezdôi - im. ed. s ned. bledùio, celùio, lenùio, lepùio, slepùio, srepùio);
— *e (sest ra, te ta, že na);
— *ç (rod. ed. pestii, vezii);
— prednaglasni *s v primerih če bsr, Če 'dat, ske 'den;
— drugotni *s v soglasniškem sklopu soglasnik + m/n (yolàizen, piiesem); ponaglasni *s pri pridevnikih na *-sn in *-sk, ki je prvotno najverjetneje onemel (kot npr. pri samostalniških na *-sc in *-sk, npr. xlàipc, Jûnc - péitk, pandèilk), kasneje pa se je za olajšanje soglasniškega sklopa ponovno vrinil neobstojni e (im. ed. m ned. čéIden, č^den, Mičen, mMičen, prâizen, râiuen, trûiden - ylâidek, krâidek, niizek, riiedek, uôizek);
— *0 s sklopu *čre (čeriiešm, čeriieuli, čeriies);
11 Drugotna skupina *-ou-, nastala v soglasniškem sklopu *-oun- < *-omn- se pojavlja v nad. piitun piituna piituno 'velik o sadu, plodu; necepljen, o sadnjem drevju' < issln. *pi-tomn- < psl. *pîtombn-.
416
Matej Šekli: Fonološki opis govora vasi Jevšček pri Livku nadiškega narečja slovenščine
— prednaglasni *i v položaju za v (veniika, ve 'sok veso ka veso ko - v psl. ^ predponi *uy- kot npr. v vebrâit, vekiidat, veliit, vepiikat);
o   — *o (ko 'sa, ko 'za, os la, uo 'da - liieto, miiesto, ulâiko 'del sani');
— *q (rod. ed. sosiieda; možAi, robùi, zobài - rod. ed. klopi: - im. ed. ned. s    o
jostùio);
— *a v primerih lox 'no 'lahko', uo 'ne 'zunaj';
— *au, *ou v primerih jloniik, Bazoiie;
o   — *r skupaj z r (im. ed. ž in s ned. mart 'va mart 'vo - im. ed. ž in s ned. jar da, tar da);
— drugotni *a v soglasniškem sklopu soglasnik + r (viiatar - dôibar, môidar, môikar, ôistar);
— *ri po izpadu nenaglašenega *i ob *r skupaj z r (bardàik bartka bartkùio, ^> predlog par, predpona par- npr. v parnéist, parpelâit, parjnâit);
a   — *a (im. ed. ned. s drajùio, mladùio, najùio, planùio, samùio, slanùio, zlatùio);
— prednaglasni *a (paku - das ka, la ja, majla, sta 'za, ta 'ma - lažniik - Z stakléinca, žaniica - im. ed. ž in s ned. madia madid);
— prednaglasni  *o najverjetneje položajno (sporadično disimilatorično    q o-jevsko akanje, pogosteje za mehkonebniki in ustničniki) (damôiu - jaloip, jaspùiot, jaspodâir, jaspodiina; jlabok, ka^ioš, kaloiurat, ka'zouc, kažux; klabûik; mače 'rat, pa loh, pandèilk, pastéila, pa tok, sa kou, sabôita, taporiišče)'}2
— ponaglasni *o redko (siieratka);
— prednaglasni *e, *ësporadično (e-jevsko akanje) (a 'denad'naad'no, jranàik, maziinc, sano sek, tras ka, vas na);
— prednaglasni *i v primeru ša 'rok. 3.1.4 Izguba samoglasnikov
0   — *-à po umiku naglasa v položaju ne pred izglasnim zvočnikom ( 'ous - ka 'zouc, k louc, konc, korc, lonc, z'uonc - stu 'denc);
— ponaglasni *o v položaju ne pred izglasnim zvočnikom, npr. v priponskih obrazilih *-ac, *-ak (joipc, xlàipc, xliiepc, kùipc, maziinc, pàiuc, pjàinc, stàirc, želoic; jôitc, jûinc, klâinc, Niiemc - pandèilk, péitk);
— *-i po umiku naglasa v položaju ne za soglasniškim sklopom (ne)zvočnik + zvočnik ( bošč, Ko bart, 'velk - im. mn. ot 'roc - daj./mest. ed. žen, kop - mest. ed. po 'noč, u peč, u 'vas, ko koš - 2. os. ed. velelnika 'nes, izos);13
— izglasni ponaglasni *i v odprtem zlogu v položaju ne za soglasniškim sklopom (ne)zvočnik + zvočnik (lâin - dosledno v daj./mest. ed. samostalnikov a-jevske sklanjatve z nepremičnim naglasom na osnovi in mešanim naglasmom 'xi:š, xrÙIŠk, jlâif - redko v 3. os. ed. sedanjika glagolov s sedanjiško pripono -i-tipa môit, kjer je bil onemeli *-inalikovno nadomenščen z -e- iz oblik, v katerih se je prvtotni      pojavljal v zaprtem zlogu, tipa môiten mÔIteš —> môite);
SI
h«
Pogoji, v katerih prihaja do položajnega o-jevskega akanja, so opredeljeni takole: »disi-milacijsko akanje« (Logar 1966, [149]), »v položaju za labiali in velari ter sporadično za dentali« (Logar 1981b, [257]), »za k, h, m, p« (Logar 1996a, [315]). Prim. 3.3.1.
417
Matej Šekli: Fonološki opis govora vasi Jevšček pri Livku nadiškega narečja slovenščine
^ — neizglasni ponaglasni *i v priponskih obrazilih -ica, -ina (južna, krâifca,
W    lôinca, niifca, pâilca, prâifca, rûisca, tâ^ca, jâipca);
N — prednaglasni *i v položaju ob zvočnikih (dosledno v položaju za r: bardàik
~' bartka bartkùio 'priden', predlog par, predpona par- npr. v parnéist, parpelâit, 7n parjnâit - dosledno v mn. in dv. sed. glagolov s sed. pripono kjer je bil *i O sicer nalikovno nenaglašen, npr. živmÔI žiftâI živjÔI živmâI žifaj žiftaj, tako boljôi, S visjôi, tiščjÔI, živjÔI - nedosledno v drugih pregibalnih vzorcih: starejše ziima L    zmoi za običajno ziima zimo:, starejše žiiu žiiva žvrno za običajno žiiu žiiva živ^o
0 - žvàIu žvalii, žviina;
— prednaglasni *u v položaju za r (daržba - ar'men 'rumen');
— *e,  *ç v položaju ob r (ar'men 'jermen', por češ 'porečeš', nardmô:
1 'naredimo');
— *ë v večzložnicah v položaju za s redko (priieska, skiiera - snožet);
N — ponaglasni *ç v primerih miiesc miiesca, pàilk pàilka, zèijc zèijca ob
A    naslonitvi na samostalnike s priponskima obraziloma *-ac, *-ak;
— *o v položaju ob u (u'ca - juoriit).
3.2 Soglasniški sestav
3.2.1 Zvočniki
Nastali iz enakih izhodiščnih splošnoslovenskih zvočnikov, poleg tega pa še: g   — *0 v položaju pred *q kot protetični u (^iš, uôijle - uôitu, uôizek uôixat);
— *b v primeru k louc klou 'ca 'klobčič';
2 v   — *u v položaju pred nezaokroženimi (naglašenimi ali nenaglašenimi)
samoglasniki, ki niso onemeli (videt, viiedet, vàis, var'ca 'vrv za vezanje sena', vàrx, vàrt - krâiva, niiva, jlâiva, trâiva in nalikovno krâivo, niivo, jlavoi, travo:);14
m  — *b v skupini *bn (im. ed. ž in s ned. drom'na dromnùio);
n — *m v položaju, ko ta ni pred ustničnikom, izjema je ustničnik *m (končnica -m/-n za 1. os. ed. sed. diielan#,15 rečen#, san diielu, san šu ~ sam viiedu, sam prâivu - končnica -en za or. ed. m pridevnikov in zaimkov z nen dob'ren človiiekan, znen dob 'ren moižan ~ znen dob 'rem pùioban);}6
— *l po različenju v soglasniškem sklopu nastalem po onemitvi neneglašenega *i (somiisenli 'mislili so', stamiisenla 'mislila sta');
/   — *0 v skupini *ui (driieule, jarmôiule, zdràiule);
14 Na sledi glasovne spremembe issln. *u > Jevšček b v položaju pred sprednjimi samoglasniki bi kazal primer Jevšček bazobiina 'bezeg' < psl. *b^zouina. Mogoče je tudi, da je leksem prevzet iz sosednjih govorov (Piki, Avsa, Perati, Plohi, Livek), kjer je ta prehod znan. Na mešanje odrazov za issln. *u in issln. *b bi kazala tudi primera s 'lap slâiva slâivo < psl. *släbi, *slaba *slabo s issln. *u v medsamoglasniškem položaju in bazoiu bazùiola 'vozel' s protetičnim *u.
15 Znak # označuje pavzo.
16 Prehod issln. *-m > -n je značilen za večino nadiških govorov z izjemo govorov Dreke in okolice (Logar 1966, [150]) ter govorov na Livškem z izjemo Jevščka.
418
Matej Šekli: Fonološki opis govora vasi Jevšček pri Livku nadiškega narečja slovenščine
— *l v primeru jlùix; ^
à   — *n včasih v bližini mehkonebnika k (češniik češniika, jloniik jloniika,
jranàik jranka jrankùio - niiva, o jin oj'na);
j   — *0 v položaju za *e, *è, *ç in pred *i(ned. pèijc, réijc - ned. séijc - im.
ed. m in s ned. ardéijea ardéIjče).
3.2.2 Nezvočniki 2
Nastali iz enakih izhodiščnih splošnoslovenskih nezvočnikov, poleg tega pa
še:
d   — *0 v skupinah *zr, *žr (zdreuzdriielazdriielo; ždriiet, ždrebe);
— *t v primeru krâidek krâitka krâitko po naliki na tip riiedek riietka riietko, jlâidek jlâitka jlâitko in v korenu med- kot v medla, medeš; p.
š   — *s v položaju pred *n ali drugotnim n (češniikčešniika 'česen');
— *č v primeru bmèila 'čebela';
ž   — *zv položaju pred *n ali drugotnim n (or. ed. ž 'niin 'z njim', znô: 'z njo', žniim 'z njimi');
c — *f (m^oč, ^ioč, pèije - im. ed. ž in s ned. ardéijea ardéijee - ned. réije, Z ob^ijč, séijé);
Y   — *g ne v položaju pred pavzo (jôiba, snejài); q
— *0 v položaju pred *o redko kot protetični glas (jo 'sa 'osa');
— v prevzetem besedju (butiija, fiija); h   — *g v položaju pred pavzo (sniieh); x   — *x (xliieu);
— tujejezični fv starejšem besedju ( luxt);
f   — *u v položaju pred nenaglašenim i, ki je onemel, in nezvenečim nezvočnikom (niifca, prâifca, 'ta na jlâif, 'tu u niif- im. ed. dol. m pràif, pàrf ; — tujejezični fv mlajšem besedju (briitof, fiija). 3.2.3 Izguba soglasnikov
0   — *i v položaju pred *ë> nad. iie (iien 'jem', iies, iiet- končnica im. mn. samostalnikov moške o-jevske sklanjatve z mešanim naglasom -iie, npr. aldiie);
— *u v položaju pred *5 > nad. uio, *û, *ù-, *[, *1- > nad. uio (tùior, ùik, ùios, zùion - ûina - del. na -l m ed, s ed, m mn., ž mn. jùioru jùiorlo jùiorli jùiorle);
— *-u skupaj s predhodnim kratkim naglašenim ali nenaglašenim *a, ki preideta v kratki naglašeni ali nenaglašeni u (glej 3.1.3 u);
— *-l skupaj s predhodnimi kratkimi naglašenimi ali nenaglašenimi *i, *u, *a, *a, ki preideta v kratki naglašeni ali nenaglašeni u (glej 3.1.3 u);
— *-i skupaj s predhodnim kratkim naglašenim ali nenaglašenima *a, ki preideta v kratki naglašeni ali nenaglašeni i (glej 3.1.3 i);17
— *g v obliki môiu 'mogel';
— *r, *l skupaj z *i v kratki obliki krajevnih prislovih 'jo 'gor, gori', 'do 'dol,
doli';
— *dv položaju pred *c (jôic, želoic).
17 Prim. vire za kratka naglašena i in u (razdelek 3.1.2) ter nenaglašena i in u (razdelek
3.1.3).
419
Matej Šekli: Fonološki opis govora vasi Jevšček pri Livku nadiškega narečja slovenščine
^ 3.3 Naglasni sestav
3.3.1 Naglasno mesto
Nesplošnoslovenske naglasnomestne spremembe so: 1. narečni praslovanski umik naglasa s praslovanskega dolgega srednjega samoglasnika z naglasom tipa
0 novega akuta na prednaglasno kračino (po^ižeš, počéIsan) (umik na prednaglasno S dolžino je splošnoslovenski: xvâi^, napiisan); 2. nesplošnoslovenski umik naglasa L s cirkumflektiranega dolgega srednjega skrčka na prednaglasno kračino (pÔIznaš q pôiznate) (umik na prednaglasno dolžino je splošnoslovenski: miiešašmiiešate); 3. v nesplošnoslovenski umik naglasa s *-9 v položaju ne pred izglasnim zvočnikom n    (ka 'zouc, k louc, konc, korc, lonc, 'ous, stu denc, z'uonc ~ če bar, po 'zen) in s *-i
1 v položaju ne za soglasniškim sklopom (ne)zvočnik + zvočnik, in sicer dosledno v zaprtem zlogu ( bošč 'božič', Ko bart 'Kobarid', 'velk 'velik') in nedosledno v
N    odprtem zlogu (im. mn. ot 'roc ~ ko 'ni, po 'noo). A 3.3.2 Samoglasniška kolikost
p Nesplošnoslovenski kolikostni spremembi sta: 1. zahodno- in južnoslovensko
i zgodnje podaljšanje kratkih akutiranih samoglasnikov v nezadnjih besednih zlogih, f    in sicer tako v predzadnjih kot v predpredzadnjih (jâima, jâijoda); 2. skrajšanje
prednaglasnega zlogotvornega *r < *CbrC/*CbrC (čar'na, jar'da, tar'da). i 3.3.3 Tonemskost
3 Nesplošnoslovenska    tonemska    sprememba   je    pojavljanje    odraza
• popraslovanskega novega cirkumfleksa v nekaterih slovničnih kategorijah 0 (deležnik na -l tipa joriiela; rod. mn. tipa kùipu, bràitu; or. ed. tipa kùipmi, bràitmi; 7    nedoločniki tipa kupiit, nosiit, sušiit).
1
I
420
4 Besedilni zgledi
4.1 Godec opolnoči gode na pokopališču
'Ma, a viieš, 'ta psr Mašeirex, kùio-j blùio? J-biiu en Veliikacu yôic. Kùio mu-j blùio imèi tiistemu? 'Jest ya pôiznan, mii smo 'yu Liinofc siiekli ne'ya travoi. En tùio-j blùio za čaisa po druiyi 'uejsk, za čaisa Amèirike, k smo blii 'yor, 'ne. So mu jàil, miislen, de mu dajôi ..., de so mu zbràil za ciieleya teléit soiudu kupiit, 'ne, če yréi opoiunočii tiie na briitof, tiie na Tsrčmuin, ma de zayôide dviie piiesmi, dviie melodije, de bojo čuil, de bo 'ta na briitofe yôidu, 'ne.
»Jài,« j-jàiu, »yréin!«
P'jan je biiu mâilo, je 'šu. rôide, yôide, 'ne, zayôide an priide nazâij, 'ne. Pùiob^! An 'ta so ya yléidli, de a so ya a mài bsryeiške celèi, a mài jôipo celoi, a so ya rastôryal te môrtvi, 'ne. Ksr niie blùio 'nič:
»Ma kùio? A-t niieso 'nič nareidli?«
»'Nič!«
»Ma kùio-j tùio, de-t niieso 'nič narèidli! Ja pa bi ti mùiorli 'ki naréist!« 'ne. »'Ja,« j-jàiu, »niiesan bèidneya viidu, m-niieso 'nič narèidli.« So miisenli, de priide 'vas rastàryan nazâij, de ya stàryajo te môrtvi, 'ne. O'ni so blii yotôivi, de na pôijde al pa, de če že pôijde, de ya pa rastàryajo.
Matej Šekli: Fonološki opis govora vasi Jevšček pri Livku nadiškega narečja slovenščine
An te'le, za ciieleya teléit kupiit dnâirja-j zasluižu. An pot'le in je pa prâivu, ^
kakùio-j narèidu. Je réiku: T
»Kar ssn tiie psr'šu,« je réiku, »ssn se žeiynu, ssn zmo'lu an ssn oblüibu u'sen
tiisten msrtven, k-so 'tan potkôipani, de poiu dnâirja, kar ya zasluižem, de plaičan o
miiše.« ^
An je poiu dnâirja za maiše dàiu, za tiiste msrtve, jài.
—
—
4.2 Tatova ponoči preštevata ukradena jabolka na pokopališču
'Du Čeplešiiščex sta dvài krâidla, tatài, jâipke, 'ne, po'noč. En 'ta seviiede, po'noč celoi nuioč okoiu xodiila an 'ta: M
»'Seda,« sta ix miiela 'du žâIkle, 'ne, sta š'la, »'kan yremâi?« p.
»Jài, tlèi nas bojo viidli, nas màifa^^ ^>
»'Puj,« j-jàiu, »yremâi 'tu briitof,« j-jàiu, »tiie na priide beiden,« 'ne.
'Ta, ksr sta briitof ..., ksr sta otpéirjala urâita, 'ne, se in je tiist žâIkel usùi, 'ne, en 'ta so dviie jâipke 'uon pâidle.
»Ài!« j-jàiu, »'naj so tlèi, sa priidma pot'le,« 'ne, »sa priidma pot'le po nèi,«    Z
'ne.
'Ta sta š'la 'yor za en spomeniik en 'ta sta takolèi: O
»Ad'no me'ne, ad'no te'be, ad'no me'ne, ad'no te'be,« 'ne, »sta tâilala jâipke,«
'ne.
J-blùio zjüitra, yréi méIŽnar zvoniit, 'ne, tiie na Tsrčmuin, 'ne, en 'ta tiiste čuije.
»Ad'no me'ne, ad'no te'be.« An 'ta letii xiitro 'do y yaspùiodu:
»'Joj, yaspùiot nùinc, čuijte,« je jàiu. Je jàiu: »Tor u briitofe sta Zlùiodi an Bùioh, dušiice parttâi, dušiice tàilata,« j-jàiu. »A riies,« j-jàiu, »'puj, 'puj,« j-jàiu. Priitta 'yor:
»Ad'no me'ne, ad'no te'be.«
Onàidvài sta 'ta za urâitex pa yléidla, 'ne, poslušâIla.
»Ad'no me'ne, ad'no te'be. Bèin,« j-jàiu: »Tèile sma 'seda raspàirtla, yremâi še po te drüiye dviie 'do zza urâit.«
An 'ta sta takùio letiiela yaspùiot an 11^^^^ sta miisenla, yréista po nèi, onài tatài yrestâi pa po tiiste dviie jâipke, 'ne. »'Seda yréima pa po tiiste dviie, k sta 'do za urâitmi«, 'ne. Ta'da sta takùio letiiela, de so se im petèi 'tu 'rit tüikle.
4.3 O zlodeju in zakladu
Je b'la na družiina 'do psr Pikôine, sa-j vàis, 'ne? En za psrvi 'maj so blèi šmâIrence, 'ne, ciieu 'maj so xodiil rc^âiT 'molt en Mariijo častiit, mâija miiesca, 'ne. En 'ta je tista družiina, tist 11^^^^ k-je biiu 'yor, so š'li, so ciierku lepùio opüical, k-je blùio 'do spùiot, 'ne. So ciierku opüical en so briisal pràix an 'do psr sveten Mixiiele, 'ne, en 'ta so 'še zlùiodja opüical, tiist ya-j lepùio opüicu, zlùiodja, 'ne, k je biiu opràin an 'ta še oflo'ku ya-j, 'ne, z roižmi, 'ne. Opflo'ku ya-j roižmi,
'ne.
421
Matej Šekli: Fonološki opis govora vasi Jevšček pri Livku nadiškega narečja slovenščine
^ »Nùi, 'seda bo lepùio, smo ciierku uštiimal, bojo lax'no šmairence,« 'ne.
W En 'ta, je b'la pa navàida . „, je b'la pa navàida u tiisti 'vas za pàrvi 'maj mlâij
N miiet, 'ne, uséy^. De 'kam pôijde pùion druih dàin, je takolèi študiieru. En 'ta po'noč M    sâina, po'noč je sa'nu.
^ Je 'šu po mlâij s skiiro takolèi, 'ne, 'yor po niieki xôist en 'tan je b'la ena plâina,
0 rauniina, an ciiesta an 'ta priide na čsr'nem ko'ne en moiš 'sa x ne'mu, 'ne. Priide S    'san, tiist koneniik se ustàive, 'ne. Je 'meu 'ta pot klabuikan royèi. Je biiu zlùiodi. L »'Lej,« j-jàiu, »učèIra,« j-jàiu, »s me lepùio opuicu, 'do na Stàiri 'yor,« j-jàiu, q    »'lej,« j-jàiu, »ti dâin kâiso, de,« j-jàiu, »bÔIŠ bo'yat 'seda.«
v Mu-j dàiu kâiso zlatài, 'ne, en 'ta-j jàiu:
n »Zakopàij jo,« j-jàiu, »te bojo sldiie viidli, te ukràidejo,« j-jàiu, »sa màIŠ
1 skiiero,« j-jàiu, »za'kop,« j-jàiu niiekam,« j-jàiu, »jest bom pa yléidu, de na priide kâik,« 'ne.
N En se-j obr'nu, j-'šu tiie 'pot . „, j-'šu xiitro 'uon s pôit tiie po ... bliizu ene'ya
A xrâista, bliizu ene'ya drevèis, 'ne, ya-j zako'pu an 'deu, je 'deu špiico 'yor. An 'ta p    j-psr'šu zlùiodi 'yor.
i »'Ma,« j-jàiu, »čÙIješ,« j-jàiu, »me'ne se na zdii dob'ro,« j-jàiu, »tùiole, priide
kâik,« j-jàiu, »uzâime špiico an 'ta na boš viiedu [kiie-j].«
»Jài, bèin,« j-jàiu, »recii mi pa tii, 'ki naj nardiim. Kâiko znâimje naj
1 déinen?«
3 »Viieš 'ki,« j-jàiu zlùiodi, »se obarnen,« j-jàiu »jest, poserii se,« j jàiu. Poserii
• se!« 'ne. »Ti na nobèiden d'rek uzâime.«
0 'On se-j pos'ru, u resniic se-j pa 'du pastéil pos'ru. Je 'du pastéilo s'ru, de-j
7    začèIlo smsrdiiet en 'ta j-jàila že'na:
• »'Ki diielaš,« j-jàila, »tlèi, tlèi u onii, tlèi u pastéilo séiq^^ 'ne.
2 En 'ta sta xi . „, je b'la u'sa pastéila umàizana, u'sa kâimra smsrdiiela, an 'ta: »Kâi-j s tàibo! Kâi-j s tàibo!«
En 'ta i prâivu, 'ne, kùio-j sa'nu ob zlùiodja.
»P'rou ti stojii, 'ka si zlùiodja oflo'ku učèIra. Kâi si zlùiodja,« j-jàila, »učèIra oflo'ku«.
4.4 Sveti Tilih zbeži med mašo z oltarja
So miiel tlèi u Benečiiji - ma čâIk, u kéirem krâiju, je p'rou poviiedlo, u kéirem krâiju - ciierku, je b'la posveče'na svetniiku svéitemu Tiilixu. 9n en'ksrt na liieto na ne'ya yùiot je biiu se'nan, je biiu 'velk se'nan, de so se od 'dost fàir zbrâil sldiie, de so počastiil svéiteya Tiilixa. Na viien 'seda prùiot kéiremu je biiu zavéitnik, 'ne. Dob'ro. 9n so tuit péitjarji xodiil, 'ne, tlèi po Benečiij so petlâil môiko, in je tuit pre'cej pèitlarju xodiilo, k so petlâil tlèi po Benečiij, 'ne [...]. In tiist méIŽnar je 'šu 'yor, je očéIdu ciierku an kar je biiu 'vas ot pàIjčune an ot praxùi tist svet Tiilix, 'ne, takùio k ya-j briisu, se mu-j zasùi, se mu-j ylâiva ottôryala 'dol an rokèi, 'ne, takùio je biiu s'tar.
»Ài, muioj Bùioh, muioj Bùioh,« je réiku, »'ki nardiin? Juitre, juitre je prâiznik,« 'ne, »juitre je prâiznik, svet Tiilix se-m je pa zasùi. Sldiie me ubiijejo, me ukuinejo, 'ne. 'Ki naj nardiin?«
U'se, u'se se mu j zasuilo, stâiro j blùio.
422
Matej Šekli: Fonološki opis govora vasi Jevšček pri Livku nadiškega narečja slovenščine
'ne. Je jàiu:
»'Ki naj nardiim?«
An 'ta ya-j 'teu, ya-j uzèiu 'dol, de ya zakoila, de ya zafliika, se mu še 'bul sesùi,    T
o
»Drüizeya mi na preostàine ku ...« o
ra-j nabâisu 'tu žâIkel, 'ne, ya ja néisu damôiu.
»ra müioren skriit,« j-jàiu. P
an ta 'do na pôit srèxa pa péitlarja, k-je biiu tâIkšen ku svéit Tiilix. »'Jej,« je réiku, je réiku, »vii,« je jàiu, »čÜIjte, čÜIjte, pùijte 'do x me'ne,«
j-jàiu.
»Ja za'ki,« j-jàiu.
An 'ta péitlar lâIČen, 'ne, péitlar lâIČen, mu-j poviiedu, 'ne. Je jàiu: »'Lej,« j jàiu, »'lej, se najiieš tlèi psr 'men.« ^>
Mu-j dàiu za iiest, péitlar že düigo nie iiedu mesài.
»Jüitre,« j-jàiu, »tùiole,« j-jàiu, »vas naštiiman, k-bo mliša, 'ne, de vas naštiinam za svéiteya Tiilixa, de pôijte 'yu utâir, boš že uzdsržu, 'ne, no üiro,« j-jàiu, »ti dâin, boš iiedu tlèi psr me'ne,« j-jàiu, »še trii dnii an en te veliik žâIkel    Z môike ti dâin.«
»Ùi,« j-jàiu, »seviiede,« j-jàiu, péitlar vesèiu, 'ne. q
Je 'šu 'yor, tii, ya-j lepùio namâizu, ksr ni 'meu bèi ., ya-j s sâidlan namâizu, tiiste ot pasèit sâidla, 'ne. An 'ta, y'lix tà^en je biiu ku svéit Tiilix. J-jàiu:
»Bôit zamâiknen,« j-jàiu, »sldiie bodo,« j-jàiu, »bôijo zamâikneni,« j-jàiu, »če takolèi 'ki nardiiš,« j-jàiu, »sa na bôijo viiedli, 'ne, se 'jem bo zdiielo, 'ne.«
En, pÜIobič, zâIČne mâIŠa, je ps^yàiu kandèile, 'ne, je psržyàIu kandèile an 'ta, kandèile so ya pek'le, 'ne. Je biiu 'va . „, je bii s sâidlan namàizan, so müixe 'yo po 'nen xodiile. An 'ta lepùio 'yor, sldiie so yléidli:
»Ma kâi-j 'dons svéitemu Tiilixu,« 'ne, »de mài 'vas, de-j 'vas od mùix,« 'ne, šsrše'ni okoiu ne'ya brenčâIl en yaspùiot je priidyu, de:
»S'ta poxùij^ ...«, de, »s'ta pokvàirjeni, poxujšÙIjeta drüiye. Če na ... se na pofraiojšata, de na bôita ba^jš, nas bo svéit Tiilix zapùistu.
»Na bon,« j-jau, »čâIku pobaiojšana,« an 'ta j sko'ču 'uon z utâirja an damôiu, 'uon s ciierkve utéiku. An 'ta sldiie srjüil, tuliil, š'li, yaspùiot le'teu, 'ne, de-j b'la ob moméintu ciierku prâizna. U'se tiiste žbriinčle, k-so predàijal, u'se-j letiielo, u'se-j pùistlo, u'se u'se-j letiielo. En 'ta méIŽnar je viiedu, méIŽnar je viidu, je biiu tiixo. 'Ta niie bèidnemu prâivu, 'ne. An péitlar niie màij 'vič psr'šu, de mu niie blùio triieba ne trii dnii iiest mu dâit an môiko, žâIkla, 'ne.
SI
—
Zaključek
Govor vasi Jevšček pri Livku spada v okvir nadiškega narečja slovenščine, to pa v beneško-kraško skupino zahodnih slovenskih narečij. Najznačilnejše glasovne spremembe, preko katerih je iz izhodiščnega splošnoslovenskega fonemskega sestava (Logar 1981a) nastal fonemski sestav jevškega govora, je z zgodovinskoglasoslovnega stališča na osnovi relativne kronologije njihovega nastanka in posledično njihove zemljepisne razširjenosti na slovenskem jezikovnem
423
Matej Šekli: Fonološki opis govora vasi Jevšček pri Livku nadiškega narečja slovenščine
2
^    ozemlju (Rigler 1963) mogoče razdeliti na zahodnoslovenske, beneško-kraške,
splošnonadiške in nesplošnonadiške. N Zahodnoslovenske značilnosti so: 1. issln. *ë/*ô > iie/uio (Jevšček liies, siienca,
mliieko; bùioh, mesùio, rod. mn. otrûiok), skupno s severnimi slovenskimi narečji;
2. zgodnje podaljšanje issln. kratkih akutiranih samoglasnikov v nezadnjem
0 besednem zlogu in posledično npr. sovpad odrazov issln. *ë in issln. *ë- (Jevšček S ciiesta, liieto, rod. ed. oriiexa), skupno z južni slovenskimi narečji; 3. issln. *S/*à- > L    a: (Jevšček dàin, bolàin, pâisji), skupno z južnimi slovenskimi narečji.
q Beneško-kraška značilnost je pozno raznosnjenje psl. nosnih samoglasnikov
v     *ç/*q in posledično njuna (prvotna) široka odraza z odsotnostjo udvoglašenja: issln. *ç/*ç- > ei (Jevšček desèit, jléidat, péita, réip ~ obsoško (Robič, Kred, Potoki) deceit, jléidat, péita, féip); issln. *ç/*q- > o: (Jevšček jôiba, môika, moiš, zoip ~ obsoško (Robič, Kred, Potoki) jxuoiba, muoika, muoiš, zuôib). N Splošnonadiške značilnosti so:  1. prisotnost (podedovanih) tonemskih
A nasprotij in odsotnost naglasnega umika tipa issln. *sestrà, *kozà, *maglà > p     *sèstra, *koza, *màgla (Jevšček sestra, ko 'za, majla ~ briško (Šmartno) sèistra,
1 koiza, màihla); 2. odsotnost naglasnega umika tipa issln. *sënô > *sëno (Jevšček f    senùio, tož. ed. uodo: ~ tersko (Subid) séino, tož. ed. uôido) ter naglasnih pomikov
tipa issln. *zimà > *zlmä (Jevšček môika, ziima ~ tersko (Subid) moika, zii'ma)
1 in issln. ^žina > *iužina (Jevšček diielat, j^žna ~ tersko (Subid) die 'lata, ju žana). 3 Nesplošnonadiške značilnosti so: 1. issln. *-m > -n (Jevšček diielan, pod
• briiejan ~ Livek diielam, pod briiejam); 2. issln. *ul/*u1- > ui/ui (Jevšček ùik, o ûina ~ Livške Ravne vùik, vûina); 3. issln. *l > l (Jevšček klwč, pùiole ~ Ošnje 7    kj^ič, pùoje); 4. issln. *u > v v položaju pred nezadnjim samoglasnikom (Jevšček
• viidet, 'velk, vàis, pod vasjôi ~ Livek biidet, 'belk, uàis, pod uasjôi); issln. *u > f po
1
2 onemitvi sledečega sprednjega samoglasnika (Jevšček pàrf, prâifca ~ Livek pàrp, prâipca); 5. issln. *-à/*-i > 0 (Jevšček konc, 'velk ~ Ošnje ko 'nac, ve 'lik); issln. *-a > 0 (Jevšček xlàipc, piiesk~ Ošnje xlàipac, piésak). Govor izkazuje relativno majhno stopnjo t. i. sodobnega samoglasniškega upada (popolnoma lahko onemita samo *a/*-ô in ki pa je večja kot v nadiških govorih, ki ne mejijo na obsoško narečje (Ošnje).
V govoru Jevščka je v besedi sâidlo < psl. *sädlo ter morda v krajevnih imenih Sedlo < *sedlô in Stàire sedlo < *stäroie sedlo ohranjen psl. soglasniški sklop *dl, ki je v slovenščini splošno znan v ziljskem narečju, v ostankih pa tudi v ostalih koroških slovenskih narečjih (Ramovš 1924, 195-197). V posameznih besedah (in v omenjenih krajevnih imenih) se ta soglasniški sklop ohranja tudi v obsoškem narečju, in sicer tako v bovškem (Bovec jéidu/jéidla 'jelka', sâidlo, šiidlo; Ivančič Kutin 2007) kot v kobariškem podnarečju (Libušnje sâdlo; Pleteršnik 1894/95).
Literatura
Bezlaj, France, 1976, Etimološki slovar slovenskega jezika. Prva knjiga. A—J, Ljubljana.
424
Matej Šekli: Fonološki opis govora vasi Jevšček pri Livku nadiškega narečja slovenščine
Bezlaj, France, 1982, Etimološki slovar slovenskega jezika. Druga knjiga, K—O,    ^ Ljubljana.
Bezlaj, France, 1995, Etimološki slovar slovenskega jezika, Tretja knjiga. P—S,
dopolnila in uredila Marko Snoj in Metka Furlan, Ljubljana. Bezlaj, France, 2005, Etimološki slovar slovenskega jezika. Četrta knjiga, Š—Ž,
avtorji gesel France Bezlaj, Marko Snoj in Metka Furlan, uredila Marko Snoj    $2
in Metka Furlan, Ljubljana. AH6o, B. A., 1981, CnaesmcKan aKueumonozusi, MocKBa.
^h6o, B. A., 2000, Mopcf)OJio3U308aHHbie napaduzMamunecKue aKuenmnue cucmeMu, MocKBa.
Furlan, Metka, 1991, Slovensko slima Jaliua, plouagne' (Alasia) in srbohrvaško slîm (Žumberek) - novo gradivo za slovansko-germansko izogloso *slimh : *slïma-, Jezikoslovni zapiski 1, Ljubljana, 25-30.
Ivančič Kutin, Barbara, 2007, Slovar bovškega govora, Ljubljana.
Logar, Tine, 1951, Obsoško-nadiška dialektična meja, Slavistična revija 4, Ljubljana, 223-237, ponatis v Logar 1996, 137-147.
Logar, Tine, 1981a, Izhodiščni splošnoslovenski fonološki sistem, Fonološki opisi
srpskohrvatskih/ hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obu-    q hvačenih opšteslovenskim lingvističkim atlasom, ur. Pavle Ivič idr., Sarajevo, 29-33, ponatis v Logar 1996, 243-247.
Logar, Tine, 1981b, Ošnje pri Sv. Lenartu (Osgnetto; OLA 2), Fonološki opisi srp-skohrvatskih/ hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvačenih opšteslovenskim lingvističkim atlasom, ur. Pavle Ivič idr., Sarajevo, 41-46, ponatis v Logar 1996, 254-258.
Logar, Tine, 1981c, Šmartno v Brdih (OLA 4), Fonološki opisi srpskohrvatskih/ hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvačenih opšteslo-venskim lingvističkim atlasom, ur. Pavle Ivič idr., Sarajevo, 53-58, ponatis v
Logar 1996, 264-269.
Logar, Tine, 1996, Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave, uredila Karmen
Kenda-Jež, Ljubljana. Pleteršnik, Maks, 2006 (1894/95), Slovensko-nemški slovar, Transliterirana izdaja,
Ljubljana. [elektronska različica] Ramovš, Fran, 1924, Historična gramatika slovenskega jezika II, Konzonantizem,
Ljubljana.
Ramovš, Fran, 1935, Historična gramatika slovenskega jezika VII, Dialekti, Ljubljana.
Ramovš, Fran, 1936, Kratka zgodovina slovenskega jezika, Ljubljana.
Ramovš, Fran, 1950, Relativna kronologija slovenskih akcentskih pojavov, Slavistična revija 3, Ljubljana, 16-23.
Ramovš, Fran, 1952, Morfologija slovenskega jezika, Ljubljana.
Ramovš, Fran, 1971, Zbrano delo I, uredila Tine Logar in Jakob Rigler, Ljubljana.
Ramovš, Fran, 1997, Zbrano delo II, uredil Jože Toporišič, Ljubljana.
Rigler, Jakob, 1963, Pregled osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu, Slavistična revija 14. 25-78.
425
Matej Šekli: Fonološki opis govora vasi Jevšček pri Livku nadiškega narečja slovenščine
^    Rigler, Jakob, 1970, Akcentske variante I, Slavistična revija 18, Ljubljana, 5-15,
ponatis v Rigler 2001, 320-328. N    Rigler, Jakob, 1971, Akcentske variante II, Slavistična revija 19, Ljubljana, 1-12,
ponatis v Rigler 2001, 329-338. ^    Rigler, Jakob, 1978, Akcentske variante III, Slavistična revija 26, Ljubljana, 365-374, O ponatis v Rigler 2001, 338-346.
S Rigler, Jakob, 2001, Zbrani spisi 1: Jezikovnozgodovinske in dialektološke razprave, L uredila Vera Smole, Ljubljana.
0 Snoj, Marko, 220 03, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana.
v Slovar slovenskega knjižnega jezika I-V, 1970-1991, Ljubljana. [elektronska raz-2 ličica]
1 Slovenski pravopis, 2001, Ljubljana. [elektronska različica] Stang, Christian S., 1957, Slavonic Accentuation, Oslo.
N Šekli, Matej, 2006, Tersko narečje v kraju Subid / Il dialetto sloveno del Torre nel A paese di Subit, Terska dolina /Alta Val Torre / Val de Tor, Terska dolina v besedi,
p sliki in pesmi Viljema Černa, ur. Milena Kožuh, Celje, Gorica, 161-187.
i Šivic-Dular, Alenka, 1998, Kontrakcija v slovanskih jezikih (V kontekstu poznopra-^ slovanskega akcentskega pravila), Slavistična revija 46/1-2, Ljubljana, 5-43.
Toporišič, Jože, 1992, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana.
1 Toporišič, Jože, 42000 (11976), Slovenska slovnica, Maribor.
1
w
• Krajšave:
o daj. = dajalnik; dv. = dvojina; ed. = ednina; im. = imenovalnik; issln. = izho-
7 diščni splošnoslovenski; mest. = mestnik; m = moški spol; mn. = množina; nad. =
• nadiški, nadiščina; or. = orodnik; os. = oseba; popsl. = popraslovanski; psl. = pra-
2 slovanski, praslovanščina; rod. = rodilnik; s = srednji spol; spl. sln. = splošnoslo-venski; tož. = tožilnik; ž = ženski spol.
A Phonological Description of the Local Dialect of Jevšček near Livek of the Nadiško Dialect of Slovenian
Summary
The local dialect of Jevšček, located near Livek, is part of the Nadiško (Nadiža/Natisone) dialect of Slovenian, which enters to the Beneško-Kraško (Benečija-Kras) group of the Western Slovenian dialects. The most characteristic sound changes, by means of which the phonemic system of Jevšček dialect evolved from the Original Common-Slovenian (OCSln.) phonemic system (Logar 1981a), can be devided, from historical-phonological point of view on the basis ofrelative chronology nad consequently their geographical expansion on the Slovenian language territory (Rigler 1963), into three groups, i. e. Western Slovenian, Beneško-Kraško, Common-Nadiško and Non-Common-Nadiško sound changes.
The Western Slovenian characteristics are as follows: 1. OCSln. *ë/*ô > iie/uio (Jevšček liies, siienca, mliieko; bùioh, mesùio, gen. pl. otruiok), common also to the Northern Slovenian dialects; 2. early lengthening of OCSln. short acuted
426
Matej Šekli: Fonološki opis govora vasi Jevšček pri Livku nadiškega narečja slovenščine
vowels in a non-final syllable and consequently merger of OCSln. *ë and OCSln.    ^ *ë-, for instance (Jevšček ciiesta, liieto, gen. sg. oriiexa), common also to the Southern Slovenian dialects; 3. OCSln. *§/*s- > ai (Jevščekdàin, bolàin, pâisji), common also to the Southern Slovenian dialects.
A Beneško-Kraško group characteristic is the late denasalization of the Proto-Slavic nasal vowels *e/*Q and consequently their (original) wide reflexes with absence of monophtongization: OCSln. *ç/*ç- > ei (Jevšček desèit, yléidat, péita, réip ~ Obsoško dialect (Robič, Kred, Potoki) deséit, yféidst, péita, réip); OCSln. *q/*q- > oi (Jevšček yôiba, môika, mô^, zôip ~ Obsoško dialect (Robič, Kred, Potoki) yx"oiba, m"oika, m"oiš, z"oib).
The Common-Nadiško characteristics are as follows: 1. the presence of (in- p. herited) tonal opositions and the absence of accent retraction of the type OCSln. *sesträ, *kozä, *msglä > *sèstra, *koza, *msgla (Jevšček sest'ra, ko'za, may'la ~ Briško dialect (Šmartno) sèistra, koiza, msihla); 2. the absence of the accent retraction of the type OCSln. *sënô > *sčno (Jevšček senùio, acc. sg. uodôi ~ Tersko dialect (Subid/Subit) séino, acc. sg. uôido) and of the accent advancement of Z the types OCSln. *zimà > *zïmâ (Jevšček môika, ziima ~ Tersko dialect (Subid) > moi'ka, zii'ma) and OCSln. ^žma > *iužina (Jevšček diielat, juižna ~ Tersko dia- q lect (Subid) dielats, Južsna).
The Non-Common-Nadiško characteristics are as follows: 1. OCSln. *-m > -n (Jevšček diielan, pod briieyan ~ Livek diielam, pod briieyam); 2. OCSln. *uï/*uî-> ui/ui (Jevšček ùik, üina ~ Livške Ravne vùik, vüina); 3. OCSln. *l > l (Jevšček khiič, pùiole ~ OšnJe/Osgnetto kjuič, pùoje); 4. OCSln. *u > v in the position before non-back vowels (Jevšček viidet, 'velk, vàis, pod vasjôi ~ Livekbiidet, 'belk, uàis, pod uasjôi); OCSln. *u > f after loss of the following front vowel (Jevšček psrf, prâifca ~ Livekpsrp, prâipca); 5. OCSln. *-s/*-i > 0 (Jevšček konc, 'velk ~ OšnJe ko'nac, ve'lik); OCSln. *-s > 0 (Jevščekxlàipc, piiesk ~ OšnJexlàipac, piésak). The local dialect reflects a relatively small degree of the so called modern vowel reduction (only *s/*-s and can be fully dropped), which is nevetheless higher than in the Nadiško local dialects not bordering to the Obsoško dialect (OšnJe).
In the local dialect of Jevšček, the Proto-Slavic consonant cluster *dl is preserved in the word sâidlo < PSl. *sädlo and, maybe, in the toponyms Sed'lo < *sedlo and Stàire sed'lo < *stäroie sedlô. This cluster is generally preserved in the Ziljsko dialect of Slovenian and occurs in other Carinthian Slovenian dialects as well (Ramovš 1924, 195-197). In single words (and in the above cited toponyms), this cluster is also retained in the Obsoško dialect, both in Bovec (Bovec Jéidu/ Jéidla, sâidlo, šiidlo; Ivančič Kutin 2007) and Kobarid subdialects (LibušnJe sâdlo; Pleteršnik 1894/95).
SI
—
Matej Šekli
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerčeva c. 2 , 1000 Ljubljana rriatej.sekli@guest.arnes.si