Razne stvari. Iz domačlh krajer. Politično zborovanje pri Sv. Lenartu nad Veliko Nedeljo. Katolisko slovensko politično druStvo >Sloga« v Ormožu priredi dne 30. avgusta 1903 ob 3. uri popoldne pri S\r. Lenartu nad Veliko Nedeljo v gostilni g. Alojzija DolinSek občni zbor, kjer bodeta poročala naSa poslanca gg. d r. M i r o s 1 a v P 1 o j o sv(»jem delovanju v državnem zboru in o političnem položaju inlvan Kočevar o deželnem zboru. Zadnji bode tudi govoril o gospodarstvu. — Slovenci! Prvokrat zboruje druStvo »Sloga« v tem lepem kraju! Pridite v mnogobrojaem številu na to zborovanje ter pokažite s tem, da se zanimate za svoje politične in gospodarske težnje. Pritisk na naš narodni obstanek je velikanski in treba se bo postaviti javno in glasno v bran zoper kršenje naSih pravic. — Odbor društva »Sloga«. Politično zborovanje v Hotinjivasi pri Mariborn se vrži doe 30 avg. pri g. Francu Primec. Začetek ob 4. uri popoldne. Govorila bosta g^. drž. poslanec Fr. R o b i 6 in dr. Fran R o s i n a. Kmetje iz slivniške, hočke, iramske, Sentjanške in sosednih župnij pridite v obilnem številu na shod! V nedeljo na svidenje v Hotinji vasi 1 Osebne vesti. Okrajni glavar v Brežicah Julius pl. Vistarmi je prestavljen k namestništvu v Gradec. Poročil 8e je danes, dae 27. t. m gosp. H nko D r o f e n i k, c. kr. davCni pristav z gospodično Emico Vavroh, hčerko prcijsorja na ufiiteliišču g. Vavrcha. Zaročil se je g. Franc Lampreht, uraduik c. kr. drž. ravnat. v B^ljaku, doma od Svr. Livrenca nad Mariborom, z gospdč. Gustko R o d i 6 iz Maribor«. Jz pošte. Pri poSti Šaarje pri Jelšah se nastavi poštni pct, ki bode obhodil dvakrat na teden sledeče krsje: Bonuvee, Preloge, Btb, Srejno, Koritoo, Ž^rovo, Gaj, Korpule, Sv. Barbara, Cerovec, Kamenek, Dol, Dragomilo, Sv. Tomaž, Sv. Rok, ZaderSe, Globoče, Predtl, Senovica, Vrh, Močle, Vodenov, Sotensko, Sv. Nikolaj in Zastranje. — Mesto poStne upraviteljice v Š,. Juriju ob Taboru je podeljeno g Juliji Južna. Porotne obravnave v Maribora se pričnejo v pondeljek, dne 7. seplembra in se bodo zagovarjali: dne 7. sept. pcštna upraviteljica Marija Wagner od Sv. Barbare pri Mariboru zaradi uradnega poneverjenja in zlorabe uradne oblasti; dne 9. septembra Matija Radih zaradi prestopka nravnosti in Anlonija Holbl iz Breznika pri Marenbergu zaradi nameravanega umora svojega moža; 10. septembra Anton Urajnik zaradi tatvine; 11. sept. hlapec Franc Mlaker zaradi uboja. Mariborske novice. V petek, 21. t. m. }e umrl mizarski mojster Jožti Volčič v 68. |pfu svoje starosti — Celjska BUomovina" hcče v zadnji Steviki z znanu gostobesednostjo zagovarjati svoj istotako nesramen kakor neumen napad na mladeniSke shode. Da si olajSa dtlo, podtakne nam prav pogunano, da smo jo obdol*ili zave; 19. t. m. dninarja Jožtia Satler iz Strajne, ki je tudi na sumu tatvine; zaradi pre$topka zoper nravnost 14 letnega viničarskega sina Franca Ferberger iz Tomajne. — Kolo je bilo ukradeno 16. t. m. nekemu pijonirskemu fia&taiku. Znanje slovenščiae naših poštaih uradnikov. Pisalo se je ža, kako morajo pisma s slovenskim naslovom dostikrat romati križem sveta, predno dospejo na svoje mesto, ker poštni uradniki ne vedu, ali nočejo vedeti slovenski. Zopet dva slučfja! Pismo oddaao na poSti v Ivanjkovcih (pri Ljatomeru) z razločno pisanim krajem naoiemb^: Sveti Peter pri Radgoni, je Slo najprej v Št. Peter na Kranjskem, od tam k Sv. Petru pri Gradcu in Se-le fietrti dan ja dosptla k Sv. Petru pri Radgoni. — Ša lepSe: 23 avgusta 1901 je bila oddana v Liutomeru razglednica, naslovljena v Središče. Strmite, kod ia kako dolgo je hodila ta razg!edn>ca po svetu! Š; isli dan je bila na pošti v Radgsni-, dva dni pozneje že v Nagy Szredistye na Onjrskem, štiri dni pozneje zopet dvakrat v Radgoni in še-le 30. avgusta je srečno dosptla na pravo mesto, v SrediSče. Torej celi teden je potrebovala od Ljutomera do SrediSča, kjer je razdalje samo tri ure peS hoda. Omenjena razglednica je na naslovni strani pclaa razaih opazk s svinčnikcm, črnilom, rdečilom ia prilepljenimi listki, kakor: »vihsza«, »nach Polstrau (Središče)«, »per versecs«, »Ismeretlen-Iaconnu«. — Slovenec, tako delajo s tvcjim jezikom na tvoji zemlji oni, ki j?do tvoj kruh! aGrmanski zmaj" v Slov. Bistrici. Strmeli smo, ko smo slišali, kaj je mogoče v takozvani »Slovenski« Bistrlci. Da je tukajSno gasilsko društvo, ki je seve v nemčurskih rokah, priredilo na predveCer rojstnega dne Nj. Veličanstva bakljado, to je prav lepo in vse hvale vredno, a vsaj neumestno je bilo, da se je slišalo po obhodu na čast casarju hajlanje (Gg. neuičurji, ali ne veste, da se kliče pri takih priljžaostih »Hoch«, ne pa »hajl«, ki je le nesrarono izzivanje slovenjebistriskih Slovencev!?) In čujte, kaj se ie zgodilj! Nek dijak-radikalec si je dovclil strašansko smelost. pa je zavpil pri tej priložnosti >Živio!« To je bil nemški poguu, ko so ae zadrli vsi okolistoječi Nemci vanj! Najbolj pa se je skazal znani posilinemec Bratu5a s svojo nežno polovico ter je celo vedel, da je to »gemajnhait« ako poslavi Sloveneo Nj. Veličanstvo s klicem »Zivio!« A najlepše je Se prišlo. Namesto, da bi se dotični BratuSa sramoval svojega klica, namesto tega je Sel isti BratuSa po redarja in ta si je zapisal res ime — slovenskega dijaka! Tedaj tako daleč smo že v Avstriji. Slovenci zapomnita si to dobro, ako se kliče cesarju »Zivio«, je to »gemainhajt«. No, Slovenci v Slor. Bistrici menda to že vedo, zato pa se niso upali nastopiti proti takemu izzivanju. Ta dogodek, ki je sicer precej malenkosten, osvetluje vendar z vso svetlobo tukajsne odnožaje. Jako čuino je, da se tukajšni Siovenci prav nič ne gibljejo, ampak gledajo z mirnim očesom, kako prodira »grmanski zmaj« v našo slovensko domovino ter se Sopiri z vso moi?očnostjo pa n a S i h tleh! Od Sv. Bolfanka v Slov. goricab. se nsm poroča: dne 13. t. m. je bila tukaj pri nas huda nevihta, da stari ljudje ne pomnijo take. Strela je udarila dvakrat; prvič v hiso Janeza Muršec v BiSečkera vrhu, in čez četit ure v hiSo Janeza Habjanie na Kozlovcu, oboje v župniji Sv. Bolfank. Povsod so se gospodarska poslopja z veliko težavo reSila. ker so btla blizu hiSe. Iz Slovenjgradca se nam poroča: Cesarsua slavnost dne 18. t.v mes. se je pri nas posebno slovesno vrSila. Ž i na predvečer je naznaojal > pokanje topičev in šviganje raket slovesen daa. Mudil se je ta dan pri nas deželno-brambovski polk št. 4 iz Celovca. Slovesna sveta maSa, katero je služil naš prečast. gospcd nadžupnik, se je vršila pod milim nebom. Udeležiio se je iste vse vojaStvo, Solski otroci s svojimi gg učitelji in velikanska množica ljudstva. Od Sv. Jakoba v Slov. gor. K tukajSojemu trgovcu in krCmariu Francu Sitar, ki ima ntra^ki napis »Gastbaus, Kleidermacber und Gemisehtwarenhandlung« je prisla neka nemSka gospa nekaj jVupovat. Pa kako se je čudila gospa, ko se nista mog'a nemSki pogovarjati, ker g. Sttar ne zna nerafiki, Ceravno lma fako lep nemSki napis. Morala se je posiužiti slovenSčina, da se je ž njira razumela. Je pač g. Sitar Sloveaec, čeravno noče biti. — Naš župan g. Šf. f sa te dni sem nekako skriva, fte celo k maSi ga ni bilo zadnjo nedeljo. Zakaj le? — Takaj sta se stepia dva zakonska, io zdsj je mož ves opraskan na obrazu. PA je baje neko ij, gostilni- fiar v. Rajhenburgu; Fazarinc Anton, posest- nik t Oitrožnem; Mlaker Jožef, posestnik v Ponikvi; Kovačič Andrej, c. kr. nadkomisar vojne mornarice; E chberger Anton, ključav- ničarski mopter v Celju; Cuksh Franc, po- sestnik in trgovcc na Gorailskem; Possek Franc, graj?čak v Pregledi; Ježovnik Vincenc, posestnik v Velenju; Pfyha Emanuel, oskrb- nik v Loki; DruSkovič Franc, mesarski inoj- ster v Brežicah; Kos Matija, posestnik v Oplotnici; Kreuch Južtf posestnik v Dobovi; Janič Vincenc, pek v Celju; Lavrič Janez, irgovec na Vransketn; Ludvik Jakob, hiSni posestnik v Celju; Dierro.8yer Rihard, knjigo- vodja t Št. Lerartu pri TrboU|ah. Namestniki porotnikov: Kuster Oton, gostilničar; dr. Ser- nec Josip, odvetnik; dr. Jurij HraSovec, od- vetnik, Kager Konrad, p8«ar, vsi v Celju; Ježovnik Franc, p. dom. Šmtl, posestnik v Petrovčah; Ravnikar Janez, trgovec; dr. Vrečko Jož, ki nam ostane trajno v spominu. Mične, v narodnem duhu zbrane pesmi so se -vrstile z milimi glasovi slovanskih tamburic, da je odmevalo daleč po potujčeni okolici. Šd Iis1j3 na dre^Ja, v čegar senci smo se veselili, je b.lo popolnoma mirno, kakor bi posluialo in umelo te nežnozveneče glasove slovenske. Vmes pa so nas naSi vrli raladeniči kratkočasili z reliko smeha vzbujajočima Saloigrama »Mačkom« in »Kakor ti meni, tako jaz tebi«. Brezdvomno najvažnejša točka na sporedu pa je bil vznesen govor slavnoznanega g. GomilSeka. S samo njemu lastno zgovornostjo nas je navduševal v skoro eno uro trajajočem g^voru za delo, delo krSčansko in narcdao, katero edino more osrečiti Slovende. Vera in narodnost, to sta pri nas Slovencih dva neločljiva činitelja, in kdor se pri svoietn delovanju za narod ne drži obojnega, dela brez vspeha, ne zida, ampak ruši. Vsakdanji vzgledi nam kažpjo, da je le veren človek dober narodnjak in narobe. Pretekbst naSega naroda in drugih Siovanov priča, da je naSe pradede le vera navduševala za junaška dela v obrambo in prid domovine. To versko in narodno delo pa bi naj vrSsli vsak po svojih močeh in v svojem delokrcga i starisi kot vzgojitelji, možje kot gospodarji in politiki, mladina pa z neprestanim izobraževanjem samega sebe! Pritrjevalni gromoviti živio-klici 80 sledi i jedmatemu govoru, ki ie kmalu pokazal svoj učinek s tem, da se je nabrala lepa vsola za Ciril-Metodovo družbo. Še so donele ljubke pesmi in zvenele miloglasne strune v nočno tmino, pa morali srno se, dasi neradi, razstati s soglasno željo: 0 prvi priliki na zopetao svidenje! Dobrna pri Celju. Za zastavo »Braln. druStva na Dobrni« je zanimanje vedao večje. Ne samo iz spodnjeStajerskih slovenskih krogov, tudi iz Ljubljane, Gorice, Dunaja in eelo iz CeSke prihajajo prispevki. Važncst in pomen društvene zastave za Dobrao in okolico so sprevideli namreč prijatelji in tudi — neprijatelji, kateri bi radi delali ovire, ko bi se dalo. Da se pa stvar predolgi ne zavleSe, obrača se odbor Se enkrat s ponižno prošnjo do vseb, katerim je mogoče, in kateri imajo voljo, kaj darovati, da to store prav kmalu. Nalančni izkaz darov in darovateljev se objavi ob sklepu. — Odbor braln. društva na Dobrni. Lešnica pri Ormožn. Die 23. t raes. je v runečki 8oli zborovalo »kmet. društvo LeSnica in okolica«. Po sprejemu novih udov in prečitanju doSlih dopisov se je razpravIjalo o vporabi druStveuega trijerja, katerega je društvo baS prejšnji daa prejelo. Stroj se odlikuje po svoji izredai velikosti in močnim sestavom. — Veleslavni okrajni zastop ormoški je druStvu blagohotno naklonil 50 K podpore, za kar se je velec. g. načelniku dr. J. O.nulecu izrazila najtoplejša zahvala. Društveni predsednik g. F. Vabič je kratko razpravljal pomea in vredaost narodnih knjižnic in predlagal, naj se snuje diu^trena kcj žnica. Po enoglasnem spreiemu predloga se je v knjižnični odsek volil predsednikom gospod nadučit. F. Vabič, zapisnikarjein učitelj gosp. J. Vertot in odbornikom g. I. Meško iz Gor. Ključarovec. Z uresničenjem predloga se bo takoj pričelo. Pri prihodnii mesec se vršečem zborovanju bo predaval g. učitelj in posestnik Ant. Kosi iz SrediSča o nekaterih naSih razmer in navad se dotikajočih točk kletarstva. V prid naše denarnica priredila se bo tombola. Na svidenje septembra! Šjlarska kuhinja v Sevnici. Gosporl uredmk, zadnjič ste poročali, da so sevniiki mladinoljubi začeli s šolarsko kuhinjo leta 1901; toda resnici na ljubo bodi povedano, da se je ta kuhinja začela ob času gospoda kateheta Podvinskega, se nadaljevala pod vodstvom g. kateheta A. Šuta, a zadnja žtiri leta — po presledku par let — menda do- segla vrhunec vseh na Štajerskem obstoječih sličnih družb. Razdelilo se je namreč leta 1899/1900 14.635, leta 1900/1901 15.536, leta 1901/1902 15.780 in leta 1902/1903 19.692 kosil. Ljubi Bog, daj, usmiljenih src in radodarnih rok, da bode letos število kosil doseglo dvajsettisož! Sr. Jurij ob juž. želez. Občni zbor požarne brambe r Krajnčici, ki se je vrSil dne 16. avgusta v Polju, se je zvrSil v najlepSem redu. Odbor se je izvolil sledeči: Jakob Mlinar, načelnik; Blaž Benedikt, podnačelnik; Ivan Fajdiga, blagajnik; Valentin Turin, tajnik; Štefan Safran in Alojz Zupanc pa odbornika. Za zborovanjem se je vršil srečolov, katerega je velika množica težko čakala. Io ko so se začeli dobitki deliti, so bili nekateri prav veselih obrazov, drugi pa so se kislo držali, ki niso nič dobili. Toda žalost se je kmalo v veselje spremenila. Že od daleč smo zagledali množino okraSenib vozov in koleseljnov, na katerih so prihajali tukajšni vrli narodni mladeniči ki navdušeni tamburasi z mladeniškega shoda v Petrovčah. Vsprejeli smo jih veselo v svojo sredino in zadonele so tamburice naSib vrlih tamburaSev. Da je bila zabava prav sijajna, to bi mi skoraj ne bilo treba posebej omenjati. Posebno nas je razveselil prihod našega priljubljenega gosp. kaplana Maksa ASiča, ki so v lepih, jedrnatih in pomenljivih besedah navduševali mladeniče, posebno pa naSo požarno brambo za naSo narodnost, za Ijubo naSo slovensko domovino. Vsem, ki so se udeležili naSe slavnosti, se toplo zahvaljujemo, osobito pa našim tamburaSem in drugitn iantom, ki so se tako polnoštevilno naravnost iz Petrovč pripeljali v našo sredino. Zahvaljujemo se tudi g. ASiču za veliko prijaznost in za lepe besede, ki so nam jih govorili. PriCakovali smo tudi naSih sosedov požarnikov iz trga ali čakali stno jih zastonj. Zopet se nam je vsilila misel, da živi le nemSki duh v srcih naših slavnih fajerberjev, ki raje gredo na nemSke slavnosti na primer zadnjič na Dobrno, kakor pa med svoje brate Slovenee. Iz druglh krajer. Silen požar v Bndimpešti. V ponedeljek, dne 24. t. mes. zvečer je silen požar skoro do cela uničil štiri nadstropja visoko poslopje velike pariske trgovine Goldberg v Budimpešti. jjTrgovina je bila nameSčena v podzemlju, pritličju ter prvem in drugem nadstropju, v ostalih dveh nadstropjih so bila zasebna stanovanja. V trgovini je bila nakupičena velika zaloga pchistva, obleke in raznega lepotičnega blaga. Stopnice so bile v vseh nadstropjih lesene. Ogenj so zapazili ob 7. uri 20 min. Širil se je s loliko naglostjo, da niso mogli resiti prav niCesar. Osobje v prodajalni, nad 170 po številu, se je moglo rešiti le iz pritličja, ostali uslužbenci so ostali večinoma žrtev plamena. Stanovniki iz dveh najvižjih nadstropij so poskakali na reSilne rjuhe ter se jih je pri tem 17 do smrti ponesrečilo, ker jih je mnogo skočilo mimo rjuh. Devet oseb je ostalo na mestu mrtvih. Grozni so bili prizori, ko so Ijudie vili roke, stoječ na oknih tretjega in četrtega nadstropja. Ob 10. uri, ko so menili, da je ogenj že omeien, je nakrat nastal velik vihar in požar se \e raztegnil na vso skupino hiS. Sosednje hiše St. 38, 40 in 42 so popolnoma pogorele. Pri gašenju je v ponedeljek zvečer in torek zjutraj sodelovalo vse gasilstvo in vojaštvo. — Ogenj je nastal vsled vnetja plina v kleti, ker je cev počila. Uradno poročilo iz BudimpeSte javlja,jla je bilo pri^skoku v rerSilneTjuhe 13 oseb ubitih, 17 smrtno ranjenih, zgorelo je pa 40 do 60 oseb. Škodo cenijo na Stiri milijone. V torek je obiskal cesar, ki se mudi sedaj v BudimpeSti, v bolnici ponesrečence ter jih tolažil. Pestunja srbskega kralja Petra. Minoli mesec je prišla v novo kraljevo palaCo v Belemgradu neka starka, 84 letna Katarina Tomič iz Bele Crkve pri VrSacu; hotela je že pred nekoliko dnevi govoriti s kraliem in se je v to svrho predstavila kraljevemu adiutantu kot bivSa pestuDja kralja Petra. Kraljev adjutant, ki pa ni prav verjel, ji je sporočil, da mora prositi za posebno avdijenco, ako želi s kraljam govoriti. V torek 4. t. m. se je dovolila starki posebna avdijenca. Adjutant jo je peljal v sprejemno dvorano. Kralj je prišel starki nasproti in ji dal roko z besedami: »Da, da, ti si Katarina, spoznal sem te takoj!< S solzami v očeb je govorila sivolasa starka kralju rekoč: »PriSla sem, gospod, da Vas pozdravim kot novega kralja, da Vam povem, kako sem svojedobno molila Boga, da bi se zopet povrnili v domovino in da bi zopet zasedli prestol Vaših slavnih pradedov, in goreče sem prosila, da bi mi dobri Bog dal doživeti ta veseli trenutek.« Ko je potem hotela kraliu poljubiti roko, ni tega dopustil, ampak jo je sam objel in poljubil. To je starko vzradostilo in ohrabrilo, da je sama objela kralja in ga spoštljivo poljubila na čelo. Po tem ginljivem prizoru je razvezala svojo culico in vzela iz nje malo sličico, otročji bič in košček papirja ter rekla: »Tukaj so, gospod, moji spomini iz one dobe, ko sem bila Vaša pestunja; hranila sem le stvari dolgo vrsto lel kot dragocene svetinie iz prožle sreSne dobe.< Kralj je z vidnim zanimanjem zrl na sliko, katera je predstavljala njega kot desetletnega prestolonaslednika v unibrmi, s sabljo ob oboku in z redom Medžidije okolu vratu. Slika \e bila napravljena isti dan, ko je takratni desetletni Peter Karagjorgjevič dobil od turškega sultana oni visoki red in ko ga je njegov oče imenoval svojim adiutantom. Najbolj zanimiv je orumeneli listič, katerega je starka izročila kralju. To je pismo, katerega je pisal kralj svcji pestunii Kati 1.1854. Pač dragocen spomin to! Kralj si je nato zabiležil naslov svoje bivSe pestunie in \i obljubil, da jo bode v najkrajSem času obiskal. Bogato obdarovana in vsa vzradoščena je zapustila Kata Tomič kraljevo palačo. Riraski krojači pred papeževo izvolitvijo. Največ opravka med papeževo smrtjo in izvolitvijo novega papeža so imeli v Rimu krojači. Treba je bilo v največji naglici napraviti žalne obleke za mnogobrojne domače in tuje duhovnike. Kakor znano, nosijo kardinali rudečo obleko, njihova žalna obleka pa mora biti vijoličasta. Papežev dvorni krojač pa mora vrhutega Se izgotoviti tri bele papeževe obleke, in sicer eno majhno, eno veliko in eno srednjo obleko. To pa zato, da se je novoizvoljenemu papežu vsaj ena obleka za silo prilegla. Obleka iz pismenih znamk. Brez dvojbe bode tudi naše ženske zanimala najnovejSa obleka, katero si je nedavno neka Angležkinja naredila in jo nosila ter s svojo obleko med svojimi znankami vzbudila mnogo zavisti. Ubogi soprogi in rodovinski očetje, če se tudi pri nas vdomači ta najnovejša angležka moda, ker ni je Sivilje, ki ne bi za tako obleko zaračunila po malem do 600 K. Obleka je bila narejena iz pisemskih znamk, tudi slamnik in pahljača sta bila okinčana s pismenimi vže rabljenimi znamkami. Za vso obleko je rabila izdelovateljica te najmodernejSe secisijonistiške obleke nič manj nego 30.000 pismenih zuamk. Kraljeva zanšnica. Nedavno je bil angleški kralj Edvard s kraliico Aleksandro v Dublinu. Pri tej priliki se je živo spomnil na svoj prvi obisk v tem mestu. Bil je ta čas sedanji kralj 8 letni, preeej trmoglav deček. Ko se je peljal s svojo materjo kraljico Viktorijo, očetom in bratora v odprti kočiji po mestu, so oče, mati in brat na vse strani prijazno odzdravljali navdušenemu ljudstvu, le mali princ se je držal prihuijeno. Kraljica mati je sicer to takoj opazila, toda dalje časa ni nič rekla. Končno pa se ni mogla nič več premagovati. Z eno roko je zbila trdoglavnemu princu klobuk z glave, z drugo pa mu Je prisolila gorko zaušnico. Narod, ki je vse to videl, je burno pozdravljal kraljico. Papeževa tiara. Tiara je grska beseda, ki jo omenja že Herodot. Pomeni naglavno pokrivalo, kakor so jo nosili orientalci, posebno Perzijanci. Pozneje so nazvali tako tudi glavno pokrivalo rimskega papeža. Papeška tiara je bila spočetka bele barve, mitri podobne oblike in brez vsakih okraskov. Pozneje je dobila na spodnji strani ob čelu zlat rob, kateremu je dal papež Bonifacij VIII. (f 1303) obliko krone. Isti papež je pridejal še drug zlat kroni podoben obroč; Urban V. (f 1370) pridodal je še tretjo krono. Ob straneh visita dva trakova, na vrhu je pritrjeno državno jabolko s križem v znak, da krščanstvo vlada svetu. Izza papeža Pavla II. (f 1471) }e prvi del škrlatne, drugi modre, tretji pa zelene boje. Papir za svalčice. Za vse se že skoraj porablja papir na svetu; le enega se Se ni čulo, a zdaj je prislo tudi to — iz papirja so jeli v najnovejSem času delati svalčice. Neki francoski časopis namreč ve poročati, da je v New-Yorku začela neka tovarna izdelovati cigarete iz papirja. Kako se pri tem postopa, poročajo listi naslednje: Papir se namoči v sodih, ki so napolnjeni s pravim tobakovim sokom; nato se dene papir v prešo, na kar ga tako režejo, kakor prava tobakova peresa. Le enega nimaio la umetno prirejena peresa, namreč žilic. Baje je ta vrsta eigaret izvrstna — tako vsaj hočejo strastni kadilci cigaret. Gospodarske drobtlnice. Nekatere sedaj najnavadneje bolezni in napake vina. Fiše Zvan Bele, potovalni učitelj. Najbolj varno je pred to kakor tudi pred drugimi boleznimi yino tedaj, če se ž njim prav mvna. Posebuo tam, kjer se zavrelka čestokrat pojavlja, se mora vino na vsak način pravočasno pretatnti. Pa to še ni dovolj. V enkrat pretočenem vinu se le še vedno nekaj kaleža vsede. Ko začne pomladi klet topleja postajati, začne se vino mešati, kalež se zopet vzdigne in premnogokrat so ravno v njem oni škodljivi bacili, ki bi zamogli vino pokvariti. Pameten kletar torej pretaka zlasti bolj lahka vina že pred novim letom z drož. Proti pomladi, prej ko se začme vino zopet mešati, pretaka že drugokrat. če je grozdje gnjilo, se mora sok iz tega takoj iztisniti. Mošt od takega grozdja kaže takoj pasterizirati ali pa v raočno zažveplane sode pretočiti. V le nekoliko žveplanem sodu bode žveplena sokislina le občutljiveje bakterije zatrla, kvasnice pa lahko naprej živijo ter se tudi vrvež lahko po malem vrši. V močno žveplanem sodu se pa tudi vrvež vstavi. V tem slučaju se pusti mošt od gnjilega grozdja tako dolgo v tako žveplanem sodu, da se očisti, nato se pa potoči v drug čist sod tako, da se med pretakanjem prav močno z zrakom zmeša. Ker je škodljivo naravni vrvež mošta zadržati, ker se znajo vsled tega druge razne bolezni izcimiti, treba je pasteriziraneinu moštu kakor tudi takemu, ki je bil zelo močno žveplan, doliti nekaj mošta od zdravega grozdja, ko ta najbolje vre. Vrenje takega mošta naj se potem na vso moč podpira. Kjer se je bati, da bi znalo vino zavreti, tedaj se isto nikar ne razpošilja ob vročem času. Prodajalec in kupec bi imela sieer mnogo neprijetaosti ali škode. Pameten kletar pa ne bode nikoli razpošiljal vina, ki so dolgo na drožah ležala, če so ista še motna. On jih rajši preje čisti. Kjer se je bolezen pojavila, se da v nji početku vino še popolDoma rešiti. Ko se vničijo bakterije, ki ravno povzročajo to bolezen, tedaj je tudi bolezen pri kraju. Bakterije se pa zatirajo z močnim žveplanjem, bolno vino se torej nemudoma pretoči v močno žveplau sod. Mnogo popolneje kakor žveplanje mori pa pasterizirauje bakterije. V smislu Pasteurja se z višjo toploto v viauo (okoli 60°) zamorijo yse škodljiye bakterije kakor splob. organizmi, ki so 7 stanu v vinu kake temeljiteje premembe poyzročiti. Pasteriziranje je splob kaj izborno sredstvo, da se v okom pride boleznim n. pr. y yinu od gnjilega grozdja kakor sploh y ysakem slučaju, kadur se neče vino po prvem pretakanju prav eistiti. Vinogradnikom bi torej to pasteriziranje mnogokrat kaj prav prišlo, bolje nego mai-sikatera druga manj umestna sredstva. Za pasteriziranje treba pa je primernih priprav, katere ne kaže sedaj opisovati. če pa je vino pri pasteriziranji še količkaj sladkorja imelo, tedaj naravno, da se mora takemu vinu pozneje kvasa dodati, da lahko zamore sladkor pozneje še popolnoma povreti. Ako se je v vinu že kaj vinskega kamna razkrojilo, tedaj kaže takemu vinu potem ko je pasterizirano ali vsaj močno zažveplano, na 100 litrov okolo 100—200 gr vinske kisline dodati, da se nadomesti zgubljena viaska kislina, ki se veže zopet s kalijem ter tvori vinski kamen. Da naj temu vserau sledi paraetno čiščenjo vina je naravno. Ako ee z vinom takoj v početku bolezni tako ravna, tedaj se zna še popolnoma rešiti. Ko pa bo- lezen zelo napreduje, tedaj pa ni za drugega nego za vun stočiti, kajti če je bolezen zelo napredovala, vino še za žganje ni ve5 dobro. rDalje sledi.)