GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJE, 23. APRILA 1965 — LETO XV, — šT. 16 — CENA 30 D iN POMEMBNA OBLETNICA PEVSKI ZBOR CELJSKE GIMNAZIJE PRAZNUJE SVOJO DVAJSETLETNICO: JUBILEJ, KI NE NOSI ZGOLJ OBELE/JE INTERNE SLOVESNOSTI, MARVEć JE POMli.MBEN ZA VSO NAŠO OŽJO IN SIRSO GLASBENO KULTURO. TA JE NAMREČ POVEZAN TUDI Z DVAJSETIMI LETI DELOVANJA TEGA OD- LIČNEGA PEVSKEGA KORPUSA, KI MU JE DIRIGENT PROF. EGON KUNEJ POSVETIL VSE SVOJE MOCI. Dasi SO se v času njegove- ga obstoja menjale generacije pevcev, je zbor od ustanovit- ve dalje (1945-46, ko je delo- val kot triglasni zbor) beležil vztrajni umetniški vzpon, priznanja občinstva in kriti- ke. Že V šolskem letu 1948/49 je na tekmovanju mladinskih zborov v Ljubljani zasedel prvo mesto, zmaga pa mu je zapovrstjo pripadla tudi na- slednji dve leti. Neštetim koncertom širom po Sloveniji in drugih republikah se pri- družuje tudi dolga vrsta ra- dijskih posnetkov in prilož- nostnih nastopov, ki "so umet- niško dostojno afirmirali na-^ šo pevsko kulturo. Desetletnico gimnazijskega zbora so zaznamovali novi prodorni uspehi, med kateri- mi gotovo koncert v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani, kjer so dirigent in pevci prejeli dva lovorova venca: simbolično, a še bolj spontano priznaje zboru, ki si je pridobil sloves najboljše- ga mladinskega pevskega zbora. Ta sloves je nešteto- krat potrdil tudi kasneje, ta- ko na festivalu revolucionar- ne pesmi v Titovem Užicu, kjer je dobil bronasto plake- to, kakor na celjskem mla- dinskem festivalu, kjer je v svoji kategoriji odnesel pr- venstvo. Izredno bogata kronika gimnazijskega zbora beleži 220 nastopov in 80 koncertov, hkrati pa seveda ogromno število vaj. Vse težave, ki so spremljale delo in rast zbora zlasti v zadnjih letih, ko je prišlo do delitve pouka na dopoldanski in popoldanski in se je porajal tudi problem vadbenega prostora, je bilo mogoče premostiti samo s trdim in zavzetim delom di- rigenta in pevcev. V počastitev dvajsetletnice obstoja bo pevski zbor celj- ske gimnazije priredil slav- nostni koncert, ki bo .v sobo- to, 24. tega meseca v dvorani Narodnega doma. desetletnica poklicne Čete Pred desetimi leti, 1. maja 1955 so v Celju formirali prvi vod poklicnih gasil- cev, ki je štel 12 mož. Zaradi vse večjih potreb je vod prerastel 1958. leta v po- klicno četo, ki je vsako leto v povprečju po 56 krat reševala družbeno imetje. V teh desetih letih so z omejitvami poža- rov obvarovali vsaj 12 milijard dinarjev družbene in privatne lastnine! Z razvojem poklicne čete, ki je sčaso- ma prešla s klasičnega gašenja pred- vsem na preventivo, se je v Celju razvil Zavod za požarno varnost. (NADALJEVANJE NA 2. STRANI) Brez lokalnih infor- macijskih sredstev ni samoupravljanja v Varaždinu je bila 10. aprila II. letna skupščina komunskega in to- varniškega tiska Hrvatske, ki se ga je kot gost udeležil^tudi predstav- nik CT. Skupščini so prisostvovali predstavniki zveznega sekretariata za informacije. Značilna je ugoto- vitev, da je pomen pokrajinskega, 'Romunskega in tovarniškega tiska ter lokalnih radijskih postaj v na- šem družbenem razvoju vedno več- ji. V njem se zrcali življenje obča- nov v__občini, delovnem kolektivu in prav tako obveščanje krepi sa- moupravljanje ter podrobneje se- znanja občane z ožjimi problemi komune ter nudi ustrezno tribuno za sodelovarile občanov. Trenutno je še vedno zapleteno financiranje pokrajinskega tiska in ustrezno kadrovsko izpopolnjeva- nje uredništev. Združenje novinar- jev komunskega in tovarniškega ti- ska, ki so ga ustanovili pred leti, bo skupno z DNH prav izobraže- vanju novinarjev posvetilo kar naj- več pozornosti. Na skupščini so izrazili potrebo po večjem sodelovanju med ured- ništvi lokalnega tiska po vsej Ju- goslaviji in morda ne bi bilo na- robe, če bi se razvilo podobno združenje tudi v ostalih republikah.; KLJUB VREMENU, KI JE V NEDEUO KREPKO PO\AGAJ/\- LO, JE BILO NA VOLIŠČIH NAJ- 2IVAIINEJE lE V ZGODNJIH JUTRANJIH URAH. VOLIVCI NA- ŠEGA OBMOČJA SO OPRAVILI SVOJO DRŽAVLJANSKO DOLŽ- NOST MNOŽIČNO IN TAKO TU- DI S TEM DOKAZALI VELIK POMEN VOLITEV V ZVEZNO IN REPUBLIŠKO SKUPŠČINO, Razstava slik Likovna sekcija ZPD »France Prešeren« Celje bo priredila razsta- vo slik, posvečeno proslavi 20-let- nice osvoboditve. Razstava bo v Tiali dvorani Unioija v Celju od 29. aprila do 9. maja. Na razstavi bo med drugim prikazana tudi^ re- trospektiva Vere F. Pristovškove. Likovna sekcija je sodelovala v lanskem letu na mednarodni raz- stavi likovnih del železničarjev- ainaterjev iz 19 držav, ki je bila Od 25. oktobra do 25. novembra v Pfirizu v galeriji Balzac. Na pova- bilo prireditelja je likovna sekcija Poslala 5 slik. od katerih so bile tri sprejete. To je vsekakor lep ti«peh. Žirijo, ki je bila dokaj stro- Sa, so sestavljali po en član iz Ni- zozemske, Luksemburga, Sivce in VREME Okrog 23. aprila in i. maja kra- jevne pitdavine. Od 26. do 29. anri- 'a nestalno s pogoslimi padavi- nami. DOSLEJ TRI ZDRUŽEm Okrajna gospodarska zbornica d Celju je o soo- jem Ukoidacijskem postop- ku, ki bo, kot kaže, urejen do junija. V tem času pa je zraslo na željo članov — gospodarskih organizacij — že troje združenj, ki bodo nadomestila dosedanje delo gospodarske zbornice. Tako imamo d Celju že kmetijsko, trgovinsko -in obrtno združenje. Večina novih članov teh združenj čuti potrebo po skupnem biroju, ki bo skrbel za šte- vilna vprašanja (predvsem vzgojo kadrov, skupen na- stop, ščitenje skupnih inte- resov itd.). Za razliko od gospodarske zbornice so združenja na prostovoljni bazi in niso teritorialno zaključena. Tako so v okvi- ru kmetijskega združenja hmeljarji Slovenije, živino-, rejci celjskega in koroškega področja ter Slovenske Bi- strice, sadjarji pa iz vse Štajerske. Združenja imajo svoje upravne odbore (v ka- terem so vsi člani!) in svo- je izvršne odbore ter biro- je. Tako so novi vodje bi- rojev: kmetijskega Božo Ju- ra k, trgovinskega Risto Gaj- šek in obrtnega Ivan U ran jek. V okviru obrtnega zdru- ženja so tri terciarne pano- ge: obrt, gostinstvo in ko- munala — predsedniki upravnih odborov za posa- mezne panoge pa so: za ko- munalo Fedor Gradišnik, za gostinstvo Mirko Meštro in za obrt Vinko Jovan. * Te dni bodo posamezni upravni odbori sprejeli- program dela in. stekla bo nova povezava nekaterih panog gospodarstva. SEJA OBČINSKE SKUP>ŠČINE ŽALEC POMOČ VARSTVI) Na zadnji seji občinske slcupščine v Žalcu so glavno razpravo posvetili vpra- šanju organiziranega socialnega varstva. Tako kaže analiza o otroškem varstvu, da varstvene ustanove sprejemajo le okrog 12 odstotkov otrok in da je 16,4 odstotke otrok brez vsakega varstva. Prav zato je svet za zdravstvo in socialno politiko imenoval komisijo, ki je v lanskem letu obiskala 18 podjetij, kjer je zaposlenilr največ žena-mater. i Doslej je ta komisija imela največ uspeha le pri kmetij- skem kombinatu, ki je usta- novil varstveno vzgojno usta- novo na kmetijskem posestvu na 2ovneku v lanskem letu, letos spomladi pa je ustanovil še tri vzgojno varstvene usta- nove. S tem v zvezi vsekakor ni nepomembno vprašanje mla- doletnih prestopnikov, ki jih je bilo lani na območju žalske občine 39, od katerih je 10 mladoletnikov, nad katerimi izvajajo strožje nadzorstvo. Poleg tega pa je v socialnih zavodih 43 otrok. Nedvomno pa delno zaradi slabega otro- škega varstva raste tudi števi- lo otrok z motnjami v teles- nem in duševnem razvoju, saj imajo V evidenci kar 187 otrok. In kako je s 400 social- no in moralno ogroženih dru- žin, ki jih je zavod obravna- val v lanskem letu? V glav- nem je vzrok v alkoholizmu, ki pa ga odklanjajo v poveza- vi z zdravstveno službo, s tem da pošiljajo prizadete na zdravljenje. Svojstven problem predstav- lja varstvo ostarelih kmetov. Na območju žalske občine je^ kar 343 kmetij s 735 kmeti, ki" so za delo manj sposobni. To je sicer žgoč problem, ki ga rešuje skupščina skupaj s kmetijsko organizacijo in gozdnim gospodarstvom na ta način, da bodo ti ljudje pre- jemali preživnine in davčne olajšave. Vso skrb posvečajo tudi varstvu borcev NOV; ta- ko je zavod za zdravstvo in socialno skrbstvo zbral doku- mentacijo za 7 upravičencev za upokojitev ter enaindvaj- setim dodelil občinske prizna- valnine. Prav tako so borcem, ki prejemajo priznavalnino, uredili zdravstveno zaščito. , Pavle Kumer SEKRETAR OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS LAŠKO Občinski komite Zveze ko- munistov Slovenije Laško je pred dnevi razrešil dosedanje- ga sekretarja občinskega komi- teja Maksa Klemenčiča in na njegovo mesto izvolil Pavla kumra. Maks Klemenčič je postal namreč novi predsednik občinske skupščine, zato je bi- la ta sprememba nujna. Pavle Kumer se je rodil 1931 leta v Ravnah pri Šoštanju. Končal je srednjo gozdarsko šolo v Ljubljani, kasneje pa je bil zaposlen v gozdnih obratih v Slovenskih Konjicah, v Celju in v Laškem. Komunisti so ga izvolili tudi za delegata na osmem kongresu Zveze komu- nistov Jugoslavije. Zavoljo prevzema nove dolž- nosti je tudi občinski odbor Socialistične zveze razrešil do- sedanjega predsednika Miho Prosena, za novega predsedni- ka pa izvolil Hinka Wimerja, ki se je rodil leta 1932 in je končal srednjo tehniško šolo. Ves čas je bil zaposlen v rud- niku Laško, nazadnje pa je bil tudi sekretar rudniškega komi- teja Zveze komunistov. Leta 19U3 je bil tudi izvoljen za po- slanca v republiški zbor skup- ščine socialistične republike Slovenije. T. K. DELO CELJSKIH NOVINARJEV Celjski aktiv Društva novi- narjev Slovenije pripravlja zđ' prihodnje obdobje dve po- membni akciji. Tako bodo skupaj z zainteresiranimi ob- činskimi političnimi organiza- cijami pripravili razgovor o delu, vlogi in pomenu glasil delovnih kolektivov. V načrtu pa je tudi ureditev Pavlihove razstave v Celju. V kolikor bodo prosti termini v Likov- nem salonu, jo bodo odprli v njegovi dvorani, sicer pa v foye):ju Slovenskega ljudskega gledališča v Celju. ., Udeležence NOV, mladino, ob- čane opozarjamo na nagradni natečaj »Doživljaji«, ki smo ga objavili v 14. številki CT, 9. aprila. Udeležite se natečaja, pomagajte pri zbiranju drago- cenega gradiva spominov, doži- vetij iz pomladi 1^45. REZULTATI NEDELJSKIH VOLITEV V ZVEZNO IN REPUBLIŠKO SKUPŠČINO Prijetno razpoloženje ODLIČNA UDELEŽBA VEČINA VOLIVCEV OPRAVILA SVOJO DRŽAVLJANSKO DOLŽNOST ŽE ZGODAJ ZJUTRAJ Z VOLITVAMI V ZVEZNI ZBOR ZVEZNE IN REPUBLIŠKI ZBOR REPUBLIŠKE SKUPŠČINE JE ZAKLJUČENO ENO IZMED DRUŽBENO POLITIČNO NAJŽIVAHNEJŠIH OBDOBIJ LANSKE- GA IN LETOŠNJEGA LETA. USPELE NEDELJSKE VOLITVE SO ŠE ENKRAT POTRDILE, DA OBCANI RAZUMEJO VELIK POMEN VOLIVNE PRAVICE, SAJ SO S SVOJO UDELEŽBO IN PRIJETNIM RAZPOLOŽENJEM NA VOLIŠČIH TO JASNO DO- KAZALI. VOLITEV ZA ZVEZNI ZBOR ZVEZNE SKUPŠČINE SE JE NA NAŠEM OBMOČJU UDELEŽILO 93,2 ODSTOTKA OBČA- NOV, PO OBČINAH PA JE ODSTOTEK UDELEŽBE TAKLE: CE- LJE 91,6, ŽALEC 94,7, MOZIRJE 93,7, VELENJE 93,8 IN SLOVEN- SKE KONJICE 94,2. ODSTOTEK UDELEŽBE ZA VOLITVE PO- SLANCEV V REPUBLIŠKI ZBOR PA JE ZA OBMOCJE BIVŠEGA CELJSKEGA OKRAJA 93,8, MEDTEM KO SO V POSAMEZNIH OBČINAH ZABELEŽILI TELE pDSTOTKE: V BREŽICAH 95,3, V CELJU 90, V KRŠKEM 93,2, V LAŠKEM 95,6, V SEVNICI 96,7, V ŠENTJURJU 95,4, V ŠMARJU 92,3, V VELENJU 93,6 IN V ŽALCU 93,2 ODSTOTKA. CELJE V celjski občini so republiške poslance volili v dveh volilnih enotah. Kandidirala pa sta Rado Jonak in Marija Pleterškova. Po- leg tega so volivci celjske komu- ne volili tudi poslanca v z^vezni zbor zvezne skupščine, za kar je kandidiral podpredsednik zvezne gospodarske zbornice Tone Bole. Večino volišč so odprli ob sed- mih zjutraj — ponekod kot na primer v Gaberju in v Štorah — pa so volivci volili že pred sed- mo. Večina volilnih upravičen- cev je opravila; svojo državljan- sko pravico že v zgodnjih dopol- danskih urah, saj je bila okrog desetih volilna uc|eležba že okrog 40 odstotna. Odlično pa so se odrezali volivci z Vizor, Vin in Strmca-Hrenove, kjer so že ob osmih volili vsi vo- lilni upravičenci. Ob desetih so volitve zaključili tudi že v Vrbi in Primožu, medtem ko je v Za- vjhu ob tej uri volilo že 90 od- sltotkov volivcev. Do' večei*.^' So stoodstotno volili še v Trnovljah in Velikih Ravnah. Volišča v celjski komuni so bi- la lepo okrašena. Marsikje niso izobesili samo zastav in okrasili volišč, temveč so poskrbeli za ce- loten videz kraja. Na področju krajevne skupnosti Pod gradom pa so fantje postavili celo slavo- loke, ki so prav, gotovo veliko prispevali k slovesnemu razpo- loženju na voliščih. Vsi trije kandidati — Tone Bo- le, Marija Pleterškova in Rado Jonak so bili tudi izvoljeni. LAŠKO V želji, da bf volitve čimprej zaključili, so se v mnogih krajih laške občine volivci odločili, da bodo z volitvami začeli že zelo zgodaj. Tako so ponekod — pred- vsem pa to velja za področje Radeč — volivci volili že ob pe- tih zjutraj. Volišča so si napovedovala te- kmovanje glede udeležbe in ne- dvomno je to vplivalo, da je na voliščih v Radečah do osmih zjutraj že volilo 42 odstotkov vseh volivcev, v Jelovem 38 in v Hotemežu 45 odstotkov vpisanih volivcev. Ugodne- rezultate pa so zabeležili tudi na voliščih v La- škem. Do dvanajstih so stoodstotno volilno udeležbo zabeležili na vo- lišču v Gorelcah, Njivicah in v Čimernem. Kmalu po dvanajsti uri pa so se tem voliščem pri- družila še volišča na Šmohorju, Slivnem, Henini, Velikem Širju in volišča v Radečah. To in pa izredna živahnost na voliščih po- trjuje, da priprave za volitve ni- so bile zaman. Od 12 tisoč 213 vpisanih volivcev je v nedeljo vo- lilo 11 tisoč 701 volivec, kar po- meni 95,8 odstotkov vseh. Volišča so bila lepo okrašena, volilno razpoloženje pa so v ne- deljo dopolnile še godbe na piha- la, ki so v vseh večjih krajevnih središčih igrale budnice. Od obeh kandidatov, ki sta kandidirala za republiški zbor republiške skupščine pa so izvoli- li tovariša Rudija Grosarja, ki je dobil 6431 glas, medtem ko je za tovariša Zupančiča glasovalo 4660 volivcev. MOZIRJE Rezultati nedeljskih volitev v zvezni zbor zvezne skupščine v mozirski občini so pokazali, da so bile priprave za yolitve do- bro opravljene. Volivci so volili na 40 voliščih. Vsa volišča so bila lepo okrašena, pa tudi zu- nanji videz krajev je opozarjal na volitve. Že v zgodnjih jutranjih urah so po posameznih voliščih zabe- ležili visoke rezultate udeležbe. Tako je bilo glasovanje končano ob devetih na volišču v Nizki pri Rečici ob Savinji. V Šmihelu nad Mozirjem je bila volilna udelež- ba 80 odstotkov, Gornjem gradu 73 odstotkov, Rečici ob Savinji 73 odstotkov, v Bočni 65 odstot- kov in Nazarju 62 odstotkov. Do dvanajstih, pa so končali z volit- vami na voliščih v 21abru pri Na- zarju, Spodnjih Krašah, Rovtu pod Menino, Šentjanžu p>ri Re- čici ob Savinji in Nazarju. Do 12. ure je glasovalo 86 odstotkov vseh volilnih upravičencev v ob- čini. Končni izid volitev za po- slanca v zvezni zbor zvezne skup- ščine pa je v mozirski občini 93,52 odstotka. V primerjavi z volitvami v občinskizbor občin- ske skupščine dne 28. marca le- tos je nedeljski za en odstotek nižji v primerjavi z volitvami le- ta 1963 pa za dobrih šest odstot- kov višji. - er SLOVENSKE KONJICE Zadnje dni pred volitvami so v Slovenskih Konjicah in okoliških krajih volivce obiskali odborniki krajevnih organizacij SZDL ter se z njimi pogovorili o volitvah, pa tudi o perečih problemih kra- ja. V nedeljo so imeli v konjiški komuni 65 volišč in mnogi obča- ni so prišli svojo državljansko dolžnost opraviti že v zgodnjih jutranjih urah. Na željo volivcev so v nekaterih krajih odprli vo- lišča že pred sedmo uro zjutraj, volivci pa so možnost, da čim- prej volijo, tudi izkoristili. Težko je zapisati, kje v občini so se najbolje odrezali. Ponekod So se izkazali mladi volivci, na volišču v Zrečah pa se je že kma- lu po sedmi uri prišla na volišče ena najstarejših volivk tega kra- ja, verjetno pa tudi območja ob- čine, Terezija Lepšina, stara ma- ti znanega partizanskega! koman- danta Borisa Vinterja, ki je letos dopolnila 94 let starosjti. Okrog osmih je občinska vo- livna komisija že prejela prva po- ročila o stoodstotni volivni ude- ležbi na voliščih v Hudinji I. in Brezen I ter Brezen II. Hudinj- čani torej tudi ob teh volitvah niso prepustili prvega mesta ko- mu drugemu, pa čeprav so njiho- va bivališča raztresena po pohor- skem pobočju. Nedolgo za tem so se s podobnim sporočilom oglasili iz volišča Kravjek pri Ločah. Na območju krajevne or- ganizacije SZDL so do pol osmih zabeležili okrog 70 odstotno ude- ležbo na voliščih. Na vitanjskem koncu so v pr- vih jutranjih urah na nekaterih voliščih nekoliko zaostajali. Ne- koliko slabšo udeležbo so v tem času zabeležili še na voliščih v Linici pri Jerneju in v Novi vasi pri Slovenskih Konjicah kar pa so kasneje uredili. Na skoraj vseh voliščih v Slovenskih Konjicah so morali čakati vse do 19 ure po enega ali dva volivca, za ka- tera so sicer vedeli, da so odsot- ni, toda lahko bi se vrnili domov predčasno in prišli na volišče, za- to to ni smelo biti zaprto. ŠENTJUR Partizanska Planina je bila v nedeljo slovesna kot že dolgo ne. Okrašena z zastavami ;in zele- njem je pričakala dan volitev, ki so v tem kraju izredno lepo uspele. Po razpploženju bi se Pla- ninčani lahko kosali samo še s prebivalci Dramelj, kjer je tudi to pripomoglo k odlični volilni udeležbi. V šentjurski komuni so nedeljske volitve lepo uspele. Udeležilo se jih je 95,97 odstot- kov vseh volivnih upravičencev, kar je za nekaj odstotkov manj kot pri volitvah o občinski zbor občinske skupščine. Kandidat za republiški zbor republiške skup- ščine Miran Cvenk je bil tako izvoljen z veliko večino glasov. V šentjurski občini je kar cela vrsta volišč, ki so zaključila delo že zgodaj zjutraj. Tako so v Pon- kvici zabeležili 100 odstotno vo- livno udeležbo že ob osmih, v Straži nekaj minut za tem, v Sliv- nici ob devetih, v Primožu ob desetih, dopoldne pa še v Šent- jurju, Praprotnem, na Boletini in Ostrožnem pri Ponikvi ter v Trat- ni pri Grobelnem. Tako so torej na 30 odstotkih vseh volišč volili vsi volivni upravičenci. Najslab- še pa so se odrezali v Blagovni in KostriiTiici. Med zanimivostmi nedeljskih volitev je tudi razdelitev volišč. Skoraj vsa so bila namreč v pri- vatnih hišah, ki so jih v te na- mene primerno okrasili, domači pa so ponekod volivce celo po- gostili. Občinska volilna komisija v Šentjurju meni, da so bile nedelj- ske volitve med najuspelejšimi zadnjih let. ^ ŠMARJE PRI JELŠAH V šmarski komuni so v nedeljo zabeležili 92,3 odstotno volilno udeležbo. Res je sicer, da ta od- stotek ni med najboljšimi, ven- dar so volitve še vedno razmero- ma dobro uspele. Najbolje so se odrezali v Zagaju, Dobovcu, Slad- ki 2ori in v Šmarju, najslabše pa v Kamencah, kjer se je volitev udeležilo samo 79 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Tudi v šmarski komuni se je primerilo, da so v nekaterih voliščih čakali le še enega ali dva volivca, pa čeprav so vedeli, da ne bodo mo- gli priti. Toda zakon je zakon in volišče je moralo biti odprto do sedme ure zvečer. Tudi šmarski volivci so na vo- lišča prihajali dobro razpoloženi. Volilni odbori so v redu izpolnili svojo dolžnost, mladina pa je po- skrbela za okrasitev volišč. V šmarski komuni je za repub- liški zbor kandidiral Andrej Ma- rine, ki je bil tudi izvoljen. ŽALEC Volitve poslancev na področju žalske občine so potekale izredno svečano. Vsa volišča so bila lepo okrašena, v vseh večjih središčih pa je v dopoldanskem času igra- la godba iz Uboj. Na celotnem območju so voliv- ci volili poslance v zvezni zbor, za kar je kandidiral Tone Bole. Posebno zanimive pa so bile vo- litve v tisti polovici občine, kjer so volili poslanca za republiški, zbor in sta kandidirala Rado Za- konjšek in Andi Coršek. Zanimi- vo je. da je tudi Goršek dobil večino na manjšem številu vo- lišč kot Rado Zakonjšek. vendar je kljub temu zbral več glasov in je bil tako izvoljen za ])oslanca v r('i)ubliški zbor republiške skupščine. .Skupno je za Andija Ciorška glasovalo 'y.0'^'\ volivcev, za Rada Zakonjška pa 4.703. Raz- lika je torej ■>2i8 glasov. Od 22.lO^ volilnih upravičen- cev na področju občine je glaso- valo za poslanca v zvezni zbor 20.926 volivcev — ali 94,67 odstot- kov volivcev, ^a poslanca v re- ?)ublišl ali 95,25 odstotkov. Na Gomilskem so občani hkra- ti z volitvami opravili tudi refe- rendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za asfaltiranje ce- ste skozi Gomilsko. Samoprispe- vek so izglasovali, saj se je zanj odločilo približno 75 odstotkov vseh volivcev. Pred dnevi je bilo na III. osnovni šoli v Celju tekmovanje pionirjev in mladincev, ko so odgovarjali na vprašanja iz zgodovine in mladinske organizacije. Tekmovanje so pripravili mladinci ob sodelovanju s pro- svetnimi delavci, potekalo pa je v štirih skupinah. Vprašanja, na kft- tera so odgovarjali tekmovalci, so bila dokaj zahtevna, kljub temu so nanje presenetljivo ločno odgovarjali. Strokovna komisija, sestavljena iz prosvetnih delavcev, ter ocenjevalna komisija, ki so jo, sestavljali pionirji in mladinci, je najboljše skupine nagradila s knjižnimi nagra- dami. Prvo mesto so zasedli učenci 8. b razreda, ki so si s tem prido- bili pravico do sodelovanja na sektorskem tekmovanju. MAJHEN TODA POMEMBEN JUBILEJ CELJSKIH GASILCEV 10 let poklicne čete (Nadaljevanje s i. strani) Tako so s sistematično preventiv- no požarno varstveno vzgojo uspeli polagoma zmanjšati število požarov. Do pred nedavnim je bil celjski za- vod za požarno varnost s svojim de- lom edinstven v naši republiki, saj so se usmerili predvsem na preven- tivno vzgojo s prirejanjem raznih seminarjev v delovnih organizacijah in v okviru prostovoljnih gasilskih društev. Zanimivo je tudi dejstvo, da člani omenjene ustanove poleg po- žarnovarstvenega dela sami ustvar- jajo materialna sredstva za svoj ob- stoj. Člani poklicne čete so namreč nekdanji kvalificirani delavci, ki v prostem času > v delavnicah svoje ustanove proizvajajo razna gasilska orodja, avtocisterne, s svojimi proiz- vodi opremljajo svojo četo in poprav- ljajo gasilske brizgalne prostovoljnih gasilskih društev na področju nek- danjega celjskega okraja. S svojim delom prispevajo okrog 40 odstotkov sredstev za svoje normalno delo. Jutri, to je v soboto, bodo ob 17. uri na Trgu revolucije s svečanim programom, ki obsega poleg raznih športnih tekmovanj še taktične vaje poklicnih gasilskih enot iz Slovenije, svečano proslavili majhen, toda po- memben jubilej ob deseti obletnici obstoja poklicne gasilske čete. Ob ju- bileju bodo nagradili IVANA PA- SERA, JOŽETA SUNKA. IVANA GORIŠKA, FRANCA SELCANA in IVANA PODPECANA — pet članov, ki so v poklicni četi že vse od usta- novitve. -ez ZAKLJUČNI PLENUM OKZMS CELJE Kot vsi okrajni forumi se je v soboto razformiral tudi okrajni komite Zveze mladine Slovenije Celje. Ob tej prilož- nosti je bil tudi zaključni ple- num okrajnega komiteja, na katerem so razrešili vse člane tega komiteja, hkrati pa so razpravljali tudi o nadaljnjih nalogah organizacije Zveze mladine. Poudarili so, da bo treba predvsem okrepiti občin- ska vodstva Zveze mladine, kar bi naj zagotovilo vsebinsko bogatejše in pestrejše delo te najmnožičnejše organizacije mladih ljudi. PREDVOLILNO ZBOROVANJE V ŠENTJURJU KOMUNALNI PROBLEMI Pred dnevi je bilo v Šentjurju predvolilno zborovanje, ki se ga je udeležil tudi kandidat za republi- škega poslanca republiške skupščine MIRAN CVENK. Na zborovanju so občani razpravljali o oskrbi z vodo in kruhom, o komunalni ureditvi ter o problemih otroškega varstva. Ob porastu stanovanjske izgradnje je v Šentjurju ostala odprta vrsta komunalnih vprašanj, ki jih ni nihče reševal. Pereč problem v Šentjurju pred- stavlja tudi oskrba mesta z zdravo pitno vodo. Predvideno je bilo sicer, da bo z odkritjem novega izvirka vsaj delno r^šen problem, vendar so meritve pokazale, da bo ta količina vode zadostovala za potrebe občanov vasi Kranjčica in Hruševec. Vse re- šitve z iskanjem manjših izvirkov lahko rešijo problem le začasno, za- to bo potrebno v perspektivi napelja- ti vodo od drugod, za kar pa bodo potrebna vsekakor večja materialna sredstva. Na zborovanju je bilo tudi govora o krajevni skupnosti, ki zaradi po- manjkanja sredstev in kadrov še ne opravlja svojega poslanstva. Poleg tega so udeleženci zborovanja načeli tudi vprašanje otroškega varstva in varstvene ustanove, ki bo baje pri- čela z delom proti koncu leta. f. s. Dvaindvajseti april - DAN TABORNIKOV 22. april je dan tabornikov Slove- nije. Na ta dan leta 1954 je bila namreč ustanovljena skupščina združenja tabornikov Slovenije, ki je začela delovati na iniciativo cent- ralnega komiteja Zveze mladine Slovenije kot njena specializirana organizacija. Čeprav šteje ta orga- nizacija danes okrog 14 tisoč čla- nov, je to — če upoštevamo velik pomen, ki jo ima organizacija v življenju mladega človeka — še ved- no premalo. Taborniška organizaci- ja skrbi namreč za to, da njeni čla- ni koristno preživljajo svoj prosti čas, zato so v svoj program vnesli spoznavanje pridobitev revolucije, seznanjanje z dosežki tehnike in kulture, telesno vzgojo, itd. Tabor- niška organizacija tesno sodeluje z vsemi organizacijami, društvi in or- gani upravljanja — to je namreč po- rok za široko in vsestransko delo. Organizacija tabornikov vzgaja mla- dino na nevsiljiv, zanimiv način. Vse leto pripravlja sestanke, izlete, po- hode, potovanja, tekmovanja, letne tabore itd. — oblike torej, ki so pri- lagojene interesom in potrebam živ- ljenja mladih tako po spolu kakor tudi po starosti. Zato bi bilo prav, če bi starši svo- je otroke vzpodbujali k vpisu v ta- borniške vrste, saj bodo tako lepo preživeli počitnice, si krepili telo in duha. OBISKALI SMO AVTOTUlllSTlČNO PODJETJE »IZLETNIK« CELJE PREMAJHNE DELAVNICE v P1?VIH TREH MESECIH LETO-^NJEGA LETA SO VOZNIKI AV- TOTLHISTICNEGA PODJETJA »IZLETNIK« CELJE PREVOZILI 1,09H.(M)0KM IN PREPELJALI 2,243.000 POTNIKOV. TO SO DOSEGLI S S-J AVTOBUSI TIPIZIRANEGA VOZNEGA PARKA ZNAMK KAP IN DEUTZ. IN CE šE POVEMO, DA VZDRŽI!lEJO REDNO DNEVNO 91 LINIJ IN DA STA NADALJŠI LENDAVA-LJUBLJANA TER CELJE -PIRAN, V SEZONI PA CELJE-SPLIT, DA SE V ZADNJEM ČASU VSE BOLJ USMERJAJO NA PRIMESTNI IN MESTNI PROMET TER DA SO SE PRED DOBRIM POL LETOM PREIMENOVALI V AVTO-TU- RISTICNO PODJETJE, KI NUDI VSA TURISTIČNA POTOVANJA DO- MA IN V SODELOVANJU S »PUTNIKOM« IZ BEOGRADA TUDI ZA INOZEMSTVO, POTEM SMO PAC OKVIRNO PRIKAZALI DEJAVNOST 300 ČLANSKEGA KOLEKTIVA. Tako mimogrede so nam zaupali, da stojijo na trdnih nogah. Kar v prvem četrtletju so prekoračili plan iiuančne realizacije za dobro četrti- no. Kljub temu pa ne manjka te- žav. S tii)iziranim voznim parkom na vozila domačih firm se žal riiso izognili problemu stalnega pomanj- kanja nadomestnih delov. Večina cestišč, na katerih vzdržujejo svo- jih 91 linij dnevno, je makadamskih, in to slabo vzdrževanih, tako da^ so dnevni lomi vzmeti ali druge okva- re vsakdanja zadeva. Še resnejši problem pa je nabava gum. Pred nedavnim so bili že na tem, da uki- nejo nekaj linij. Prav tako je upra- vičljiva l^ojazen, da bi za več kot 100 odstotkov višje cene gum (210 tisoč namesto prejšnjih 90!) utegnile voditi k višanju voznih tarif. Svojevrsten problem predstavlja že zdavnaj premajhna delavnica, ki je bila zgrajena pred ?4 leti za 7 vo- zil in so jo doslej le malo razširili. V podjetju sicer pripravljajo ela- borate za razširitev delavnice in pra- vijo, da so jih časovno zavrli novi predpisi o investicijah. Kot kaže, bo tudi to kmalu rešeno, saj bodo že prihodnji mesec dokončali adap- tacijo novih upravnih prostorov, ta- ko da ne bo več dosedanje razdrob- ljenosti med upravo, delavnico in avtobusno postajo. Ta razdroblje- nost ni najbolje vplivala na poveza- vo ijied mehaniki, vozniki in spre- vodniki ter upravo. V novih prosto- rih bmlo imeli tudi okrepčevalnico in klub in prepričani so, da bodo novi pogoji odstranili številna ne- soglasja znotraj kolektiva. In prometne konice? Prav isM delovni čan vseh podjetij (izjema je le emajlirka. ki pričenja 10 mi- nut poprej!) v Celju onemogoča uspešno rešitev dovoza delavcev iz območij Žalca, Štor, Vojnika, La- škega. (Najzanimivejši pa je vsekakor mestni promet, kpr kaže najboljši^ ekonomski račun. Toda žal v Celju lahko govorimo predvsem o obrob- nem mestnem prometu, saj sta tako središče mesta kot razvijajoči se ' Otok, (xlrezana ckI te bonifikacije. Pri avtoturističnem podjetju ob- ljubljajo, da bodo letos pomnožili j celjski mestni promet in bodo inter- val zmanjšali od ene ure na pol ure, toda vsakomur je jasno, da z Oto- , ka kljub dokajšnji razdalji prideš i skoraj |istočasno ali celo prej pe§ kot z sedanjim obvoznim sistemom mestnega prometa. Nobena novost ni, da je avtobus- j nn postaja v Celju že zdavnaj pre- majhna in kar razumljivo je. da ima kolektiv celjskih železničarjev stal- ne pripombe na fronto avtobusov mestnega prometa, ki običajno za- pirajo dohode na železniško posta- jo. Vsekakor bo treba nekaj ukre- 1 niti, saj to stanje postaja iz dneva v dan vse bolj problematično. Torej i neodložljiva obveza podjetja in ob- j činske skupščine! J. K. CELJSKA AVTOBUSNA POSTAJA JE PO- STALA OZKO GRLO AVTOBUSNEGA PROMETA. LE REDKOKDAJ LAHKO AVTOBUSI STOJE PRI DOLOČENIH JIM ŠTEVILKAH, PRAV TAKO PA BI VSAKRŠNO OZNAČEVANJE LINIJ POD ŠTEVILKAMI NE KORISTILO. VSEKA- KOR BO TREBA ĆIMPREJE UREDITI DALJŠI POSTAJALNI PROSTOR, OBE- NEM PA BO TREBA RAZMISLITI O PARKIRNEM PROSTORU ZA AVTOBU- SE, KAJTI V SEDANJEM POLOŽAJU MORAJO PARKIRATI V DVA KILOME- TRA ODDALJENIH GARAŽAH. BESEDA OBČANOV ODKLONJENO GRADBENO DOVOlJENJE Tovariš urednik! Moj prijatelj Jernejšek Marjan je kupil v Ogorevcu stavbno par- celo s staro, že dotrajano hišo, ki bi jo bilo treba podreti. Zato je vložil prošnjo za gradbeno dovo- ljenje pri referentu za gradnje v Celju. Prošnja je bila po pregle- du terena zavrnjena, češ da par- cela ni primerna za gradnjo, kve- čjemu za čebelnjak. Hišo naj si postavi na Lipi nad Storami. Mislim, da je bila zavrnitev ne- utemeljena. Električni vod teče tik ob omenjeni parceli, tudi ce- sta je blizu, prav tako pa za vodo ni problem. Za gradnjo hiše bi ne imela občina nobenih komunalnih prispevkov. Prosim za pojasnilo. Lojze Dobovišek, Prožinska vas 21 Skupščina občine Celje nam je poslala pojasnilo: Na vaš dopis z dne 26. III. t. 1. vam v zadevi odklonitve izjem- nega gradbenega dovoljenja stran- ki Jernejšek Marjanu sporočamo: Jernejšek Marjan je zaprosi,! za lokacijo za gradnjo hiše 27. ja- nuarja 1964. Dne 18. 5. 1964 je bil na kraju samem komisijski ogled parcele po strokovni komisiji, ki je zapisniško ugotovila, da grad- nja hiše na predlagani parceli ni možna, ker ni v strnjenem naselju in ker ni zadostno komunalno opremljena. Komisija je priporo- čila stranki, da si parcelo pridobi v gradbenem okolišu na Lipi, ki je tudi blizu njegovega službene- ga mesta železarne Store. Soglas- je k zazidavi predlagane parcele je odrekel tudi republiški sekre- tariat za urbanizem s svojim do- pisom z dne 6. 6. 1964. Dne 4. 9. 1964 je bila izdana od- ločba, s katero je bila odklonjena zazidava predlagane parcele. Jer- nejšek se je proti. odločbi pravo- časno pritožil, vendar je Skupšči- na okraja Celje pritožbo zavrnila iz razlogov prvostopne odločbe. Postopek je tekel sicer precej dolgo, ker je bilo o stvari potreb- no soglasje republiškega in okraj- nega organa, vendar v postopku ne vidimo nobenih nepravilnosti. Načelnik oddelka za upravno pravne zadeve Oskar Naglav, dipl. prav. NEVARMO Tov. urednik! Celje je postalo zadnje čase zelo prometno mesto, kjer so uli- ce polne motornih vozil. Zato bi moralo imeti bolj urejen promet, ki bi skrbel za Varnost pešcev. V mest,u sta dve zelo nevarni me- sti, to je križišče pred restavra- cijo\ »Ojstrica« in pa pred restav- ricnjo Pošta. Zlasti tu je ob 6. uri zjutraj zelo živahen in neva- ren prehod za pešcel Tako tudi ob 14. uri. Zato bi bilo umestno, da bi ob tem času urejeval pro- metni miličnik ves promet, tako za vozila, še bolj pa za varnost pešcev. Tako so mi povedali tudi v restavraciji, kako nevarno je to križišče za goste, ki prihajajo v restavracijo ali iz nje. Pešci žele, da bi se upoštevale njihove želje glede varnosti. Skočir Stanko, Loka pri Z. m. Telegram potoval 44 ur Pred nedavnim sem poslala iz Celja na Planino pri Sevnici te- legram. Iz Celja sem ga odposla- la v soboto zvečer ob 18. uri 44 min^t. Naslovljenec ga je spre- jel v ponedeljek ob 14. uri 30 mi- nut. Ker je oddaljenost od Plani- ne do naslovljenca 4,5 km, sem plačala v Celju dostavnino 500 din. Tudi prejemnik telegrama je moral plačati 300 din. Kako je to mogoče? Pavlic Fant Celje, Jakopičeva 4 ...IN N J B N O B^M E V CEUSKA INDUSTRIJA V PRVEM ČETRTLETJU REKORDEN IZVOZ v MARCU IZVOZILI ZA 1,400.000 DOLARJEV Celjska industrija je v letoš- njem prvem četrtletju uspela kljub raznoterim težavam reali- zirati letni plan s 102,7 odstotki, kar pomeni v primerjavi z lan- skim letom porast za H odstot- kov. Ta izredno visoka proizvod- nja gre predvsem na račun viso- ke proizvodnje v Cinkarni in in štorski železarni (kjer je v slednji lani v istem času bil velik izpad proi,zvodnje). Najobčutnejše zaostajanje pro- izvotlnje je predvsem v kovinski industriji (industrija finomeha- ničnih aparatov, tovarna tehtnic itd.), kjer so najbolj prizadeti za- radi pomanjkanja reprodukcij- skega materiala. V podobnem po- ložaju pa je tudi lesna industri- ja, ki ji primanjkuje hlodovine in tekstilna industrija (predvsem Toper). Porast števila delovne sile je na planiranem povprečju 3,4 od- stotke, storilnost pa je porasla za 10 odstotkov. Izreden uspeh pa je celjska in- dustrija v letošnjem letu doseg- la v izvozu s skoraj 27 odstotki, kar pomeni 2 odstotka nad pla- niranim. Prav v marcu lahko govorimo o rekordnem izvozu 1.400.000 dolarjev. Pri tem pred- njači Cinkarna z rastočim izvo- zom modre galice, ki je samo v marcu izvozila za 70'5.000 dolar- jev. Štorska železarna je z izvo- zom začela šele v marcu in doseg- la 18,1 odstotka letnega plana in tako lahko pričakujemo, da bo tudi železarna prekoračila plan- ske obveze. Uspešno nastopa z izvozom tu- di Aero, čeprav izvažajo šele dru- go leto, uveljavlja pa se tudi Etol, ki je letos šele izvozni za- četnik. Lesno industrijski kombinat Savinja je pri izvozu v zaostan- ku, vendar pa izvoz v marcu (200.000 dolarjev) daje slutiti, da bodo začetni izpad nadoknadili. Omembe vredno pri izvozu lesa je, da se vse delovne organizacije orientirajo na izvoz finalnih iz- delkov. Tovarna perila »Toper« pa ima pri izvozu težave zaradi pomanjkanja materiala, ki jim je nujno potreben pri kompletira- nju. Torej kljub številnim težavam vendarle kaže, da se naša indu- strija zaveda pomena menjave blagovne proizvochije / in dosega zastavljene plane. 'Omembe vred- na pa so prizadevanja kolektiva Cinkarne, ki bo letos izvozila za več kot 6 milijonov dolarjev, kar je vsekakor izredno pomembno. J. K. ZIMSKA SEZONA V TURIZMU ŠE VEDNO NA REPU Slaba propaganda Turizem postaja vse bolj važna gospodarska ve-i j a pri nas. In čeprav nas v teh dneh zagrinja^ cmeravi april je iz dneva v dan vse več turistov,! ki hite proti morju ali pa v hribe. Morje ni dome-1 na našega območja, zato pa privlačijo hribi ini kopališča ter zdravilišča številne inozemske tu- riste. In če govorimo o pogojih, potem lahko tr-, dinio, da imamo odlične pogoje za razvoj turiz- ma: termalna kopališča so v bližini odličnih smu- čišč in prav tako tudi morje ni preveč oddaljeno od naših krajev. Kot kaže, z ukinitvijo okraja ne i bomo izgubili okrajne turistične zve- i ze, ker se je več kot polovica čla^iov i (turističnih društev) izreklo za to, \ da ostane zveza kot medobčinska tu- i ristična organizacija. j Že sedaj lahko ugotovimo, da je« tudi letošnja,zimska sezona bila sla-: bo pripravljena, razen v Celju in Ve- ] lenju. Trpela je največ propaganda, kajti vse naše novitete ne pomenijo i nič, če gostje zanje ne vedo. Največ * možnosti za zimski turizem imajo i predvsem: kraji Mozirje, Ljubno,; Gornji grad, Solčava, Celjska koča; — Svetina, Mozirska koča in Paški j Kozjak. In zakaj tolikšen poudarek! zimski sezoni? Letna sezona je vse-; kakor prekratka, da bi lahko krila, vse stroške vzdrževanja turističnih i objektov. 1 Odveč je govoriti, da .so naša zdra- { vilišča (Dobrna, Laško, Rogaška Sla-' tina) najbolj zanesljiva tudi v času j zimskega turizma. Ogrevane sobe in odlične pogoste zabave, privabljajo j tudi v zimskem času številne goste.!; O tem najbolje priča skoraj za tret-j jino večji obisk v lanskem letu, saj; je bilo na celotnem področju okrog; 84.000 nočitev. Doseči pa je možno i še več, toda temu mora botrovati, dobra propaganda, posebej v ino-; zemstvu. Letos so natisnili letak v j nemščini v 60.000 izvodih, poleg tega; pa barvnim prospektom celotnega i področja in Gornje Savinjske doli-; ne dodali vložek' v nemščini. Vsej več prostora najdejo tudi inozemski; časopisi za naše področje; predstav-j i nika hotela Celeie in Evrope v Celju; i pa sta z obiskom sosednjih dežel ob- f novila stare in navezala vrsto novih k. poslovnih zvez. Osnovni problem propagande so finančna sredstva. Pri nas gre nam- reč le 1 odstotek deviznega priliva za propagando, medtem ko drugod trosijo od 5 do 10 odstotkov priliva in tako naša propaganda nikakor ni sodobna in slabo zajema nova trži- šča. Vse bolj bo treba stremeti za tem, da bodo občinske skupščine poskrbele za zadostna sredstva za propagando. In še letošnje turistične priredit- ve: Turistični koledar jih uvršča med 5. junijem in 12. septembrom. Torej tipična sezonska usmeritev, pri čemer bo treba ob razširitvi tu- rizma tudi na zimsko sezono razmiš- ljati o prireditvah prej in kasneje. Uvod v turistične prireditve bo mladinski pevski festival v Celju, sledila pa mu bo predstava na Sta- rem gradu v priredbi SLG Celje in delavskega odra Celje z Novačanovi- mi Grofi. Zatem bo turistični teden v Rogaški Slatini, festival amater- skih iger na Dobrni, turistični teden v Mozirju, šahovski turnir v Vele- nju, dan savinjskih ribičev v Mozir- ju, praznik cvetja in piva v Laškem, turistično-kmetijska prireditev v Gornjem gradu, prireditev ob bras- lovškem jezeru, ribezlova razstava v Kozjem, flosarski bal v Ljubnem, dan hmeljarjev v Preboldu, Rogaška noč v Rogaški Slatini, lovsko-turi- stični dan v Dobrni, plesni turnir v Velenju, steklarska razstava v Ro- gaški Slatini in za zaključek gostin- sko turistična razstava. Vsekakor kar lepo število prireditev, od kate- rih imajo številne tradicijo in si jih radi ogledajo tudi številni inozemski turisti. J. K. z ZADNJEGA ZASEDANJA ZVEZNE SKUPŠČINE Upravičeni ukrepi Na zadnjem zasedanju zvezne skupščine o gibanju gospodarstva in o odlokih za sta- bilizacijo so poslanci sprejeli vse ukrepe iz- vršnega sveta zmrzovanje cen, omejitev in- vesticij, kreditov, proračunov ter osebnih do- hodkov. Osnovno pa je vsekakor v sedanjem stanju ugotoviti, kje je generalni inleres ce- lotne družbe spričo lokalnih interesov vseh vrst. Generalni interes je možrto uresničiti z instrumenti in ukrepi, ki so sicer.interven- cija administrativne narave širokega značaja, a so žal več kot nujni v sedanjem položaju. Vsi se strinjajo, da je gcneral-ii interes v izvajanju politike plana za letošnje leto. In to pomeni stabilizacijo gospodarstva in trži- šča ter mirnejši tempo razvoja. To pa je zdrave* rušenje mita, ki nas že leta bremeni: ni mogoče, da vsako leto investiramo več kot petino narodnega dohodka, da večamo pro- izvodnjo za slabo petino in da letno na novo zaposlimd več kot 230 tisoč ljudi. Torej gre za realnejšo politiko, kajti žive- ti na »visokih nogah« ni niti modro niti od- raz dolgoročne politike in prav tu leži glavni vzrok trajne neuravnovešenosti naše- ga gospodarstva in so zato ukrepi upravičeni. Mozirje • Šentjur • Velenje • Mozirje • Šentjur • Velenje • Mozirje • Še SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE MOZIRJE SMOTRNO GOSPODARJENJE ZA MODERNIZACIJO CESTE OD RADMIRJA DO LUC LETOS PREMALO DENARJA OBČINSKA SKUPŠČINA MOZIRJE, KI JE BILA NA NEDAVNIH VOLITVAH OBNOVLJE- NA S POLOVICO NOVIH ODBORNIKOV, JE NA PRVI SEJI IZVOLILA NOVE ODBORNI- ŠKE KOMISIJE, KER JE STARIM POTEKEL MANDAT. V nadaljevanju so sprejeli tudi sklep o sestavi svetov občinske skupščine. Po statutu občine obsta- ja 11 svetov. Vsi sveti so sestavljeni po delegatskem sistemu. Vanje de- legirajo svoje člane delovne in dru- ge organizacije ter občani, ki jih iz- voli občinska skupščina izmed od- bornikov in drugih oseb. Skvipščina je razpravljala o za- ključnih računih občinskih skladov za leto 1964. Obravnavala je vse za- ključne račune razen stanovanjske- ga sklada, ki ga bo obravnavala na eni izmed prihodnjih sej. Skupščina je vse zaključne račune potrdila brez širše razprave, čeprav bi bilo morda prav, da bi bili odborniki o nekaterih , pomembnejših sklaiih, kot so gozdni sklad, šolski sklad in še nekateri drugi, podrobneje raz- pravljali. Iz vseh zaključnih raču- nov skladov je bilo videti, da so s sredstvi smotrno gospodarili in da so bila koristno naložena. Na seji so odborniki govorili tudi o nujnosti nadaljevanja moderniza- cije ceste proti Logarski dolini. Po programu naj bi bila letos moderni- zacija opravljena od Radmirja do Luč. Za to bi potrebovali najmanj 320 milijonov dinarjev. Zaradi ne- davno sprejetih ukrepov za omeji- tev investicij pa kaže, da bi letos lahko zbrali največ 140 milijonov di- narjev. Od tega bi zbrala občina 70 milijonov dinarjev, 70 milijonov pa bi prispeval republiški cestni sklad. Znaten del sredstev, ki jih bo zbrala občina, bo predstavljal les, ki ga bo- do darovali občani mozirske občine. Zaradi manjših finančnih sredstev, ki bodo letos na razpolago, pa ne bo mogoče modernizirati toliko kilo- metrov ceste, kot je bilo prvotno predvideno. Del seje so posvetili tudi nedavno sprejetim ukrepom zveznega izvrš- nega sveta in zvezne skupščine za stabilizacijo gospodarstva. Poudari- li so, da bo treba zaradi izločitve v rezervni sklad 5 odstotkov dohod- kov proračuna občine, pridobljenih po 31. marcu 1965, s sredstvi letoš- njega proračuna kar najbolj smotr- no gospodariti, proračunsko potroš- njo pa omejiti na najnujnejše. Pri tej omejitvi ne bi smele biti priza- dete nekatere družbene službe, pred- vsem šolstvo. Sploh je vprašanje, če bodo dohodki občinskega proračuna doseženi v višini kot so bili planira- ni, ker po nedavno sprejetih ukre- pih tudi osebni dohodki, iz katerih se v glavnem zbirajo sredstva za proračunsko potrošnjo ne bodo mo- gli tako naglo rasti. -er VIŠJE NAGRADE V mozirski občini je registriranih vsega 31 vajencev, od tega šest žensk, ki so v uku v družbenem in privatnem sektorju. Število vajen- cev je glede na razvitost terciarnih dejavnosti v občini znatno prenizko. Predvsem primanjkuje vajencev v uslužnostni obrti. Temu so delno krive zelo nizke mesečne nagrade vajencev, saj so do nedavnega zna- šale le od štiri do šest tisoč dinar- jev mesečno. Zato ni čudno, da se je mladina rajši zaposlila kot nekva- lificirana delovna sila, saj je bila neprimerno bolje nagrajena, kot pa vajenci. O tem problemu je pred ne- davnim razpravljala tudi občinska skupščina Mozirje. Skupščina je sprejela odlok o naj- nižji mesečni nagradi vajencev, ki jo morajo prejemati med učenjem poklica (obrti). Po tem odloku zna- ša mesečna nagrada v prvem letu učenja najmanj 6 tisoč dinarjev, v drugem letu učenja najmanj 8 tisoč dinarjev in v tretjem letu učenja najmanj 10 tisoč dinarjev. Delovne organizacije in zasebni obrtniki pa lahko izplačujejo tudi višje mesečne nagrade. —er Razstava v Šoštanju Pred dnevi so v Napotnikovi gale- riji v Šoštanju odprli razstavo aka- demskega slikarja Bojana Golije iz Maribora. Ob tej priložnosti je avtor priredil predavanje o svojem potova- nju po Japonski, ki ga je obogatil z barvnimi diapozitivi. Bojan Golija je doslej razstavljal po vseh večjih kra- jih Slovenije kakor tudi v Lundu na Švedskem in v Tokiu. Likovna sekcija Svobode pa bo da- nes zvečer odprla v dvorani glasbene šole razstavo Frana Zupana iz Ljub- ljane. Avtor, ki je začel svojo sli- karsko pot v Jakopičevi šoli, je raz- stavljal doma, na Dunaju, Pragi, V^^ndonu, Berlinu in Trstu. Razstava, posvečena 20-letnici osvoboditve, bo odprta do 9. maja. PARTIZANSKO SLAVJE V Planinski vasi nad Planino pri Šentjurju so v teku priprave za pra- znovanje 20-letnice osvoboditve. Kra- jevna organizacija ZB in SZpL pri- pravljajo veliko proslavo. Proslave se bodo udeležili tudi pr- voborci in aktivisti, ki so se borili in delali, v teh krajih. Planinska vas je ena izmed vasi, ki so jo Nemci pred dvajsetimi leti požgali do tal. Program za proslavo bodo pripra- vili občani sami. Sodelovali bodo do- mači recitatorji, pevski zbor in god- beniki. Po programu bo partizansko slavje. j. p. IZ ŠTOR TRADICIONALNI IZLET Železarji iz Štor bodo letošnji pr- vomajski praznik lepo proslavili. Osrednjo proslavo bodo pripravili že 27. aprila zvečer, ko bo v prostorih kulturno prosvetnega doma slavnost- ni govor in gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja s Spe- wackovo komedijo Naši trije angeli. V dneh pred praznikom bodo okra- sili in uredili proizvodne obrate ter zunanjost železarne. V Šentjanžu nad Štorami bodo postavili mlaje in pri- pravili kresove. Dan pred prazni- kom bodo predstavniki podjetja, or- ganov samoupravljanja in družbeno političnih organizacij čestitali članom kolektiva. V jutranjih urah prvega maja bo godba na pihala igrala budnico, nato pa bodo člani kolektiva in ostali ob- čani šli na tradicionalni prvomajski" izlet na Svetino. Predstavniki kolek- tiva bodo v dneh pred praznikom obiskali in obdarili bolne člane ko- lektiva, ki so na zdravljenju. J. m. Z ZADNJE SEJE DS Na zadnji seji delavskega sveta štorske železarne so člani razprav- ljali o pripravah za volitve organov samoupravljanja. Sprejeli so sklep, da bodo v njihovem kolektivu volitve v delavski svet podjetja in delavske svete ekonomskih enot v petek, 14. maja. V centralni delavski svet bodo iz- volili 33, v delavske svete ekonom- skih enot pa 84 novih članov. Skup- no bodo izvolili 117 članov. j. m. Novi zabavni mesečnik lahko kupite pri vseh prodajalcih časopisov OBVESTILO Varnostni organi celjskega tajni- štva za notranje zadeve so pred dnevi njeli ZORO TRATENŠEK, ki je po dosedanjih ngotovitvah ogu- Ijnfala za različne denarne zneske i'ieko 50 občanov. ZORA TRATENŠEK sedaj presta- ja npravno kazen zaradi klateštva., istočasno pa varnostni organi po- izvednjejo na terena za oškodovan- ci, od katerih si je imenovana spo- .'o^ala |>od raznimi pretvezami de- nar. Goljnfala je predvsem na po- dročja nekdanjega okraja, saj so dosedanje prijave že prispele iz Vranskega. Žalca, Laškega, Rimskih Toplic. .Šentjnrja in Šmarja. Varno- sini organi predvidevajo, da je na omenjenih področjih še več oško- dovancev, zato pozivajo vse, ki jih je ognljnfala, da primere prijavijo na najbližji postaji milice ali na tajništvu za notranje .zadeve v Ce- lju. ZORA TRATENŠEK je stara okrog 30 let, močne postave, visoka 1^1 (entimetrov. Z goljufijo je pri- čela i)o dosedanjih ugotovitvah oktobra lani in je goljnfala vse do 15. ajirila letos, ko so jo prijeli. JAKA SLOKAN: SAVINJSKE ZAMOHTNICE PABERKI IZ ČASNIKARSKIH ZAPISOV O HAUSENBICHLERJU Od kdaj in zakaj tolikšna pri- ljubljenost Janeza llaiiseidiichler- ja v Savinjski dolini? Kot odgo- vor vam bom na mizo vsul — ko- likor le hočete — izpise iz takrat- nih časnikov in publikacij. Zakaj jieki lej* Časnikar v skrajnem histvu vselej — resnico zapiše. Vem. da ste mi pomežiknili — v duhu seveda, toda. o tem bomo še — govorili. JANEZOV stari oče je še imel v posesti cesarsko — kraljevsko pošto pri Sv. Petru v Savinjski do- lini, kjer se je ustavljala svitla ce- sarska rodovina. kadar je potova- la iz Dunaja v italijanske dežele ali pa nazaj, ker takrat ni še lazi- la železna kača križem po svetu, kakor dandanašnji.. Vmesna moja pripondia: objavljam izpiske iz KOLEDARJA družbe Sv. Mohor- ja za leto 190(). Poštarjev sin Alojz izbral si je za ženo žalskega tržana Šeutaka hčerko, se z njo poprijel poljedel- stva in obrtnije«. Alojzijev sin - JANEZ HAU- SENBICHLER - pa je najprej »pokazal bister um« v žalski ljud- ski šoli. nato pa »dovršil dva raz- reda (takratne) cesarsko-kraljev- ske glavne šole v Celju... in ... se priučil medičarskega rokodelstva. Ker pa takrat ni bil nobeden ro- kodelec spoštovan, ako ni šel kot pomočnik s culo na rami križem sveta, je tudi Janez Ilausenbich- ler kot 17-letni mladenič vzel stare nauke svoje matere v srce in pa culico na ramo ter se je podal po svetu, da se izobrazi in spozna šege pa navade tujih krajev in drugih ljudstev. Štiri leta je bil po svetu med tujimi ljudmi, kjer je videl mnogokaj. se mnogo učil ter marsi-^ kaj poskusil«. Mladi gospodar Janez Hausen- bichler »izbral si je pošteno in pridno gospodično Lizo Zmerzlikar, Ivčerko dimnikarja v Celju«. Tak je začetek tiste hiše »hiše v trgu Žalec«, ki je zlagoma |)osta- la žarišče vseh silnic in vozlišč mnogih javnih dejavnosti, ki so tako ali drugače odločilno vpliva- le na splošen razvoj v kraju sa- mem in v dolini, skoraj lahko za- pišem — vso drugo polovico XIX. stoletja. J. Hausenbichier je umrl 11. aprila 1896. star 58 let. Janezu llausenbichierju sem v svoji knjigi odniefil primeren pro- stor, zakaj velja, da je — naj- značilnejši predstavnik žalskega tržana. Za zdaj pa le nek^j — časuiških zapisov! DOMOVNA v Celju: » ... 26. de- cembra 1895 so gospod Janez llau- senbifhler kot župaii na čelu vrlih /'.iilčaiu)v prisostvovali glavnemu zborovanju BRALNEGA DRU- ŠTVA ŠT. PAVEL v Savinjski do- lini v gostilni Janeza Šribarja. Gospod Hausenbichier omenja, da mu srce veselja igra, ko vidi, da se Št. Pavlani tako živo in nnio- goštevilno zanimajo za prekorist- no bralno društvo, za omiko in na- predek naroda slovenskega ter za- kliče gromovito »živijo« vsem navzočim.. .< Hausenbichier je ob tej prilož- nosti podaril Bralnemu društvu Št. Pavel sam 5 goldinarjev, med- tem ko so ostali člani žalske dele- gacije priložili skupno 6 goldinar- jev. Za primerjavo oziroma, da si lahko, drage bralke in spoštovani bralci, sami izračunate približno vrednost teh daril, navajam, da je bila tisto leto prodajana cena hme- lju od 40 do 50 goldinarjev za 100 kg. DOMOVliNA (v Celju) naznanja (25. 1. 1894). da »bo 27. januar- ja 1894 ob 8. uri zvečer v prosto- rih gosp. J. Hausenbichierjeve go- stilne v Žalci PLESNI VENCEK. Godba šmarska pod vodstvom g. Štefana Kovača. Vstopnina za osebo T goldinar. CISTil DOHOD- KI NAME\|E.\T SO REViNT ŠOL- SKI .MLADIiNL. Sodite, kakorkoli že hočete, drži. da so njega dni — ob sleher- ni priložnosti vsaj poskušali tudi gmotno podpreti skupno skrb za osnovno šolstvo. Pa dandanes';' SLOVENSKI GOSPODAR v Ma- riboru poroča o občnem zboru HMELJARSKEGA DRUŠTVA V ZAVCl. ki je bil 9. novembra 1882, - PAZITE DOBRO! - drugo le- to njegovega obstoja oziroma tisto leto. ko je izšla J. Hausenbichlerja; knjižica NAVOD O HMELJAR- STVU, (med drugim) tudi to-le: » .. Prišlo je okolo 100 ljudij. (Moje opozorilo: 100 ljudi, ki so se živo zanimali in tudi že morali bi- ti kakorkoli tesneje povezani z društvom!) Gospod Wilhem (pred- stavnik avstrijskih takratnih fo- rumov iz Celja) je govoril o hme- ljarstvu nemški, gospod Hausen- bichier pa slovenski, kar je veli- ko več zdalo, ker so ga vsi ra- zumeli. Tudi iz lastne skušnje je govoril in marsikaj povedal, če- sar še teoretični hmeljarji niso ve- deli. PredV>ednik g. Hanpt (lastnik graščine Štravsenek pri Gomil- skem in tudi kot eden med uteme- ljitelji hmeljarstva v Savinjski do- lini — opomba J. Slokan) je nasve- toval sejme za hmelj v Žavci. Gos- pod Wilhelm je obečal. da bode kmetijska družba hmeljarstvo v Savinjski dolini [jodpirala, ker je itak^ iijenenui namenu primerno;. DOMOVINA v Celju - št. 4 z dne 5. 2. 1894 objavlja članek »Zo- per hmeljevega škodljivca . Da bi se zatrl hrošč, ki dela hmelju toliko škode, posvetovalo se je o sredstvih savinjsko hmeljarsko društvo, kmetijska družba in de- želni zbor. poljedelsko ministrstvo je pa poslalo izvedenca v Savinj- sko dolijio. Zdaj bode o tem razgo- vor še v deželnem zboru, ki utegne skleniti, postavo kako bi se ta škodljivec zatrl«. Zapik! Bodi za tokrat dovolj, me- ni pa inirno verjemite, da sem zbral že doslej blizu KKK) tipkanih strani nekdanjih veljavnih pred- jiisov v zvezi s j)ridelovanjem limelja. z zaščito njegove prove- nience (izvora) itd. Smelo bom zapisal, da so n<>kda- iije POSTAVE mnogo razločneje in odočneje ščitile žlahtno zeleno- zlato rožVo, kot lahko to rečem za dandanes — doma in tudi po svetu. Pravijo, da naj bi bila zgodovi- na-učiteljica. MNENJE O ODPOVEDI GOSTOVANJ SLG CELJE V ŠENTJURJU KRPANOVA KOBIU Na videz je vse lepo in prav: v Šentjurju občanom niso bila všeč gostovanja Slovenskega gledališča iz Celja, zato so sklenili poživiti de- lo lastne dramske sekcije. Ker pa tu- di za amatersko dramsko dejavnost ni bilo zanimanja, bodo zdaj situ- acijo sanirali tako, da bodo k delu pritegnili mladino. Režiserskega kadra je dovolj in volje do dela tu- di. Potem so sklenili še. da se bodo letos nasploh odpovedali gostova- njem celjskega gledališča zaradi pomanjkanja sredstev in nezaintere- siranosti občanov za njegov pro- gram. Tako bo spet lepo in prav. Ce pomislimo nekoliko natančneje in če sklep šentjurskega občnega zbora čisto v skladu z logiko neko- liko posplošimo do povsem možnih posledic, se znajdemo v zelo zanimi- vem položaju. Naj še druge občine poživijo svojo amatersko dramsko dejavnost z mladimi silami, saj je volje do dela in mladine povsod do- volj, režiserski kader pa se tudi naj- de, in naj se to Slovensko ljudsko gledališče preprosto zapre. Igravci bodo že dobili delo po knjižnicah, muzejih in občinskih pisarnah ali pa v ljubljanskem gledališču, saj jih navsezadnje ni toliko, dotacije pa namenimo raje zdravstvenim in sta- novanjskim skladom. J'o istem de- lovnem in zelo kulturnem principu naj ukrepajo tudi tam, kjer gostu- jejo druga nezanimiva gledališča, mariborsko in ljubljansko mestno, in kako bodo potem razbremenjeni proračunski skladi! In kako bo šele mladina našla spet samo sebe pri kulturnem delu in v prostem času!" Kar pa je — če smo dosledni v svo- ji natačnosti — najvažnejše: občani bodo res zadovoljni. Zakaj ne bi to- rej vrnili kulture same sebi in ne- posredno v roke tistih, ki jo potre- bujejo, njenemu ljudskemu izvoru; naj si jo torej tisti, ki jo potrebu- jejo tudi sami delajo, pa bo mir. Sgj so nekdaj že klasiki sanjali o časih, ko bo vsak čevljar znal sli- kati kot Rafael, in bodo torej Ra- faeli nepotrebni, če ne bodo tudi delali čevljev. Takšni časi so zdaj po šentjurskem pbčnem .zboru pred nami, če natančneje pomislimo. Vendar pa ni moj namen, da bi bil načelen. Načelni so drugi mnogo bolje. Nečesa pa kljub temu ne smem pozabiti, tega, da potem kulture tu- di ne bo treba več plačevati ali — kako se že reče — zanjo ne bodo več potrebna sredstva. Iz naših*druž. benih odnosov bo s tem tudi mezdni odnos zgineval še temeljiteje ko do zdaj in z njim Govekar in vsi gove- karji, ostala bo edinole Krpanova kobila, spomenik neminljivi pretek- losti. Ivan Cankar — ta bo tudi ostal, ker je mrtev — je bil nekoč popisal, kako je ljubljansko šent- petersko predmestje ploskalo Krpa- novi kobili, ko je ta igrala v kranj- skem deželnem gledališču v nekem igrokazu glavno vlogo. Krpanovi kobili ploska najbolj navdušeno vedno samo predmestje, pri nas pa se nič več ne delimo na mesto in predmestje, na Ljubljano in pode- želje, na Celje in Šentjur. Vendar je vprašanje, če ne bomo po šentjur- skem občnem zboru —volji do dela, amaterizmu in mladini navkljub vendarle vsi postali eno samo šir- no šentpetersko predmestje. In še to je vprašanje, če ne bi morda šentjurski občani radi samo Krpa- nove kobile na odru Slovenskega ljudskega gledališča, pa bi bili zado- voljni in bi tudi sredstva za njen program našli. Medvedja usluga šentjurskih kulturnih mož gledali- šču, ko se zdaj ob ukinitvi okrajev njegova problematika financiranja na novo ureja, je torej še bolj dvo- rezniL_ Tu se moja načelnost tudi .zares neha. Pisal sem, ko da je v Sloven- skem ljudskem gledališču vse v re- du, z njegovo ljudskostjo in umet- nostjo vred. Na žalost pa tudi mis- lim, da je treba samo malo več de- narja in še bolj morale; položaja nikjer ni mogoče sanirati s prepro- sto ignoranco. Treba se je tudi pre- prosto zavedati dejstva, ki je lastno vsaki resnični umetnosti in vsake- mn poštenemu prizadevanju v to smer, da je kultura samo ena in da je smešno, vulgarizatorsko in — če že hočemo — nesociaistično hkrati, da jo hočemo zdaj še z močjo urad- nih aktov deliti na ljudsko in elitno kulturo in zahtevamo naj Slovensko ljudsko gledališče torej pazljivo krmari med Scilo predmestnega in podeželskega ter Karibdo mestnega in elitnega aplavza. Temu se s pre- prosto besedo reče samomor sleher- ne resnične in avtentične izpovedi, kar bi naj umetnost bila, do kraja prignana vednost o neki situaciji. Tako pa jo bodo imeli: v Šent- jurju Krpanovo kobilo in kulturni uspeh, mladino in režiserski kader, v Slovenskem ljudskem gledališču pa nezanimiv program in bolno gla- vo, čez čas pa najbrž tudi Krpanovo kobilo ali pa zaprta vrata. Takole postopanje s kulturo je v resnici zelo amatersko. Čez čas bomo tako ali tako očitno postali amalerji. To pa je tudi v resnici dobro vedeti, po šentjurskem občnem .zboru. ANDREJ INKRET ZBORIIZ TUJIM NA BLIŽNJEM MLADINSKEM PEVSKEM FESTIVALU BO NASTO- PILO 20 NAJBOLJŠIH JUGOSLO-VANSKIII MLADINSKIH ZBOROV, MED NJIMI 7 SLOVENSKIH TER 4 INOZEMSKI ZBORI IZ CEHO- SLOVAŠKE, MADŽARSKE IN ZAPADNE NEMČIJE. / Izmed vseh vam tokrat predstav- ljamo tri. Naš gimnazijski mladin- ski zbor ni potrebno posebej pred- stavljati, saj ga poznamo in poslu- šamo že 20 let. V tem času je nasto- pil doma in drugod 220-krat in pri- redil 80 koncertov. Iz leta v leto je kvalitetnejši, zvočnejši in bolj naš. Ves čas ga neutrudno in premišlje- no vodi prof. Egon Kune j. Zelo dobro poznamo Celjani tudi Dečji zbor RTV Zagreb, ki ga vodi Dinko Fio. Ta zbor je sodeloval na vseh dosedanjih festivalih in osva- jal srca vseh poslušalcev. V neizbris- nem spominu nam je naricalka Ma- tetič-Ronjgova »Čače moj«, ko je ob globokem doživetju vsebine, jokala vsa dvorana s pevci vred. Ob zad- njem festivalu so glasbeni strokov- njaki postavljali ta zbor na isto ra- ven kot znameniti bolgarski zbor »Bodra Smena«. Na mednarodnem tekmovanju mladinskih zborov v Lilleu v Franciji leta 1962 je dosegel prvo nagrado. Prvi zbor, ki se je prijavil iz ino- zemstva, je dekliški zbor gimnazije »Kanizsay Dorottya« iz Madžarske. Sestavlja ga 93 deklet, hčerk delav- cev industrijskega predela Budimpe- šte. Na tej gimnaziji, kakor na vseh glavnih (višjih osnovnih) šolah in gimnazijah Madžarske, obvezno de- luje od osvoboditve vsaj en tak zbor, »Kanizsay Dorottya« pa že 45 let. Namen tega zbora je, da z deli velikih mojstrov seznanja pevce in poslušalce z resnično muziko. Zbor spada med najboljše tovrstne mad- žarske ansamble, kar je dokazal z neštetimi nastopi in na tekmovanju v Debrecinu in Budimpešti, kjer je 1963. leta osvojil prvo mesto. Največ prepeva skladbe Bela Bartoka, Zol- tana Kodalya, Jozsefa Karala — glasbene tvorce svetovnega formata. Izmed klasikov je njihov ljubljenec W. A. Mozart. Zbor bo nastopil v Celju na med- narodnem koncertu 6. 6. z Munch- ner Chorbuden in prvoplasiranim jugoslovanskim pomutacijskim zbo- rom. Samostojne koncerte bo imel v Kopru in Velenju. Z zborom pride tudi komponist Jozscf Karal in prof. Elisabeth Ssonyi, ki bo predavala na posvetovanju glasbenih pedagogov. Če ne pride kaj vmes, se bo udele- žil tega posvetovanja tudi eden naj- večjih živečih glasbenih tvorcev, ve- liki madžarski komponist in peda- gog Zoltan Kodaly. Od nas bo odpo- toval v Anglijo in Ameriko, kjer bo predaval o sodobni madžarski glas- bi, prof. Elisabeth Szonyi pa v Bonn, kjer bo predavala o glasbeni vzgoji na madžarskih gimnazijah. V. Jče. IZ CELJSKEGA MUZEJA BEIAVEZEMPECA Marija Erjavec je imela svoj dom v Lučah. V stari liiši, kjer je ohrajcn le- sen strop z letnico nastanka in dekora- tivno izrezljano rozeto — siipbolom son- ca in svetlobe, je živela, prebirala stare knjige, prepevala pesmi ter pravila o nek- danjih navadah in običajih. Imela je belo vezeno pečo. Čuvala jo je kot dragocen spomin, ki se je izročal iz roda v rod, saj jo je podedovala od ?voje matere. In komu naj bi to belo pokri- valo zapustila ona, ki je ostala sama, brez potomcev? Lahko bi jo dala muzeju in s tem bodočim rodovom . . . Vendar Marija Erjavec na to ni pomislila. Naro- čila je namreč ljudem, ki so ji bili v zadnjih dneh življenja v pomoč, naj po njeni smrti zakopljejo pečo v zemljo, da /bo strohnela . . . Ljudje pa so ukrenili drugače. Pečo so shranili in jo izročili v trajno last celjskemu muzeju. Zdaj jo v muzeju in z njo tudi fotografija. iMarlje'- Erjavec kot spomin bodočim pokoljenjein, kot dokument zgodovine savinjske ženske noše v 19. stoletju. Zato bo vedno ob čipkasto beli vezeni peči razstavljena tudi fotografija žene, ki je to pečo nosi- la. In to je bila ljubezniva, dobra, nežna, povsod priljubljena 85-letna Marija Erja- vec iz Luč. M. M. NOVA PREMIERA SLG i KRALJ NA BETAJNOvi Danes zvečer bo v Slovenskem ljudskem gledališču premiera Can- karjevega »Kralja na Betajnovi«. To delo je bilo z vsem premislekom od- brano za uprizoritev v počastitev 20. obletnice osvoboditve. Z 1945. letom jc bilo namreč zaključeno obdobje, katerega družbene silnice so rojeva- le ljudi, kakršne je Cankar izobliko- val v tej drami, in jih zapletale v družbene spopade. Kljub temu, da je Cankar dram- sko zgodbo zajel iz našega Neposred- nega družbenega dogajanja v svo- jem času, dandanes menda ne kaže »Kralja na Betajnovi« uprizarjati v historicistično korektni obnovi ta- kratne družbe. Sodobna uprizoritev mora predvsem izluščiti temeljna družbena in etična nasprotja in jih posplošiti na naše kapitalistično ob- dobje v celoti. Kakor tudi je družljeni okvir »Kralja na Betajnovi« osnovni votek dramskega tkiva, je vendarle naj- bolj interesantna notranja drama glavnega junaka Kantorja. Človeška tragika kapitalista, ki ga kapitali- stični sistem po nuji svojega meha- nizma tira v hudodelstva, ob katerih se mora vedno znova konfrontirati z etičnimi normami, jc gotovo naj- dragocenejša umetniška sestavina Cankarjeve drame. Današnja inter- pretacija Kantorjevega kompleksa ne more biti več obremenjena z ib- sensko grozljivostjo niti ne poudar- jeno napeljana v ničejanske vode. Tragičnost ' Kantorjevc osebnosti. mora dandanes preiti v zavest gle-^ dalcev prav zaradi svoje družbene in zgodovinsko dialektične nujnosti. V dramskem besedilu je moč naj- ti izhodišča i?a predimenzioniranje karakteristik glavnih akterjev. Mož- no bi jih bilo usmeriti celo v kari- katuro ali tragično herojstvo. Nam pa se zdi, da je treba ravnanje dramskih oseb ujeti v razumne in naravne meje. Prav s tem naj se v popolnoma jasni osvetlitvi pokažejo bistvene poteze mladega slovenske- ga kapitalizma, preko njega pa kapi- talizma in njegovih etičnih prelo- mov sploh. Od tistih časov nas nam- reč ločita že dve in več desetletij, zato nam obdobja, ki ga je Cankar upodobil, ni treba prikći^ovati z bor-. bcno gledališko zaostritvijo, marveč s človeško analizo ljudi, ki smo takšno družbeno ureditev zamenjali za yišjo in boljšo. »kralj na Betajnovi« je zrežiral Juro Kislinger, sceno je zasnoval Avgust Lavrenčič. bh 3. tamburaški festival SLOVENIJO BO NA FESTIVALU ZASTOPAL TAMBURAŠKI ORKESTER ŽPD »FRANCE PREŠEREN« IZ CELJA. \ dneh 24. in 25. iiprila bo v ve- iilvi dvorani JLA v Osijeku MI. fe- Miviil tiiinbii raške glasbe Jiigoslavi- jc. .\a feslivalii bodo nastopili naj- in)! jši tanihiiraški orkestri iz vseh našili r('|)iil)Iik. ki jih je izmed pri- javljenih izbrala posebna strokovna kt)inisija festivalskega odbora. Zveza kulturno prosvetnih orga- nizacij Slovenije je festivalskemu oHhorii prijavila dva orkestra. Po "(lločitvi komisije bo v družbi naj- l>oljših orkestrov Jugoslavije SR Slovenijo predstavil "^-članski tam- buraški orkester/ŽPD »France Pre- šeren« iz Celja, ki je uspešno nasto- l>il tudi žo JI a 1. in II. /veznem fe- stivalu. Nil festivalih i/vajajo le izvirne '11 uove taniburaške skladbe. Celjski "'l.ester je d(>sl(!J izvedel skladbe "l'■^enskill komponistov fjnila Ada- "lieu. Vitika Vodopivca in Adolfa ^'r(')|)?ninga; lotos pa bo nastopil z f'eli A. Crobminga iu Janka Gregor- *J*- Slednji je napisni za tambura- ^k^e (»rkestre rv vrsto uspelih kon- certnih skladb, med njimi tudi skladbe za vokalne in pihalne so- liste (flavto, klarinet, trobento) jer tamburaški orekester. iNa letošnjem festivalu bodo Celjani — razen dru- gih krajših skladb — prvikrat iz- vedli Gregorčevo »POEMO« za flavto, dva klarineta, trobento in tamburaški orkester, kar bo novost za to zvrst glasbe. S tamburaškim orkestrom bo nastopila tudi sopra- nistka Marija Taborjeva. ki bo za- [)ela dve Gregorčevi pesmi. Na predvečer festivala bo v osi- 'cškem gledališču akademija v po- častitev 20-letnice osvoboditve in ob- činskega praznika mesta Osijeka. V sporedu bodo zastopani solisti- pevci in komponisti vseh naših re- Diiblik. spremljavo pa bosta oskrbe- la združena tamburaška orkestra Radia iz Novega Sada iu Osijeka, /a SR Slovenijo bo nastopila Mari- ja Taborjeva iz Celja z Levčevo Požgano vasjo«, ki jo je za to pri- liko uglasbil prof. Janko Gregorc. F. M. RAZSTAVA LJUBOMORA gASIĆA V sveltlobii in senci i^ Slikar Ljubomir Bašič je študiral v Zagrebu, Beogradu in Rimu. Naj\eč je razstavljal doma, njegova dela pa so v galerijaii in zasebnih zbirkah doma in na tujem. Zadnji razstavi v fovcrju našega gledališča sta na moč kontrastni. Mlja- čeve nočne vizije na eni strani, na drugi pa Bašičeve pesmi sonca in barv. Koreni- kc njegove umetnosti so pri Seuratu in Signacu utemeljiteljema ncoimpresionizma. K temu še lahko dodamo švicarskega sli- karja Amieta, ki izhaja iz šole francoskih poimpresionistov. To velja le za barvno impresijo, za kolorizem bleščečih barv. Figuralna kompozicija je stroga in nagiba v dekorati\'nost. Ce si ljubitelj osvoji ka- non svojih statičnih figur z ra/potegnjc- nimi telesi in togimi držami, ne bo težav in se bodo slike tega avtorja mnogim priljubile. Podoba je, da slikar kaj rad slika v sončno prikupnih barvah. Pri obravnavi figur je našel sodobne pobude y Italiji. Ne morem se znebiti vtisa, da je naš avtor šega ve narave, saj rad malce karikira. Kompozicije z eno samo figuro, z dvojico ali večjo skupino variira in tudi množične prizore ne izbegava. Toda vse je otrplo, brez življenjskega utripa. Se- veda slikar zavestno tako slika, saj je to njegov dekorativno-umirjen stil. Splitskega Bašića prištevamo k starejši generaciji, ki je še med obema vojnama bila vse bližja naturalističnim tendencam, ki so današnjemu slikarskemu svetu tuje. Bašićeva platna so uravnovešena, med temi se zdi njegova »Mrtva narava« odlič- na mojstrovina. A. S. Šmarje • Šentjur • Celje • Šmarje • iSentjur • Celje O Šmarje 9 Šentjur • Celje • Šmarje • Šentjur • Celje ZAGORJAM GRADIJO VODOVOD Deset let je tekla beseda o potrebi vodovoda v Zagorju pri Lesičnem. Letos je občinska skupščina obljubi- la pomoč v znesku 500 tisoč dinar- jev. V treh dneh so Zagorjani do- končali izkop za glavni vod v dolži- ni 750 metrov. Za vodovod v Zagorju pri Lesič- nem je bilo po predračunu potreb- nih 6 milijonov dinarjev. Občani so se zbali te številke in z gradnjo od- lašali iz leta v leto. Tako je ostalo le pri besedah vse do letos, ko je krajevni odbor SZDL prevzel inicia- tivo in se z vso resnostjo lotil dela. Že na prvem .sestanku SZDL .so ob- čani sklenili, da bodo v primeru, da tudi letos ne bodo deležni nobene pomoči — pričeli z gradnjo vodovo- da na lastne stroške. Vendar jim je letos skupščina občine Šmarje pri Jelšah odobrila 500 tisoč dinarjev,, nekaj sredstev pa je prispeval tudi okrajni zavod za zdravstveno var- stvo. Dobljena sredstva še zdaleč ne krijejo stroškov, kljub temu, da bo- do občani zemeljska in druga dela opravili sami prostovoljno. Pri gradnji vodovoda sodeluje dvanajst občanov, medtem ko hoče- jo štirje posebne olajšave, ki jih pa ostali ne morejo sprejeti. Delati so pričeli z vso vnemo, saj so že v pr- vih treh dneh dokončali glavni izkop v dolžini 750 metrov. Pred dnevi so položili že cevi, vendar so dela zara- di spomladanskih del na polju pre- kinili. Po opravljenih kmečkih delih bodo začeli z gradnjo rezervoarja in odcepov do gospodinjstev. Z delom hite, saj si želijo vode iz novega vo- dovoda že za — prvi maj. Sodeč po vnemi jim bo to gotovo uspelo. M. Zakošek Tam, kjer je bila zemlja orna, so si Zagorjani pomagali s plugom in volmi. Na sliki so pri delu na glavnem vodu. Med njimi je tudi ?6-letni Postišek, ki je skupno z ostalimi krepko vihtel lopato. Foto: M. Zakošek Celjska turistična zveza - medobčinska organizacija Na zadnji seji članov upravnega odbora celjske turistične zveze so med drugim razpravljali o bodočem delu zveze zlasti glede ukinitve okra- jev in okrajnih družbenih organiza- cij. Na seji so sklenili, da bo celj- ska turistična zveza delala v letoš- njem letu tako kot doslej. Bilo bi namreč napak, če bi si zdaj, na pra- gu turistične sezone in ko so pripra- ve nanjo v polnem teku, privoščili kakršne koli spremembe. Zato pa bodo na bljižnjem plenumu razprav- ljali o prihodnjem delu zveze. Ob- staja predlog, naj bi delala kot medobčinska turistična organizaci- ja. Zanj so vsa turistična društva razen v Rogaški Slatini. Za to obli- ko dela pa se ogrevajo tudi prizade- te občinske skupšcjine. Dosedanje delo celjske turistične zveze je namreč potrdilo pomembno vlogo usmerjevalca in koordinatorja ce- lotne turistične problematike. Zla- sti pomembno pa je bilo njeno delo na področju propagande. Kaže, da so na to okolnost pozabili nekateri ljudje v Rogaški Slatini. Sicer pa, sklep o bodočem delu medobčinske organizacije naj prinese plenarni se- stanek. Ko so razpravljali o izdaji publi- kacije, ki bi objavljala seznam po- membnejših športnih in turističnih priredifev, so ugotovili, da se v ne- katerih organizacijah nikakor ne morejo navaditi na to, da bi utrje- vali datume svojih prireditev in jih tudi sporočali celjski turistični zve- zi. To je prava škoda (nezainteresi- ranost?), saj so tako mnoge orga- nizacije oziroma njihove prireditve ob širšo in pomembno reklamo, -m SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE V ŠENTJURJU Med potrebami in možnostmi Zadnja seja občinske skupščine Šentjur pri Celju je bila v glavnem namenjena razpravi in obravnavi predlogov družbenega plana in proračuna za letošnje leto. O nalogah in smernicah družbenega plana za šentjursko občino je spregovoril predsed- nik občinske skupščine, ki je poudaril, da so vsa predvidevanja za letošnje leto v okviru realnih možnosti in da je vprašanje izvršitve sprejetih nalog odvisno od prizadevanj delov- nih organizacij, samoupravnih organov ozi- roma vseh občanov. Letošnja sredstva proračuna se bodo pove- čala kar za slabo polovico lanskoletnih. V proračunu upoštevajo spremembe, ki so po- sledica ukinitve okraja in s tem v zvezi pre- nos vrste služb na občinsko upravo. Tako znaša letošnji proračun šentjurske občine 589 milijonov. Kljub tolikšnemu povečanju pa je vendarle premalo sredstev za kritje vseh potreb i.i želja. Kot novost proračunskih izdelkov v le- tošnjem letu je tudi vzdrževanje cest III. re- da, ki so bile doslej v sestavi okrajnega cest- nega sklada in okrajnega proračuna. Številne medobčinske službe in zavodi pa prav tako po novem bremenijo občinski proračun. Naj- več je bilo v letošnjem letu storjenega za prosveto, kjer so se sredstva povečala za 36 odstotkov. F. S. S SEJE ZA PROSVETNO - PEDAGOŠKO SLUŽBO CELJE Premalo odziva v javnosti Kolektiv celjskega zavoda za pros- vetno pedagoško službo je sprejel tretji predlog svojega statuta, ki so ga predhodno obravnavale občinske skupščine, ustanoviteljice zavoda. Nedvomno je družbeni pomen zavo- da vse večji, saj njegovo delo ni omejeno samo strogo na dejavnost prosvetnih ustanov, temveč bi ga morali upoštevati zlasti še urbanisti, investitorji ter družbeno politične organizacije in skupščine pri svojem delu. Čeprav bi v zavodu še potrebovali kadre,Uahko nudijo pomembne ana- lize in strokovna mnenja, kar so do- kazali posebno z dejavnostjo v pre- teklem letu. Videti pa je, kot da iz- ven prosvetnih institucij dejavnosti zavoda niti ne poznajo, ker se vse premalo poslužujejo njegovih uslug. S svojim delom sO> lani opozorili na stanje šolstva II. stopnje, na vrsto problemov osnovnega šolstva in po- dobno. Nikakor ne bi smeli dopušča- ti, da bi se še stihijsko razvijale za- deve, ki družbi lahko občutno ško- dijo. Ni prav, da pri novogradnjah niso upoštevali prostorov za vzgojno varstvo otrok. Ni prav, da so gim- ' nazijski mladini, ki si je igrišče v vrednosti 15 milijonov zgradila s prostovoljnim delom, to pregradili s stanovanjskimi bloki in ji zapusti- li samo obljubo, da ga bodo zgradili drugje. Prav tako ni najbolje, ko na- meravajo za Otok, kjer je že 5.000 prebivalcev, zgraditi šolo onkraj najbolj frekventne ceste. Lanski delovni načrt je zavod sto- odstotno izpolnil. Zanimivo je zlasti, da so prosvet- ni svetovalci ugotovili marsikje ob- čutno izboljšanje izobraževalno vzgojne prakse pri tistih prosvetnih delavcih, ki so se vključili v izredni študij. Nedvomno pa so občani bili pre- malo seznanjeni z delom zavoda in bi v prihodnje morali intenzivneje obveščati javnost tudi o podatkih s področja prosvetno pedagoške pro- blematike, da bi vsi vedeli, čemu so potrebna sredstva, ki jih občine pri- spevajo za tako medobčinsko insti- tucijo. 1. r. DELO DPM NA OTOKU KORAK NAPREJ Na Otoku je težko vzpostaviti stike med ljudmi, ker je to novo naselje. Medsebojno odtujenost čutijo tudi v različnih organizacijah. Društvo prijateljev mladine na Otoku velja za razgibano, vendar se letnega zbora ni udeležilo dosti več kot desetina članov. DPM Otok je pripravilo vrsto pri- reditev za otroke, med katerimi so najbolj uspele dan jeseni, novoletna jelka in dan pomladi. Tokrat pa so ugotovili, da ni najvažnejša naloga društva prirejati zunanje manifesta- cije dela za mladino, temveč bi se morali še bolj poglobiti v notranje delo z mladino, ujeti pristnejši stik s starši in se bolj neposredno zavze- mati za odpravljanje nesprejemlji- vih pojavov med mladino, sodelova- ti s centrom za socialno delo in osta- limi družbenimi organizacijami. Pio- nirske hišne svete je treba uveljavi- ti, ker to lahko veliko pomeni za vzgojo otrok. Vzgojno varstvena ustanova na Otoku lahko sprejme do 200 otrok. Zdaj dobijo nove pro- store v stavbi okrajnega komiteja ZKS, vendar bo ostalo odprto vpra- šanje še za dnevno varstvo šolskih otrok, ki jih je vedno več. Investi- torji novih gradenj niso poskrbeli poleg številnih stanovanj za prosto- re, kjer bi lahko nudili zavetje otro- kom. Takšen odnos je neodgovoren. Tudi obljuba, ki so jo dali pristojni, ko so zazidali igrišče pri gimnaziji, da bodo kmalu zgradili novega na Otoku, je zvodenela. Korak naprej je DPM na Otoku doseglo zlasti s pridobivanjem po- verjenikov. Danes šteje okrog 400 članov, vendar bi bilo prav, da bi se v DPM vključilo čim več roditeljev, saj gre za vzgojo mladine, ki je predvsem skrb staršev. SE ZAVEDAMO POMEMBNOSTI PRAVNIH SLUŽB? Nagel razvoj našega gospo- darskega sistema nujno terja razvoj drugih služb v gospo- darskih organizacijah in med njimi je nedvomno ena naj- pomembnejših pravna služba. Vloga pravne službe ima vsak dan večji pomen. Prav tam, kjer je pravna služba postala spremljevalec dinamike gospo- darskega gibanja, vidimo uspe- he pravne regulacije vseh po- javov znotraj podjetja Zal imamo še številne delov- ne organizacije, ki jim je ta služba postranska zadeva. Prav zato bomo skušali prikazati, kaj vse spada v delokrog prav- ne službe v delovni organiza- ciji. Pravna služba mora sodelo- vati pri izdelavi in pravnem formuliranju vseh aktov, ki jih izglasujejo organi samouprav- ljanja, obenem pa prav pravna služba kontrolira zakonitost vseh izglasovanih sklepov. Ker pa je vsak dan vse večja dolžnost delovnih organizacij, da z normativnimi akti uredijo notranje odnose, je razumljivo, da je odgovornost pravne služ- be ne le velika, temveč nujna. Tako je na primer Zakon o de- lovnih odnosih izpustil cel niz odredb, ki jih bodo uredile ali dopolnile delovne organizacije s svojimi statuti; prav tako bo treba število statutarnih do- ločil delovne organizacije uskladiti z novim zakonom. Vprašanje boljše organizaci- je podjetja in uspešnejšega po- slovanja, odstranjevanje ne- pravilnosti in škodljivih poja- vov, vse to spada v delokrog pravne službe. In če govorimo o važnejših pogodbah, ki jih sklepajo podjetja med seboj, potem pač ne moremo pogre- šati pravne službe, Ui u^) po- 2e kratek prikaz zadostuje, da se podjetja morajo zavedati pomembnosti pravnih služb, brez katerih ne more biti pravno urejenega gospodarske- ga gibanja. TV program od 25. aprila do 1. maja • T V program od 25. aprila do 1. maj NEDEUA — 25. april 10.00 Kmetijska oddaja (Zagreb); 10.45 Na črko, na črko (Beograd); 11.30 Filmska zgod- ba iz serije »Gozdni čuvaji« (Ljubljana); 14.00 Svetovno prvenstvo v nam. tenisu (Ljublja- na); 18.00 V nedeljo ob šestih — mladinska TV tribuna (Zagreb); 19.00 Filmska zgodba o dr. Kildaru (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.45 Vabilo na quiz (Zagreb); 22.05 Turnir miru (Zagreb); 22.25 Poročila (Beograd); Na kanalu 9 — Sljeme 11.30 Filmska zgodba iz Serije »Gozdni ču- vaji« (Zagreb); 19.00 Serijski film (Beograd); 22.15 Včeraj, danes, jutri (Zagreb); PONEDELJEK — 26. april 11.40 TV v šoli — Partizanska lirika in gra- fika (Ljubljana); 15.20 Ponovitev šolske ure (Ljubljana); 16.40 Ruščina na TV — 56 lek- cija (Ljubljana); 17.10 Govorimo angleško — 33. lekcija (Ljubljana); 17.40 Francozi pri vas doma (Beograd); 18.10 Zajec Oswald vam predstavlja (Zagreb); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Halo, tukaj Veselovi — TV praktikum (Ljubljana); 19.15 Tedenski športni pregled (Beograd); 19.45 Prvomajske čestitke (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beo- grad); 20.35 Koncert Božene Griner — gl. oddaja studia Sarajevo (Zagreb); 20.45 Ivan Kušan: Obsodba ing. Meglerja — TV drama (Zagreb); 21.45 Turnir miru — šahovski ko- mentar Braslava Rabarja (Zagreb); 21. 55 Po- ročilo s kongresa ZK Hrvatske (Zagreb); 22.15 Naš teleobjektiv (Ljubljana); 22.40 TV obzor- nik (Ljublja.ia); Na kanalu 9 — Sljeme 18.25 Informativna oddaja (Zagreb); 18.45 Odkritja — poljudnoznanstvena oddaja (Beo- grad); 19.45 Glasbena medigra (Beograd); 22.05 Informativna oddaja (Zagreb); TOREK — 27. april . .. TV obzornik (Ljubljana); . . . Svečana seja SZDL (Ljubljana); . . . Celovečerni film (Ljubljana); .. . Poročila (Ljubljana); . . . Poročilo o kongresu ZK Hrvatske (Zagreb); SREDA — 2«. april 16.50 Govorimo rusko — 9. lekcija (Zagreb); 17.10 Učimo se angleščine — 73. lekcija (Zag- reb); 17.40 Film za otroke (Ljubljana); 18.00 Siiice sveU jUfUgrari); i&23 ZV ebzeiaik (Ljubljana); 18.45 Dosežki znanosti — serij- ski film (Ljubljana); 19.15 Opera skozi stolet- ja (Ljubljana); 19.45 Prvomajske čestitke (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.35 Lirika — oddaja studija Skopje (Ljub- ljana); 20. 45 Deset zadetkov (Ljubljana); 22.00 Kulturna panorama (Ljubljana); 22.40 Poročilo s kongresa ZK Hrvatske (Zagreb); 23.00 TV obzornik (Ljubljana); Na kanalu 9 — Sljeme 17.40 Kje je, kaj je (Beograd); 18.25 Infor- mativna oddaja (Zagreb); 18.45 Znanost in tehnika (Zagreb); 19.45 Propagandna oddaja (Zagreb); 22.00 Spekter (Beograd); 23.00 In- formativna oddaja (Zagreb;) ČETRTEK — 29. april 16.40 Ruščina na TV (Ljubljana); 17.10 Go- vorimo angleško — 34. lekcija (Ljubljana); 17.40 Meiidov spored (Zagreb); 18.25 TV ob- zornik (Ljubljana); 18.45 Reporta/.a (Zagreb); 19.15 Glasbene marginalije (Zagreb); 19.45 Četrti četrtek — .satira (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.35 Poje Dora Duslje- vič — oddaja narodne glasbe studia Sarajevo (Zagreb); 20.45 Ekran na ekranu (Zagreb); 21.45 Kongres ZK Hrvatske — poročila s kon- gresa (Zagreb); 22.05 Pi-vomajske čestitke (Ljubljana); 22.20 TV obzornik (Ljubljana); Na kanalu 9 — Sljeme 18.25 Informativna oddaja (Zagreb); 19.45 Propaganda oddaja (Zagreb); 22.05 Turizem (Zagreb); 22.35 Informativna oddaja (Zagreb); PETEK — 30. april 10.00 TV v šoli (Zagreb); 16.50 Govorimo rusko — la lekcija (Zagreb); 17.10 Učimo se angleško — 74. lekcija (Zagreb); 17.40 TV v šoli (Zagreb); 18.10 Skrinjica ki pripovedu- je (Zagreb); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 TV tribuna (Ljubljana); 19.15 Oddaja narodne glasbe studia Skopje (Ljubljana); 19.45 TV akcija (Ljubljana); 20.00 TV dnev- nik (Beograd); 20.30 Zabavno-glasbena od- daja (Beograd); 22.00 Celovečerni film (Ljub- ljana); 23.30 Poročila (Ljubljana); Na kanalu 9 — Sljeme 18.25 Informativna oddaja (Zagreb); 18.45 T V tribuna (Beograd); 19.45 Glasbena med- igra (Beograd); 23.00 Informativna oddaja (Zagreb); , SOBOTA — 1. maj 9.00 Prvomajska čestitka in množične pes- mi (Beograd); 9.20 Prvomajske čestitke raz- nih dežel (Beograd); 10.15 Film za otroke (Beograd); 11.45 Narodna glasba (Zagreb); 12.45 Posnetki prvomajske parade v Moskvi (Beograd); 14.55 Nogometni finale za pokal evropskih prvakov — prenos iz Wembleya (Evrovizija); 16.45 Speedway v Crikvenici (Za- greb); 18.25 TV obzornik (Ljublja.ia); 18.4^ Piknik — lutkovna oddaja o Kljukcu (Ljub-~ Ijana); 19.10 Koncert Miroslava Cangaloviča (Beograd); 19.30 V.sako soboto (Ljubljana); 19.45 Cik-cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.45 Glasbeni kotiček studia .Skopje (Beograd); 20.55 Sprehod skozi čas (Ljubljana); 21.25 Druga plat medalje — hu- moristična oddaja (Beograd); 21.55 Narodne pesmi (Beograd); 22..30 Filmska zgodba iz serije »Golo mesto«; 23.10 Prvomajske čestit- ke (Ljubljana); 23.25 Poročila (Ljubljana); Na kanalu 9 — Sljeme 18.25 Informativna oddaja (Zagreb); 19.30 TV pošta (Zagreb); 19.45 Propagandna od- daja (Zagreb); 20.55 Sprehod skozi čas (Beo- grad); 22.10 Narodne pesmi in plesi (Beo- grad); 22.40 Serijski film (Zagreb); 23.35 liilormativna oddaja (Zagreb). RADIO CEUE Nedelja, 25. aprila: 12.00 — pogovor s po- slušalci, Ivan Cankar: Pred volitvami članov samoupravnih 6rganov, 12.10 — obvestila in reklame, 12.25 — naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 12.50 — Moda in prijetne melo- dije (glasbena oddaja, ki jo poslušalcem po- darja trg. podjetje Moda, Celje). v tednu od 26. do vključno 30. aprila bo celjska kronika vsak dan na sporedu od 17.00, plošče po željah pa ob 17.35. Razen tega se bodo na srednjem valu 202 metra, oziroma na UKV 97 Mhz, zvrstile ,še naslednje oddaje; ponedeljek, 26. aprila: 17.25 — športni pre- gled; torek, 27. aprila: 17.29 — mladinska odda- ja; sreda, 28. aprila: 17.25 — iz dela celjske občinske skupščine; četrtek, 29. aprila: 17.25 — radijski feljton; petek, 30. aprila: 17.25 — v galeriji kultur- nih in zgodovinskih spomenikov. v soboto, 1. maja ves dan prenos sporeda RTV Ljubljana. VESELI SE GA ONA, PRIČAKUJE GA ON, VESELI SE GA NAJMLAJŠI VABIMO VAS NA IZLETE: AVSTRIJA IN ĆSSR — 7-dnevni KOMPAS RALLV z osebnimi avtomobili. Prijave Uo 20. maja. BUDIMPEŠTA — PRAGA — DUNAJ — po- letno potovanje z ogitdom 3 svetovno zna- uili prestolnic držav srednje Evrope. Prijave do 30. maja 1965. DOLOMITI — Edinstveno potovanje z avto- busom v najlepše predele Dolomitov. Prijave (lu 5. maja 1965. 6 dni po ALPAH. Za ljubitelje gorskih le- pot 6-dnevno potovanje v juniju v najlepše oorske predele Avstrije, Švice in Italije. Pri- juve do 20. maja 1965. P.VRIS — 8-dnevno avtobusno potovanje z avtobusom in vlakom. Prijave do 2U. maja. SADJARJI IN VRTNARJI — 10-dnevno stro- kovno potovanje v BOLGARIJO I.V ROlVfU- NIJO. Prijave do zaključenega števila. PO SREDOZEMLJU — Zanimivo in privlač- no potovanje po Sredozemlju v oktobru. Pri- javite se pravočasno. Potne liste, vozovnice za tu in inozemstvo ter vse turistične informacije vam najhitreje posreduje KOMPAS CELJE. KOMPAS CELJE Tomšičev trg I Telefon 23-SO # STANOVANJE Za družinsko stanovanje ali sobo plačam za leto vnaprej. Naslov v upravi lista. Zamenjam tro, oziroma štirisobno komfort- no sta.iovanje v centru za dvo, ali dvo in pol sobno stanovanje v -bloku ali stolpičih na Otoku. Naslov v upravi lista. Za prazno sobo pomagam v gospodinjstvu in varujem otroke. Naslov v upravi lista.' S 1. majem iščem prazno ali opremljeno sobo za 1 leto. Plačam dobro. Po.iudbe na upravo lista pod »ŠIVILJA«. Mifna šivilja z otrokom išče skromno sobico, ali da otroka v varstvo. Ponudbe na up- ravo lista pod šifro ^»Protiusluga«. Dvostanovanjsko hišo v Celju zamenjam za enostanovanjsko izven Celja, ob železniški ali avtobusni postaji. Naslov v upravi lista. Dve solid.ni tovarišici sprejmem v opremlje- no sobo. Plečnikova 23/1 Iščem prazno sobo nekje v mestu. Tlačam dobro. Naslov v upravi lisla. Na stanovanje sprejmem upokojenko. Ostalo po dogovoru. Rotar, Celje, Lopata 13. V centru mesta iščem prazno sobo. Za uslu- go nudim nagrado ali posojilo. Potočnik Marica^ Gostinsko podjetje »NANA« Celje, Stanetova ulica. Sostanovalko sprejmem. Informacije: Rebeu- šek, Aškerčeva 4, Celje. # SLC2BE Iščem gospodinjsko pomočnico k štiričlanski zdravniški družini. Plača in pogoji ugodni. Naslov v upravi lista. Gospodinjsko pomočnico išče tričlanska dru- žina v Mariboru. Debevc Jože, Maribor, Razlagova ulica 29. Štiričlanska družina sprejme samostoj.io go- spodinjsko pomočnico. Nastop po dogovo- ru. Plača 20.000 din. Žlajpah, Celje, Šer- cerjeva 4. # PRODAM Klavir prodam ugodno. Kulčar, Prešernova 8/11. Sindikalna podružnica Finomehanike v Celju, Kocbekova ulica 3, proda razne restavra- cijske mize in stolčke. Prodam ali dam v najem posestvo. Naslov v upravi lista. Rabljen posnemalnik in dvoje 4 m dolgih za- ščitnih ogrodij za prislanja.ije koles, pro- dam poceni. Naslov v upravi lista. Enostanovanjsko hišo z vrtom 10 minut iz Štor prodam. Naslov v upravi lista. Dobro ohranjeno PRIMO 175 ccm prodam, llerič, Titov trg 7 — Celje. Rabljeno žensko kolo prodam ugodno. Na- slov v upravi lista. Manjši lokal v centru Celja prodam najbolj- šemu ponudniku, ali oddam. Naslov v upra- vi lista. Primo 175 ccm registrirana za leto 1965, ge- neralno popravljeno prodam. V račun vza- mem tudi moped ali ček. Rafko Skaza, Višnja vas 12, Vojnik (od 15. ure dalje.). »Zastavo 750 letnik 1964, prevoženih 7600 km prodam zaradi gradnje. Ivan Cilenšek, Ceije, Trubarjeva 10 (Otok od 13—15. ure.) Kompletno rabljeno spalnico prodam ugodno. Celje, Nazorjeva 3 (ogled popoldne). Dve postelji s trdega lesa in dve močni oma- rici prodam. Prešernova 9/11. Dve kobili prodam. Skufja vas 29/a. Novo velur preprogo 4x3 prodam, (tudi na ček). Naslov v upravi lista. # KUPIM Vejačo tovarniške izdelave in ročno motorno kosilnico, nemške ali italijanske znamke kupim. Naslov v upravi lisla. Električno vodovodno črpalko .na trofazni pogon in železni plug — obračalnik kupim. Ivan Jazbec, Celje, Linhartova 20. Lep asperagus kupim. Naslov v upravi lista. Antično pohištvo, zrcala, okvirje, kipce itd. kupim. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Pravi Antik«. Čebele kupim. Ponudbe na upravo lista poa šifro »Čebele«. Hišo z nekaj zemlje_ v okolici Celja kupim. Pogoji: možnost dovoza z avtom. Ponudbe na upravo lista pod »Gotovina«. • RAZNO ISCEMO 6 raznašalcev za LJUBLJANSKI NEDELJSKI DNEVNIK na dom naročnikov ob sobotah popoldne na terenu mesta Ci:i.JE. Osebne informacije do 1. maja pri 1'od- ružnlei Ljubljanskega dnevnika Titov trg. i. Instruiram angleščino. Naslov v upravi lista. Garažo v okolici Aljaževega hriba ali Tehai- ske ceste vzamem v .lajem. Naslov v upravi lista. K dojenčku potrebujem 8 ur dnevno pomoč starejše ženske. Vekoslav Robida, Celje, Trubarjeva 6 blok. Moško kolo zamenjam za ženskega, prodam dobro ohranjeno kuhinjsko kredenco in 2 posteljni mreži. Cesta na Ostrožno 39. Prevzamem instrukcije slovenskega jezika. Naslov v upravi lista. V Trubarjevi ulici je bila najdena moška roč- na ura. Dobite jo pri:: Breznik, Trubarje- va 8, Celje. Manjše posestvo na krasni legi 10 km iz Ma- libora, ob glavni cesti, zamenjam za hišo z nekaj zemlje v okolici Celja. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Zamenjava«. PRODAM KRATEK KLAVIR, znamke Ropaš, v dob- fem stanju, prodajamo. Cena 150:000 din. Glasbena Sola Celje #KINp KINO »SVOBODA« ŠEMPETER Dne 24. in 25. aprila 1965 »PRIVATNO ŽIVLJENJE« francoski barvni VV film Dne 27. aprila 1965 »NIKOLETINA BURSAC« jugoslovanski film ' Dne 29. aprila 1965 »NE JOČI PETER« slovenski film KINO »PARTIZAN« SEVNICA Dne 24. in 25. aprila 1965 »ŽENA V PRIVIDU« ameriški film Dne 2«. anrila 1965 »MARINA« italijansko-nemški film SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 23. aprila 1965 ob 19.30 uri: Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI. Preniiera. Premierski aljonma in izven. Vstop- nice v prodaji dan pred predstavo in na dan premiere od 17.30 do 19.30 ure. Sobota. 24 .aprila 1965 ob 10.30 uri: Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI. Sobotni abonma in izven. Nedelja, 25. aprila 1965 ob 10. uri: Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI. II. nedeljski dopoldanski abonma. Ponedeljek, 26. aprila 1965 ob 12. uri: Spewack: NAŠI TRIJE ANGELI. Komedija. Gostovanje v Murski Soboti. Torek, 27. anrila 1965 ob 19.30 uri: Spevvack: NAŠI TRIJE ANGELI. Komedija. Gostovaje v štorah. Sreda, 28. anrila 1965 ob 19.30 uri: Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI. Gostovanje v Velenju . Četrtek, 29. aprila 1965 ob 20. url: Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI. Gostovanje v Brežicah. Petek, 30. anrila 1965 ob 19.30 uri: Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI. Gostovanje v Grižah. UPRAVA SLG CELJE VLJUDNO PROSI ABONENTE, DA PORAVNAJO SVOJE OB- VEZNOSTI. Likovna sekcija ŽPD »Fr. Prešeren« Celje bo v proslavo 20-obletnice osvoboditve prire- dila razstavo slik (zraven še nekaj retrospek- tive Vere Fišer-Pristovšek) v mali dvorani Uniona v Celju od 29. aprila do 9. maja. Razpisna komisija za imenovanje direktorja podjetja Tekstilne tovarne »JUTEKS« Žalec razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. Da ima tehnološko fakulteto — testilni oddelek z najmanj 3-letno prakso na vodilnih položajih. 2. Da ima ekonomsko fakulteto z najmanj 5-letno prakso na vodilnih položajih. 3. Da ima srednje ttikstilno tehnično šolo z najmanj 10-letno prakso na vodilnih položajih. Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazilih o izpolnje- vanju gornjih pogojev pošljite razpisni komisiji Tekstilne tovarne >JUTEKS« Žalec. Razpis velja do 20. maja 1965. POZIV K PRIGLASITVI NEDOVOLJENIH (CRNIH) GRADENJ V prctečenih letih so nekateri investitorji zgradili svoje objekte brez pred- pisanih dovoljenj, vsied česar se ti objekti štejejo za nedovoljene gradnje in se kot take ne smejo priključiti na komunalne naprave. Ugotovljeno je, da je mnogo nedovoljenih črnih gradenj bilo zgrajenih predvsem iz razlogov gospodarske narave, kol je visok komunalni prispevek za urejanje zemljišča, pomanjkanje razpoložljivih zemljišč v gradbenem okolišu in podobno ali ker investitorji niso dobili zaproše- nih lokacij kljub dolgotrajnemu čakanju. Za mnoge od teh gradenj obsiojijo zakonite možnosti, da se spravijo v sklad z zakonom, to je, da investitorji dobijo naknadno dovoljenje za lokacijo in dovo- ljenje za graditev. Ker pa o vseh nedovoljenih gradnjah v gradbenem okolišu in izven gradbe- nega okoliša ne obstoji popolna evidenca, ki je potrebna za morebitno uskladitev z zakonom Skupščine občine Celje - POZIVA - vse občane in delovne organizacije, ki so pričeli z gradnjo ali pa pričeto gradnjo dokončali brez predpisanega dovoljenja za lokacijo, oziroma Izjemnega dovoljenja za uporabo zemljišča za gradbene namene, da priglasijo take gradnje urbanistični inšpekciji Skupščine občine Celje. PRIGLASITEV SE IZVRŠI OSEBNO NA OBČINSKI URBANISTIČNI INŠPEKCIJI, CELJE, GREGORČIČEVA ULICA št. 5, soba št. 86, DO 10. MAJA 1965 po obrazcu, ki bo na razpolago interesentom. Sprejem strank se vrši vsak dan od 7. do 12. ure In ob sredah od 14. do 16. ure. Pri priglasitvi morajo stranke imeti podatke o parcelni številki, o lastnini parcele, o dosedanjem postopku (vloge in odločbe) ter o višini sredstev, dosedaj vloženih v gradnjo. Občani in delovne organizacije, ki ne bodo v tem roku priglasili nedovoljene gradnje, bodo dosledno obravnavani v skladu z veljavnimi predpisi. Celje, dne 19. 4. 1965 Občinski inšpektorat Celje • KONCERTI Sobota, 24. aprila: Mešani mladinski zbor »Svoboda« na celjski gimnaziji. Slavnostni koncert ob 20-letnitl osvoboditve in ustanovitve zbora. Dirigent: EGON KUNEJ. Ponedeljek, 10 maja: Koncert učencev glasbene šole. Prodaja vstopnic v glasbeni šoli. KONCERTNA POSLOVALNICA pri Glasbeni ioU (MU DRUŠTVO UUDSKE TEHNIKE ŠENTJUR PRI CELJU razpisuje javno licitacijo za prodajo osebnega avtomobila Zastava 750, ki bo v sredo dne 28. 4. 1965 ob 14. uri pri garaži avto sekcije Šentjur pri Celju. Prednost pri licitaciji imajo interesenti družbenega sektorja. Po eni uri pa se nada- ljuje licitacija za zasebnike. Vse informacije se dobijo na telefon št. 35 Šentjur pri Celju. UPRAVA CELJSKEGA TEDNIKA CELJE Obvešča ar-—« cenjene bravce, da bo z ozirom na prvomajske praznike naša prihodnja številka izšla v četrtek, 29. aprila, zato bo oglasni od- delek zaključil s sprejemanjem oglasov že v torek, 27. aprila ob 11. uri. Vse prinašalce oglasov naprošamo, da se tega roka brez- pogojno držijo. Obenem obvešča, da »Celjski tednik« ni polnomočen za objav. Ijanje preklicov osebnih, zdravstvenih izkaznic in ostalih doku- mentov, ker spada to le v pristojnost Uradnega lista. Zato naj bravci ne pošiljajo tovrstnih objav, predvsem ne denarja, ker s tem le povečajo administrativno poslovanje. Uprava Celjskega tednika Seminar za šole in ustanove v primeru za(U)stnega števila prijav, bo Društvo knjigovpdlj Ce\je organizirah) v drugi polovici prihodnjega meseca 6 (šest)- dnevni seminar O dvostavnem knjigovodstvu za šole in ustanove Organizacije, ki se zanimajo za ta seminar, naj pošljejo pis- mene prijave za udeležbo najkasneje do 30. 4. t. 1. na naslov društva Celje, poštni predal 76. Za seminar prijavljene organizacije bodo o datumu začetka seminarja pravočasno pismeno obveščene. DRUŠTVO KNJIGOVODIJ CELJE Trgovsko podjetje »Agropromet«, Celje 0 razpisuje delovno mesto TRGOVSKEGA POMOCNIKA-POMOCNICE, za j)ro(Uijno mesto v KIOSKU 11, Šoštanj. Pogoj: kvalificiran delavec v trgovini, z nekaj prakse. Osebni dohqdki se obračunavajo po pravilniku o delitvi OD. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. AVTOTURISTICNO PODJETJE IZLETNIK CELJE PUTNIK Nudimo vam vse turistične u:iBliko bo- lje v promet. ROJSTVA-POROKE-SMRTI CELJE V času med 11. in 17. aprilom se je rodilo 40 deklic in 48 dečkov. POROČILI SO SE:'Alojz Belak iz Celja in Ana Copi iz Tolmina; Simon Gajscr iz Začrcta in Ana Sekoranja iz Bukovžla- ka; Anton Lorbcr iz Celja in Marija Mihe- Ijak iz Sentjungerta; Karel Reberšalč in Avgusta Habjan, oba iz Celja; Frančišek Grobin in Bosiljka Vukovič, oba iz Trbo- velj; Vinko Franc Culk iz Velenja in Ma- rija Borovšck iz Celja; Alojz Podvratnik in Rozalija Rozman, oba iz Celja; Iva.i Hudina in Pavla Resnik, oba iz Celja; Franc Ravljen in Jožefa Vodopivec, oba iz Celja; Vincenc Malgaj iz Celja in Pavla Orač iz Šmarja; Franc Galof in Milenkri Dovečcr, oba iz Celja; Desimir Savič in Dragica Kukovič, oba iz Celja; Anton Sa- lej iz Šmarja in Alojzija ICampuš, iz Celja; Ivan Brence in Damjana Kunst, oba iz Zadobrove; Anton Godicelj i.i Ivan- ka Kroflič, oba iz Prožinske vasi; Slavko Blažab iz Banje Luke in Viktorija Jero- melj iz Celja; Stipo Kalem in Štefanija Pavlovič, oba iz Celja; Marjan Ignac Jo- van in Alojzija Reich,'oba iz Celja; Her- bert Galič in Ida Fajdiga, oba iz Celja; Sabin Golemac in Marija Koren, oba iz Celja; Frančišek Malis in Mira Gugala, oba iz Cerknice. UMRLI SO: Alojz Velenšek iz Celja (68); Mihael Kladnik iz Straške gorce (51); Ana Senica iz Podvina (72); Mirko Zeleznik iz Zida.iega mosta (56); Franc BorlakJz Celja (71); Ivan Ulaga iz Celja (74)). ŠENTJUR V šasu med 11. in 17. aprilom sta se rodili' dve deklici. POROČILI SO SE: Jožef Plaustainer — mesar in Jožefa Drame — poljedelka, oba iz Slivnice; Franc Sikole — poljedelec iz Dobja pri Planini i.n Karolina Zeme — poljedelka iz Trobnega dola. UMRLI SO: Mihael Rezec — kmetovalec iz Straške gorce (78); Marija Petelinšek — poljedelka iz Straže (50); Ana Lesko- šek — gospodinja iz Tajht (70). • LAŠKO V času med 11. in 17. aprilom sta se rodila dva dečka in dve deklici. POROČILI SO SE: Andrej Ajdič — aka- demski slikar in Marcela Kamin — štu- dent filozofske fakultete, oba iz Ljublja- ne; Štefan Šafran — tehnični risar iz Ljubljane in 01,f;a Lenhart — trg. pomoč- nica iz Rečice; Mihajlo Trkulja — tesar in Zofija Jeraj — delavka, oba iz Laškega. UMRLI SO: Julijana Jelen — gospodi- nja iz Rečice (45); Marija Holcer, roj. Vorina — kmctovalka iz Marije gradca (60); Alojz Golouh — rudar iz Rečice (31); štetanija Bolčina, roj. Ožek —• go- spodinja iz Plazovja (42). OBISK PRI PARTIZANU ŠKOFJA VAS PRVI NASTOP v nedeljo 11. aprila so nas pripad- niki Partizana škofja vas že prese- netili s svojim prvim letošnjim te- lovadnim nastopom. V počastitev praznovanja 20-letnice osvoboditve so v prosvetni dvorani priredili uspelo telovadno akademijo. Slavnostni govor pred pričetkom akademije je imel predsednik dru- štva, ki je poudaril, da društvo le- tos slavi 15-letnico svojega obstoja. V društvu je sedaj včlanjeno preko 50 članov in članic. Istočasno je predsednik nanizal tudi celo vrsto problemov od katerih je pač naj- večji — finančna stiska. Akademija je izredno uspela, za kar gre seveda največja zahvala va- ditelju Tonetu Novaku, ki si je aka- demijo lepo zamislil in svojo zami- sel tudi izpeljal v veselje in zado- voljstvo vseh prisotnih. To je res požrtvovalni vaditelj, ki ves svoj prosti čas porabi za telesno vzgojo vaške mladine. Po akademiji se je naš dopisnik pogovarjal z društvenimi funkcio- narji, ki so mu potožili predvsem o nezanimanju nekaterih forumov za njihovo delo. Potožil je tudi dru- štveni blagajnik, saj niso dobili niti dotacije, odobrene z^ leto 1964, dru- štvo brez finančnih sredstev pa res ne more delovati in se razvijati ta- ko kot bi se moralo. Marsikje bi ob takih pogojih že prenehali. Pred- vsem bi radi naleteli na večje za- nimanje in pomoč pri Občinski zvezi za telesno kulturo v Celju,, ra- di pa bi tudi navezali stike z drugi- mi društvi, da bi z njimi izmenjali izkušnje in še bolj pripomogli k te- mu, da bi se mladina vzgajala bolj pri športu in telesni vzgoji, kot pa v gostilnah. V. P. PRESENEČENJE V REPUBLIŠKI LIGI Slovenj Gradec : Celje 12:15 Naša naT)oved v prejšnji številki časopisa, da imajo celjski rokome- taši lepe možnosti za zmago-proti vodilni ekipi v Slovenjgradcu, se je uresničila. Celjan^ so z mirno igro kljub neuspehu v prvih minutah tekme kmalu povsem nadigrali do- mačine, ki se niso mogli upirati raz- položenim strelcem Celja. Slovenjgrajčanom tokrat ni poma- galo niti svoje igrišče, niti svoja temperamentna publika pa tudi ne trener in nekdanji državni reprezen- tant Tambič, ki je igral skoraj vso tekmo. Pohvaliti je treba prav vse celjske igralce od vratarjev do zad- njega igralca. V listo strelcev so se vpisali vsi igralci razen vratarjev, kar kaže na veliko izenačenost v eki- pi, ki ima ravno zaradi svoje mla- dosti (povprečna starost 19 \ćt in pol) še lepe možnosti, če ne že v le- tošnjem letu, pa v prihodnji sezo- ni. Najboljši strelpc v celjski ekipi je bil v nedeljo T. Goršič s 4 goli, ostali pa so dali po 2 ali 1 zadetek. V prihodnjem kolu, to nedeljo, bo- do Celjani na igrišču Partizana go- stili ekipo Kranja. —ed OKRAJNA NOGOMETNA LIGA V prvem spomladanskem kolu prve sku- pine okrajnega nogometnega tekmovanja so bili doseženi naslednji rezultati: .-Savinja (Na- zarjji) : Šoštanj 3:4, Vojnik : Žalec 2:4, Se- novo : Šmartno 7:1, Stejćlar : Brežice 6:2. v drugi skupini so bili doseženi naslednji rezultati: Polzela : Celulozar 4;1, Rogatec : Vransko 6:2, Gotovlje : šalek 4:0, Kovinar : Zreče 0:2 in Scntjup ^ Ponikva 0:1. V jvod- stvu so Zreče prtd Rogatcem. —cd ZAUPAJO Ml Jožt'ti ali Janezi, pravzaprav je vseeno, izmed njili sem eden od holjšiii, kar kaže moj vzpon in moja pomemebnost. Zaupali so mi, vseskozi zaupali — to je sploh naša najlepša čednost. Namreč nenadoma sera pred leti postal perspektiven (čeprav lah- ko dokažem, da nimam nič skup- nega s perspektivami), tako da me je rotacija običajno izstrelila navzgor. Včasih razmišljam o tem za- upanju in končno pridem do spo- znanja, da sem ga vreden, pose- bej spričo tistih številnih, ki mi zavidajo, čeprav jim jaz nisem kriv njihove neperspektivnosti. Običajno se takrat spomnim re- ka: »Življenje je nenehen boj!« ali pa me zgodovina pouči, da sleherni ni bil sposoben prekora- čiti Rubikona. Pišem življenjepis, zato toliko nepotrebnih aluzij v nazaj; to se mi v praksi ne dogaja, ker ni ko- ristno. In moja deviza je: »Ne za- pravljaj čas za včeraj, jutri mo- ram še več pomeniti.« In zakaj življenjepis? Kandi- diram. Zaupali so mi in dejali: »Ravno ti si pravšni, in to mesto je kot nalašč zate. Zaupamo ti, saj si perspektiven.« »Ravno ti si pravšen, in to mesto kraju naše napredne domovine v nenaprednih časih in ker nisem imel nič zgubiti, sem stavil ina vse in postal osebno napreden. Že od nekdaj sem imel smisel za podtalno delovanjd in še da- nes se nerad odrekam temu smis- lu. Subjektivne sile se krojijo za kulisami, kajti na odru mora- jo biti že prikrojene. To ni skriv- nost, le neradi priznavamo. Če- prav je pot podobna kot pri kro- jaču od blaga do obleke. P/eveč razmišljam. Pred leti sem postal v -enskem podjetju član upravnega odbora. Vsi so kmalu začutfli, da moram tudi v javnosti nekaj predstavljati in zvišali so mi osebne dohodke, novo stanovanje pa je spričo splošne prakse bilo razumljivo. Kmalu zatem sem postal pred- sednik delavskega sveta. Niti sam nisem bil kriv, če so mi tovariši, zaupno spročili, naj se pre- selim v novo petsobno stano- vanje, direktor pa mi je preko komercialnega namignil, naj si ustvarim devizni račun, kajti av- to iz uvoza bi bil kar pravšen za to funkcijo. Odpotoval sem na sedemdnevni obisk v Italijo in trodnevni v Švico in moj devizni račun je bil sposoben za nakup DKW-Juniorja. Potem pa se je vse vrstilo. Za- upanje s perspektivnostjo, od- govornost z zaupanjem, položaji z odgovornostjo itd. Včasih sem utrujen od vse te zaupne odgovornosti, toda zavest je, ki me vedno znova prepaja in zavest je, zaradi katere vztrajam na tako odgovornih mestih. V do- kaz so lahko številni, ki jih sprej- mem in jim mimogrede potožim, da bi rad imel včasih več miru in manj družbenega dela, manj nenehne požrtvovalnosti, kajti ljudje pač niso preveč hvaležni. Zavedam pa se, da zaupanja člo- vek ne more kar tako omajati in izpreči. Cestokrat me boli, ker je z zaupanjem zvezano toliko zaup- ljivosti in toliko reprezentanč- nosti. Sicer bom odkrit in povem, da nimam nobenih denarnih re- prezentanc. Toda zaradi položa- ja imam hišo, ki je za več hiš, ker sem pač pomemben in se to mora videti. 2^aradi zaupanja je razumljivo, da tudi moji ortoci Ae morejo biti tako nepomembni in tako se je moj lI)KW-Junior preselil k sinu, ki študira in sem jaz pristal na večje stroške z Mercedesom v ljudski razprodaji po 700 jurjev, kar še ni prehuda cena, medtem, ko moja soproga skromno ravna s fičom 1100, ki je po njenem mnenju še kar pri- kladen za obisk trga in trgovin. Vidite, zadeva ni niti tako pre- prdsta, kajti človek mora imeti spričo naprednosti in zaupanja ter perspektivnosti resnično mno- go zavesti, da spr(yme vse te ob- like osebnega žrtvovanja za druž- beno korist. Sicer priznam, da vsega ne bom vnesel v življenjepis, kajti biti mora kratek in jedrnat, toda že danes vidim, da je moja nova služba vezana s številnimi teža- vami, kajti ravnokar so mi kot prvo delo prinesli seznam perspektivnih, kateri imajo de- vizni račun in jim bo treba raz- deliti nekaj nvoženih avtomobil- čkov. O tem imam zadnje čase svo- je kritično mišljenje. RADIVOJ REHAR ZLATA ORHIDEJA DOSEDANJA VSEBINA Knez je Vinkotu povedal, da se mu za zaklade ni treba bati, ker sta oba Landecova že na varnem — v podzemlju, kamor sta padla skozi skrivna pre- klopna vrata. 61 »Ne govori!« je vzkliknila in mu spet z dlanjo zaprla usta. »Ne bojim se,« je rekla potem, »ljubil me boš. Že zdaj me lju- biš. To slutim z vso gotovostjo. Toda velika ljubezen mora vzplamteti iz lastnih notranjih sil. Tudi to se bo zgodilo. Od preteklosti bo ostal samo spomin na nelepe sanje, ki si jih sa- njal v neki daljni, temni noči.« »Med vsemi čudesi, ki sem jih odkril v tej pragozdni samo- ti, si ti največje,« je zajecljal. »Ko bi mi bil prej kdor koli na svetu rekel, da je nekje eno samo tako plemenito in razumno dekle kakor si ti, bi mu bil dejal, da je lažnivec. Tako se mi zdi, kakor da sanjam, da stojim pred prividom in da vse to, kar vidim, slišim in doživljam, ni resnica, da nisi resnica ti, da nisem jaz, da ni ta stara stavba in vsa, vsa caratanska pragozd- na divjina.« »Sanje, da,« je vzkliknila Ranoa, »sanje uresničene resnice. Tu sem in tu si ti in tvoja sem in ti si moj.« Dvignila je glavo in se mu zazrla v oči. Objel jo je tesno in jo poljubil. »Oprostita, otroka moja!« je tedaj dejal knez, ki je prav tisti trenutek odprl vrata, ne da bi bil potrkal. »Hotel sem ...« »Oče!« je vzkliknila Ranoa in skočila h knezu. »Podeli na- ma svoj blagoslov!« Knezov obraz je napolnil usmev srečnega zadovoljstva. Z levico je pritisnil k sebi hčerko, z desnico zeta. Potem je dejal: »Pojdimo! Čas beži...« Raona si je posadila na glavo dragocen didaem in odšli so v svetišče. Knez je za trenutek pustil zaročenca sama, ko pa se je vrnil, je bil oblečen v obredno oblačilo starih hovanških sve- čenikov. Tak je stopil pred kip pozlačenega božanstva, kamor sta Ranoa in Vinko skupaj pokleknila. Prebral je molitev v sta- rem jeziku in dejal v francoščini: »Naj se združita zadnja potomka knezov Ravaevalov, Ra- noa, in "Vinko Sobočan kot poslednja v tem starem svetišču, s čimer naj se zaključi njegova živa(Zgodovina.« Nato je vzel iz rok božanstva žezlo in ga prelomil ha dvoje, rekoč: »Kakor je prelomljeno to žezlo, tako bodi prelomljena preteklost, da se nikoli več ne spremeni v nadaljevanje minu- lega. Končano je!« Vzel je v levico Ranoino desnico in v desnico Vinkovo levico, medtem ko je knežna s prosto levico prijela Vinkovo desnico, da je bil krog treh sklenjen, in dejal: »Naj se prelije tvoja duša, hčerka moja, v njegovo, in tvoja, sin moj, v njeno in vajini diiši postanita eno in vajini telesi se združita v eno, in kar se bo rodilo iz te enote, bodi blagoslov- ljeno iz rodu v rod!« Ženin in nevesta sta si položila drug drugemu na glavi ven- ca iz zlatega cvetja, si izmenjala prstana, se objela in poljubila, knez pa je spet b^l stare malgaške izreke. Ko je utihnil, je oba objel in poljubil na čelo. Obred je bil končan. »Po obredu,« je dejal knez, ko so zapuščali svetišče, »sta od tega trenutka dalje mož in žena, želim pa, da ostaneta do skle- nitve zveze po zakonih bodoče domovine samo zaročenca. Ob- red sem opravil samo zato, da bi se poslednjič ponovila cere- monija, po kateri so se nekoč poročali naši veljaki. Zdaj je no- vi rod ne pozna več. Vidva sta zadnja, zato sta bila priči po- 62 membnega dogodka, ki naj vama pokaže, kako minljivo je vse na svetu in kako se neprenehoma spreminjajo stvari in reči.« Miza v jedilnici je bila že pripravljena, ko so stopili vanjo. Prisedla sta tudi malgaški oskrbnik in njegova žena. Poučena o obredu sta se zavedala, kaj je pomenil. Vedela sta, da se za- ključuje življenje, ki sta ga toliko let živela ob knezovi strani. Knez, Ranoa in njen mož bodo. zapustili osamljeno svetišče v pragozdu odljudne Caratanane. Odšli bodo daleč proč, do ko- der njune misli nikoli ne bodo mogle seči. In z njimi bo odšel zadnji ostanek najstarejšega Madagaskarja. Ostala bosta sama kot pozabljen spomin na tisto, česar nikoli Več ne bo. Ranoa ni mislila na to. Srečen usmev na njenem obrazu je razodeval, da je srečna, zelo srečna. Zdelo se ji je, da doživlja čudovito pravljico, ki se proti vsem pravilom spreminja v čisto resnico. Opazovala je Vinka. Njegov od sonca ožgani obraz so ožarjale živahne temne oči, in črni lasje so ga zaokrožali v po- dobo zalega mladeniča. In ta zali mladenič je bil zdaj njen za- ročenec, mož. Z njim bo odšla v življenje, ki ne bo vklenjeno v samoto. To samoto je ljubila, pa je v svojih dekliških sanjah kljub temu vse češče in češče hrepenela po širokem svetu, po veliki človeški družbi, po doživetjih in po nekom, ki mu bo po- darila vse svoje mlado in nežnih čustev polno srce. Zdaj je stala pred izpolnitvijo svojih dolgo prikrivanih sanj. Njen smehljaj je bil zato še vedrejši, mehkejši, prikupnejši in tako lep, da bi ga bil Vinko samo gledal, pa se ga ne bi bil nagledal. Popoldne ve knez sporočil Vinku, da je sklenil Landecova rešiti iz mrtvašnice in ju spraviti na drugo varno mesto. Odve- del ga je v svetišče, kjer mu je obrazložil skrivnost odpiranja in zapiranja vrat v podzemlje. »Ko sem te peljal v zakladnico,« je dejal, »sem pritisnil na spodnji ornament in odprl se nama je dohod na stopnišče. Ko pa sva zakladnico zapustila in so sa^vrata v kipu za nama za- prla, se je ornament zasukal, zato je deloval pritisk nanj po- vsem drugače kakor prej. Namesto da bi odprl vrata v zaklad- nico, se je pogreznila ploščad za vrati. Ko sta Landecova stopila nanjo, sta padla v,globino, v ječo brez vsakega drugega izhoda razen po tisti poti, po kateri sta prišla vanjo. Pritisk nk orna- ment je nato spet odpiral Aicata v zakladnico. Treba ga je za- sukati.« »Landecova sta torej ujeta tu spodaj?« je vprašal Vinko. »Obred moje zaroke z Ranoo smo opravili nad njunima glava- ma? Sta slikala naše besede?« »Nikakor,« je dejal knez. »Ječa brez rešitve je na drugi strani oltarja in globoko pod zemljo. Do tja ne pride glas od tod in tudi od tam do tod ga ni mogoče slišati.« »Kako neverjetno se vrste dogodki!« je pomislil Vinko. »Ko bi mi bil kdo pred dnevi dejal, da bo moj prihod sem povzro- čil take spremembe, bi se mu bil zasmejal in mu dejal, da je norec. Najmanj pa mu ne bi verjel, da bo tičala moja tedanja zaročenka Jeanne v ječi pod oltarjem, pred katerim se bom zaročil z drugo. Kako me bo Jeanne sprejela? Kako mi bo še mogla pogledati v obraz?« Nenadoma je začutil do nje usmiljenje. 63 »Kdo ve,« je pomislil, »kako je prišla na pot zločina? Kakš- na je bila njena mladost? In morda je v najbolj skritem kotič- ku njene duše le še nekaj dobrega, človeškega, hrepenečega po čistosti in poštenosti?« Iz premišljevanja ga je zbudil knezov ukaz, naj se postavi na stopnice in s samokresom, ki mu ga je potisnil v roko, pazi na nadaljnje dogajanje. Storil je brez ugovora po naročilu in videl, kako je knez sprožil neki mehanizem, kako se je zganila težka kamnita plošča'in se pogreznila; v temno globino, iz ka- tere je bušnil smrad po plesnobi. Knez se je sklonil nad odprti- no in zaklical: »Jeanne in Paul Landec! Pripravljen sem vaju rešiti po- časne smrti v pasti, v katero sta prišla sama in prostovoljno, vendar le pod pogoji, katere morata brez ugovora sprejeti. Ce bi samo pomislila na uporabo orožja, se bo ječa spet zaprla, da se nikoli več ne odpre. Sta razumela?« ' Iz globine se je zaslišalo Jeannino ihtenje, Paul pa je od- govoril: »Razumel.« »Sprejmeta pogoje?« je zaklical knez. »Vse, naj bodo kakršni koli, samo da me rešite od tod,« je odgovoril Paul. »Da me rešite!« je pomislil Vinko. »Govori le o sebi. Jeanne mu ni mar...« »Dobro,« je dejal knez. Najprej mi izročita svoje orožje! Vse, razumeta? Dobro mi je znano, kako sta oborožena. Velja?« »Velja,« je odogovoril" Paul. »Sta pripravljena pokoriti se mojim ukazom vse dotlej, dokler vaju sam ne izpustim v svobodo? V primeru upora ali poskusa pobega se prizanesljivost neha. Velja?« .»Velja,« jc zaklical Paul. »Dobro,« je rekel knez. »Položita orožje do zadnjega kosa v košaro, ki vama jo bom spustil po vrvi.« Knez je spustil v globino košaro, ki jo je imel že priprav- ljeno. Ko jo je privlekel kvišku, sta našla z Vinkom v njej dve pištoli, dve ročni bombi in dve bodali. »Dobro sta bila založena!« je vzkliknil Vinko. »Zdaj pač ne moreš več dvomiti, s kom imava opravka,« je rekel knez. »Prav res ne,« je dejal Vinko in še vedno strmel v orožje, katero je knez razdelil med njima na polovico in pripomnil, da jima bo potrebno. Nato je spustil v globino pleteno lestev in naročil, naj spleza po njej navzgor najprej Jeanne. Knez in Vinko sta opazila, kako se jfe lestev, ki jo je knez pritrdil na zapah, zamajala in napela. Strmela sta v globino in opazila Jeanne. Bila je mrtvaško bleda, zaprašena in zamazana in z divje razkuštranimi lasmi. Bila je tako spremenjena, da se je Vinko skoraj prestrašili. Brez pudra in rdečila na ustnicah se mu je zazdela starejša kakor je zatrjevala. Ko je priplezala do vrha in zagledala cevi vanjo uprtih pištol, je povesila glavo in drgetajoč obstala na kamnitem tlaku. Knez ji je zvezal roke na hrbtu. Ni se skušala dDraniti, Vdala se je v usodo, še sama mu je držala roke, kakor je bilo potrebno. Stala je negibno in le prsi so ji podrhtevale. 64 Za Jeanne je priplezal iz globine Paul. Tudi on je bil zama- zan in razmršen, njegov obraz pa ni izdajal ne sramovanja ne kesanja ne obupa, marveč vse prej trmoglavo upornost in so- vraštvo. Vinko je čutil, da bi Landec v tistem, trenutku, če bi mogel, pobil kneza in njega. Knezova in Vinkova pištola sta ga silili k previdnosti in brzdanju jeze, ki mu je gledela iz oči. Ni bilo dvoma. Opravka so imeli z zločincem velikega formata. Poznal je le silo, bodisi da se je je sam posluževal ali pa se ji je moral iz taktičnih vzrokov pokoriti. Medtem Ho je knez pazil nanj s pištolo, mu je Vinko za- drgnil in zvezal roke na hrbtu. Čutil je, kako je napenjal mišice, da se vrv nei>i pretesno oklenila zapestij, toda Vinko je opra- vil svoje delo temeljito. Po tem opravku sta zvezala Jeanne in Paulu še noge, vendar tako, da sta se mogla s kratkimi koraki premikati, ne bi pa mogla teči in pobegniti. »Naprej!« je ukazal knez. ^ Paul in Jeanne sta krenila prek svetišča in skozi stebrični hodnik do celic, ki so nekoč služile hovanskim menihom za od- dvojetev od sveta. Tam sta ju knez in Vinko zaprla ločeno vsa- kega v svojo celico s tako močnimi vrati in zapahi ter tako majhnimi linami, da je bil pobeg nemogoč. »Pošljem vama hrane in vode,« jima je dejal knez skozi lino. »Ostalo uredimo pozneje.« Landec ni odgovoril, Jeanne pa je poprosila kneza, naj ji dovoji vsaj kratek razgovor z Vinkom. »Ne vem, o čem naj bi se po vsem tem še pogovarjala?« je rekel, Vinko. »Ne odbij mi te zadnje prošnje!« je zaprosila. »Rada bi ti pojasnila stvari, ki jih ne poznaš.« »Stvari, ki jih ne poznam?«, je hladno dejal Vinko. »Bodi! Vendar bo za vas bolje, da se prej odpočijete in uredite. Prišel bom pozneje.« »Prosim!« je pritrdila in se vdala, ni i^a mogla premagati iht-enja, ki jo je vse prevzelo. Morda kot blagodejna sprostitev po pravkar prestanem. Ko se je Vinko vrnil k Jeanne, jo je našel urejenejšo in mirnejšo. Le bleda in upadla je bila še vedno. Ko je opazila, da drži Vinko roko na pištoli, je dejala: »Ne stiskaj orožja! Ne boš ga potreboval. Ne nameravam te napasti in tudi pobegniti ne mislim. Kako naj pobegnem pred človekom, katerega sem med vsemi, kar sem jih kdaj po- znala, resnično ljubila ...« »In ga nemara še vedno ljubiš?« je vzkliknil Vinko in se prezirljivo nasmejal. »še vedno. Kljub vsemu,« je odgovorila. , »Pustite to igro, gospodična — ali gospa Landecova!« je dejal trdo. »Nikar ne mislite, da imate še vedno opravka z na- ivnim bedakom, ki se bo dal preslepiti z lažnivimi besedami. Zdaj, ko Vem, da je bilo vse, kar koli ste mi govorili od Port Saicia do včeraj ena sama podla laž, ena sama zločinska igra pomočnice mednarodnega gangsterjaj-^ci po vsej verjetnosti ni ne Paul ne Landec, kakor tudi vi niste Jeanne in njegova sestra. Spremjali ste me, da bi me na koncu oropali in ubili. TEMELJNI ZAKON O VARNOSTI PROMETA Korenite spremembe NOVI PREDPISI NALAGAJO KRŠILCEM VISOKE DENARNE KAZNI Ker je veliko število naših bral- cev voznikov, ki v tej ali oni obliki Uporabljajo ceste, objavljamo ne- katere spremembe in dopolnila, ki jih je uzakonil nov zakon. Pri tem je zanimiva novost, da no- va določila obvezujejo tudi družbe- no-politično skupnost, delovne orga- nizacije in občane, poleg koristnikov cest, da skrbe in ustvarjajo pogoje za varnost prometa. Pri tem obve- zujejo posebej še organe in delov- ne organizacije, ki skrbe za vzdrže- vanje cest. Zakon je uzakonil pravi- la, ki so se na osnovi izkušenj glede na vse močnejši porast cestnega prometa že iz\^jala, vendar s to raz- liko, da so bila zagotovljena z re- publiškimi predpisi. Zakon tudi konkretneje določa pravila cestne- ga reda in predvideva strožje kazen- ske sankcije za kršilce. DOLOČILA O VOZNIKIH Tako pravi na primer 12. člen v delu temeljnih pravil, da voznik, ki je utrujen, bolan, v težkem dušev- nem stanju, da ni zmožen za zane- sljivo vožnjo, ali če je pod vplivom alkohola, ne sme upravljati vozila v cestnem prometu in tudi tega ne POSKUŠATI! Za tak prekršek je predvidena ka- zen od 5 do 50 tisoč dinarjev ali za- porna kazen do dveh mesecev. V tem primeru mu smejo tudi odvzeti vozniško dovoljenje za čas od trideset dni do 1 leta. Pod,vpli- vom alkohola se štejejo osebe, pri katerih z analizo krvi ali urina ali s kakšno drugo znanstveno metodo ugotovijo v krvi več kot 0,5 promi- le alkohola; ali v primeru, da pri vozniku ne glede na količino alko- hola v krvi z zdravniškim pregle- dom ugotovijo znamenja alkohol- nih motenj. Trinajsti člen istega določila pa nalaga odgovorni osebi delovne ali druge organizacije, državnemu or ganu ali lastniku motornega vozila, da ne sme dovoliti vožnje nekomu, za kogar je mogoče sklepati, da za- radi bolezni, vpliva alkohola, mamil ali zaradi duševnega stanja, ne bi mogel zanesljivo voziti. V nasprot- nem primeru se delovna organiza- cija kaznuje z denarno kaznijo od 50.000 do milijon dinarjev, odgovor- na oseba pa od 5 do 50.000 dinarjev. NAJVEČJA HITROST IN VARNOSTNA RAZDALJA 16. člen istega določila konkretizi- ra varnostno razdaljo med vozih in citira, da mora voznik voziti s svo- jim vozilom na tolikšni razdalji od driigih vozil v prometu, da glede na hitrost vožnje in druge prometne okoliščine ne povzroča nevarnosti in ne ovira drugih voznikov. Tak prekršek se kaznuje s 1000 di- narji na mestu samem, če pa s tem prekrškom povzroči udeleženec neposredno nevarnost za drvige ude- ležence, ali prometno nezgodo, bo storilec kaznovan z denarno kazni- jo od 3 do 30.000 din ali z zaporom do 30 dni. V primeru, da je tak pre- kršek storil voznik, se mu lahko iz- reče tudi varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za čas od 15 dni do 6 mesecev. Ta določila dopolnjuje in kon- kretizira tudi 56. člen posebnih pro- metnih pravil, ki citira: kadar vozi- jo vozniki po cesti zunaj naselja drug za drugim motorna vozila, pri katerih skupna dovoljena teža pre- sega 3.500 kg (pod skupno dovolje- no težo je razumeti težo vozila in težo bremena) ali so daljša od 10 metrov, morajo vozniki voziti na medsebojni razdalji NAJMANJ 100 metrov. Zanimiv je tudi 30. člen temeljne- ga določila, ki pravi, da je največja dovoljena hitrost na javnih cestah 120 kilometrov na uro. Skozi nase- lja pa ne smejo vozniki voziti z več- jo hitrostjo kot 60 kilometrov na uro. Voznik, ki z vozilom prekorači največjo dovoljeno hitrost, je lahko takoj na mestu kaznovan z denar- no kaznijo 3000 dinarjev. V prime- ru, da ta prekršek povzroči nepo- sredno nevarnost za druge udeležen- ce v prometu ali prometno nezgodo, bo storilec kaznovan z denarno kaz- nijo od 3 do 50.000 dinarjev aH z zaporom do 2 mesecev. Ce je stori- lec takšnega prekrška voznik, se mu sme izreči tudi varstveni ukrep od- vzema vozniškega dovoljenja za čas od 30 dni do enega leta. USTAVUANJE IN PARKIRANJE Nekaj novo.sti je tudi v poglavju o ustavljanju in parkiranju. Tako 44. člen citira, da je ustavljanje in parkiranje dovoljeno LE NA DESNI STRANI ceste v smeri vožnje, naj- manj 5 metrov vstran od zaznamo- vanih prehodov za pešce in prav ta- ko 5 metrov od najbližje točke kri- žanja vozišč dveh cest na križišču. (PREJ 10 METROV)! Ni dovoljeno ustavljanje in parkiranje vozil na razdalji manj kot 12 metrov pred ali za postavljenim zniikom, s ka- terim je zaznamovana postaja vozil za javni prevoz potnikov. »Ustavitev« vozila je vsaka preki- nitev vožnje na cesti, ki traja do 15 minut, medtem ko pomeni parki- ranje vozila zapustitev vozila na cesti, ki traja več kot 15 minut. 43. člen nalaga vozniku, da mora stoje- če vozilo zavarovati, tako da se ne bi moglo samo ali ga ne bi mogel .spraviti v gibanje kdo drug. Kršitev navedenih pravil lahko ka- znujejo varnostni organi na mestu, samem s kaznijo 1000 dinarjev. V primeru, da je, prekršek povzročil neposredno nevarnost za druge ude- ležence ali pa prometno nezgodo, bo kršilec kaznovan z denarno kaz- nijo od 3.000 do 30.000 din ali z zaporom"do 30 dni^ Ce je storilec voznik, se mu lahko izreče tudi var- nostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za čas od 15 dni do 6 me- secev. V primeru, da je vozilo parkirano na mestu, na katerem pomeni to ne- posredno nevarnost ali posebno ovi- ro za promet, lahko uslužbenec mi- lice po 48. členu temeljnega zakona odredi, da se na stroške lastnika oziroma imetnika pravice uporabe odstrani z vozišča, po potrebi pa tu- di premesti drugam. 2RTVE PROMETA OBRAČAL NA CESTI Preteklo nedeljo ob pol šestih popoldne se je pripetila na cesti H. reda v Lju- biji prometna nesreča. Mopedist JOŽE MAJHEN, doma iz Šentflorjana, je na cesti obračal, pri tem pa ni nakazal sme- ri. V tcni trenutku je pripeljal osebni avtomobil CE 78-49, ki ga je upravljal FRANC KOLSEK, doma iz Šmartnega ob Paki. Vozilo je trčilo v mopedista in ga zbilo s cestišča na travnik. Mopedist je dobil dvakratni zlom leve noge. V pre- iskavi je bilo ugotovljeno, da je pred nesrečo v Mozirju popival. Na vozilih je za 140.000 dinarjev ipaterialne škode. ZAVIJAL BREZ NAKAZOVANJA SMERI V Šempetru se je pripetila težja pro- metna nesreča, ko je mopedist MARTIN ŠUSTERSIC, doma iz Trbovelj zavil na levo, ne da bi nakazal smer. V istem trenutku ga je prehiteval motorist CE 11-331 JAKOB VODEB iz Celja. Prišlo je do trčenja. ■ Mppedist je dobil pretres možganov, si zlomil desno roko in dobil več ran. Prepeljali so ga v celjsko bolniš- nico. Na vozilih je za 200 tisoč dinarjev škode. Pri trčenju sta padla tudi moto- rist in sopotnica, vendar sta ju pred po- škodbami rešili zaščitni čeladi. S.MRT POD PRIKOLICO Pretekli petek, malo pred deveto uro se je v Brežicah na zavoju pri gradu pripetila huda prometna nesreča, v kateri je izgubila življenje enainpetdesetletna ko- lesarka KATARINA TERSELIC iz Zgornje Skopice št. 2. Pred zavojem je kolesarko prehiteval voznik tovornega vozila LJ 118-03 s pri- kolico. Voznik tovornega vozila CIRIL STANKO 2GAJNER, zaposlen pri pod-* jetju Slovenija-vino je imel na vozilih naložene prazne sode. V času prehitevanja je voznik v ogledalu spremljal prehiteva- nje kol^arke le za dolžino tovornjaka. Pri vožnji v zavoju pa je prik^olica kole- sarko stisnila do pločnika, tako da je padla pod zadnje kolo prikolice. Kole- sarka "je zaradi hudih poškodb že med prevozom v bolnico umrla. TRČIL V NERAZSVETUEN VPREŽNI VOZ v poznih večernih urah so iz Krškega proti Kostanjevici vozili štirje vozniki vpreg brez luči in odbojnih stekel. Pri vasi Sajevce je za njirni pripeljal moto- rist NM 10-245 STANKO JORDAN iz Ko- stanjevice. Motorist je v prekratki raz- dalji opazil zadnje vprežno vozilo, ki ga je vodil IGNAC CRTALIC iz Ostroga. Mo- torist je zaradi močnega zaviranja in za- vijanja v levo padel in si zlomil desno ključnico. Prepeljali so ga v novomeško bolnišnico. Na vozilih je za 40.000 din škode. VINJEN MOPEDIST ZAPELJAL V PEŠCA Minulo soboto je hudo vinjen mopedist JOŽE MASTNAK iz Celja zapeljal na ce- sti med (Teharjem in Štorami v pešca MILANA BELEŽA, doma iz Teharja. Pešec je stal na skrajnem robu cestišča, mo- pedist je trčil vanj in ga podrl. Pešca so prepeljali v celjsko bolnišnico, mope- distu pa sb odvzeli kri za preiskavo. POŽAR NA PREVRNJENEM TOVORNJAKU Preteklo nedeljo se je pripetila na ce- sti II. reda v naselju Tekačevo pri Ro- gaški Slatini težka prometna nesreča, ki bi se lahko tragično končala. Voznik to- vorfiega avtomobila — vlačilca ZG 10-10 s prikolico 10-70 ZG, ki ga je upravljal JOSIP MARKELJEVIC iz Zagreba, je v naselju prehiteval po desni strani nezna- nega kolesarja, ki je vozil po levi strani cestišča. Med prehitevanjem je voznik za- peljal na neutrnjeno bankino, ki se je vdrla. Avtomobil je zdrsnil pod cesto in se prevrnil na bok. Pri tem je v kabiii nastal kratek stik in izbruhnil požar. Voz- nika zaradi poškodovane kabine nista mogla skočiti iz goreče kabine, tako da je obstajala bojaztTn, da bosta v njej živa zgorela. Ropot je k sreči zbudil oko- liške vaščane, ki so pritekli k prevrnjene- mu vozilu in preprečili nadaljnji požar s tem, da so potrgali žici z akumula- torja. Iz Celja so takoj poslali na kraj nesreče dva avtomobila — dvigali, ven- dar so med tem prisotni že uspeli izvleci iz kabine voznika in .njegovega pomočni- ka. Utrpela sta le lažje poškodbe. Ma- terialna škoda na vozilu je ocenjena na 500 tisoč dinarjev, medtem ko škoda na tovoru, prevažala sta 20 ton limon, še ni ocenjena. ZAPEUAL ČEZ ZIDNO ŠKARPO Pred dnevi se je voznik osebnega avtomobila CE 82-13 ŠTEFKO LOJEN iz Buč odpeljal v Podčetrtek iskat zdravni- . ka. Pred Zdravstvenim domom je posku- šal vozilo obrniti in pri vzvratni vožnji zapeljal preko zidne škarpe. Vozilo je padlo v dva metra globok jarek. Voznik ni bil poškodovan, na vozilu pa je za 200 tisoč dinarjev škode. Avto je last CVETKA MARINA iz Celja. Voznik je priznal, da je pred nesrečo pil. NEZNAN MOPEDIST TRČIL V PEŠCA IN POBEGNIL Na Šaleški cesti v Velenju se je neznan mopedist zaletel v hrbet .MARICI LOV- RIC iz šaleka. Ponesrečenka je skupaf z možem šla pravilno po desni strani cestišča. V času, ko je mož nudil pomoč poškodovani ženi, je mopedist pobegnil. Ponesrečen ko so z zlomljeno nogo in s poškodbami po glavi prepeljali v celjsko bolnišnico. NEPREVIDNO PREČKALA CESTIŠČE V Šempetru v Sav. dolini je prišlo do nesreče, ko je po cesti iz Prebolda prišla na cesto I. reda AMALIJA JANŠ, doma iz Kaplje vasi in jo prečkala, ne da bi se prepričala, če je prosta. V tistem ča.-.u je po cesti pripeljal voznik ŠTEFAN BRU- MEN iz Maribora, ki kljub zaviranju nesreče ni mogel preprečiti. Vozilo je s sprednjim delom podrlo Janševo. Poško- dovanca je utrpela pretres možganov. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico. ' NEZGODE ^ Srečko Mahnič z Delavske ulice je pa- del skozi okno in si poškodoval glavo in boke. Karel Škoberne iz Laz pri Dramljah je padel s skednja in si poško- doval prsni koš. Marijan Nahberger iz Pongraca pri Grižah je padel s traktorja in si poškodoval glavo. Rudi Strojko iz Začreta pri Škofji vasi je nakladal opeko in si poškodoval nogo. KDO JE UBIL BRANKA VERNIKA SMRT OB „Pl]SElJŠA.\Kl" ENAJSTEGA APRILA OKROG ENAJSTE URE ZVEČER JE V TE- MO ODJEKNIL STREL. KO SO PRITEKLI IZ SOBE. JE OSEMNAJST- LETNI BRANKO VERNIK S SMRT.NO RANO SLONEL NA TOVARIŠU. NJEGOVE PIJANE OCI SO SE V HIPU STREZNILE. KO JE VIDEL OB SEBI SMRTNO RANJENEGA TOVARIŠA! DANES NOČE BITI NIHČE KRIV NJEGOVE SMRTI. Nedeljskega popoldneva je FRANC DOBOCNIK, kmetovalec iz Koroš- ke vasi nad Oplotnico, organiziral na pobudo svoje žene vinotoč. Sto litrov vina je pripeljal on, povabil fante in dekleta iz sosednjih vasi, ki so prinesli tudi gramofon, da bi bil pač vinotoč moderen »pušel- šank«. Že kmalu po kosilu je prišlo do njegove domačije 15 fantov in 6 deklet, najmlajši med njimi je bil star nekaj manj kot 16 let, najsta- rejši pa nekaj čez dvajset. Prišli so iz Koro.ške vasi. Božjega, Podcške- ga vrha in s Planine. Začeli so popivati, dekleta so se skupaj z gospodarjevo ženo vrtela po zvokih gramofona — skratka — zabavali so se. Po nekaj deset lit- rih se je zaostrila atmosfera. Raz- greti mladeniči so začeli pogrevati stare razprtije. Nato so se umirili in nadaljevali s popivanjem. Okrog devete ure zvečer so se dekleta po- slovila, nekaj fantov jih je spravilo domov, ostali so pili naprej. BRAN- KO VERNIK je potem, ko je po- spremil svoje dekle domov, vrnil na- zaj. Bil je glasen kot ostali. Po vr- nitvi so pili naprej, vse do enajste, ko so se zopet sprli. Branko je prvi zapustil izbo in odšel ven. Za njim je odšlo še nekaj fantov. Po dose- danjih ugotovitvah je pri vrtu pred hišo nastal pretep. Nato so počili streli. Ko so ostali pritekli iz hiše, je BRANKO VERNIK smrtno ra- njen slonel na tovarišu. Med vse- splošnim pretepom ga je nekdo za- bodel z nožem v prsni koš. Rezilo mu je prerezalo glavno pljučno ar- terijo. Kmalu zatem je zaradi not- ranjih krvavitev umrl. To je epilog »pušeljšanka«, ki je že tolikokrat zahteval življenje. Mla- di ljudje so tega popoldneva popili sto litrov vina! Slabega vina! Nato so se stepli in ubili svojega tovari- ša! Danes noče nihče priznati usod- nega sunka z nožem! Nože jih je vi- htelo več. V temni noči .so udrihali drug po drugem z vsem, kar je bilo pri roki. S plota, ob katerem so se tepli, so potrgali planke, ter udar- jali. Udarjali, vse dokler ni eden iz- med njih potegnil pištole in začel streljati. Medtem je Branko že do- bil sunek. Sunek, ki je terjal življe- nje. In k temu jih je spravila atmo- sfera ob sto litrih popitega vina, atmosfera ob »pušeljšanku«, ki ga je na pobudo svoje žene priredil FRANC DOBOCNIK. —ez NESREČE PRI STREUANJU Pred dnevi se je pri streljanju s karbidom in raznimi eksplozivi pripetilo več nesreč. Dvanajstletni MARJAN CRETNIK iz Voj- nika je streljal s karbidom, tako da je vla- gal karbid pod sod in zažgal. Pri zadnji eks- ploziji je sod priletel Cretniku v glavo. Pre- peljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da je ponesrečenec dobil prelom lobanjske kosti. Iz Ojstrega pri Laškem so prepeljali v celj- sko bolnišnico osemindvajsetletnega MARTI- NA OJSTRŠKA, ki se je hudo poškodoval pri streljanju z dosedaj neznanim eksplozivom. Dobil je huuC poškodbe zgornje čeljusti. Sedemletni IVAN KAVCIC iz Velenja se je poškodoval pri streljanju s karbidom. Pre- peljali so ga v celjsko bolnišnico. Pri streljanju s karbidom se je ponesrečil tudi sedemletni DUŠAN MlRNlK, doma iz Podgorja pri Celju. V bolnišnico so ga pre- peljali s težkimi poškodliami na glavi. — ez ZGORELO GOSPODARSKO POSLOPJE Preteklo nedeljo je izbruhnil požar na del- no lesenem in s slamo kritem gospodarskem poslopju, last FRANCA PETRISICA iz Orešja na Bizeljskem. Skupno s poslopjem je zgo- relo nekaj žita, koruze in slame, medtem ko so živino rešili. Škoda je ocenjena na dva milijona dinarjev, vzrok požara raziskujejo. — ez . ZGORELA STANOVANJSKA HIŠA Minulo soboto je izbruhnil požar na leseni stanovanjski fiiši, last MARTINA KOKOLJA iz Stojnega sela pri Rogaški Slatini. Kljub intervenciji gasilcev in sosedov je s slamo krita hiša pogorela do tal. Do požara je pri- šlo zaradi slabih dimnih naprav in močnega kurjenja v krušni peči. Pri gašenju so .se poškodovali JANEZ GAJŠEK, VINKO SCDli- NIK in lastnik MARTIN KOKOL, ki je do- bil opekline druge stopnje. Škoda je ocenje- na na 1,500.000 din. Od nekdanjega avtomobila je ostala le razbitina. Nekoliko močnejši pritisk na ročico za plin je ustvaril razbitino, nekaj polomjenlh udov in ran. HITROST! Fotoarhlv: CT 1 UKRADENI Leta 1924 so se diplomatska vo- gajanja med prvim Mac Donaido- vim kabinetom in egipčansko vla- do nenadoma prekinila; Egipčani so namreč zahtevali od Angležev popolno neodvisnost, kar seveda Britancem ni šlo v račun. V Egip- tu je ie takrat delovala vplivna stranka, ki ni bila naklonjena An- gležem in ki je po neuspelih razgo- vorih organizirala številne atenta- te na britanske uradnike. Nekega dne so atentatorji napadli celo naj- višjega angleškega uradnika lorda Steaka in ga ubili. Britanski lev se je vzuemiril. Bojne ladje so bloki-\ rale egipčanska pristanišča. Bri-' tanci so postavili z.ahtevne pogoje, ki so jih Egipčani odklonili, ker je bila vlada Nahas paše odločena vztrajati pri svojem nacionalizmu in si je očitno želela, da bi prišlo do konflikta z Veliko Britanijo. Toda kralj, ki ni soglašal s politiko Nahas paše, je sprejel angleške po- goje, ne da bi o tem poprej obve- stil vlado. Razpustil je parlament in prisilil Nahas pašo, da je odsto- pil. Tako je postal kraj Fuad ab- solutni vladar Egipta; imenoval je nov kabinet brez parlamenta, na čelo kabineta pa postavil Mahmud pašo. Kralj Fuad je zasedel prestol le- ta 1917. Šestnajst let prej bi bil malone ob življenje, ko ga je hotel brat njegove žene, princ Ahmed Seifedin, ustreliti. Fuad se je iz- mazal in odnesel celo kožo, poleg tega pa mu je uspelo takratnega vladarja celo prepričati, da je princ Ahmed blazen. Ker so Bri- tanci že takrat šteli Fuada za svo- jega prijatelja, ni bilo prav nič čudno, da se je Ahmed Seifedin le- pega dne znašel v neki angleški umobolnici. Zdaj je spoznal, da je izgubljen in da bo moral vse živ- ljenje preždeti za zidovi, ki so jih. po njegovem prihodu okrasili še z bodečo žico. Tako se .je začelo. Tu diktator Fuad, ki je imel za sabo angleške topove in bogastvo (odkar je oro- pal svojo ženo in svojega svaka), tam narodna stranka, ki jo je vo- dil inteligentni Nahas paša ob pod- pori nekdanjega vladarja Abas Helmija; ta se je po Fuadovi zma-. gi naselil v Carigradu, kjer je usta- novil »Egipčansko banko«, pozneje pa se preselil na otok- blizu Cari- grada. AHMED NENAVADEN DOGODEK V BREŽIŠKI BOLNIŠNICI Pred dnevi je v brežiški bolnišnici umrl IVAN Kl'.-'^LJ iz Sevnice. Kralj je bil na zdrav-, ljenju. Dan pred smrtjo je dobil dovoljenje, i da lahko gre v mesto. Ko se je vrnil, uro j po določenem roku, je našel vhodna vrata kliničnega oddelka zaklenjena, zato se je splazil do okna v prvem nadstropju, v želji da bi skozenj prišel v sobo. Pri plezanju mu "je spodrsnilo, tako da je padel na betonska tla. Utrpel je pretres možganov in zlom lo- banjskega dna. Zaradi poškodb je umrl. ODPELJAL TUJ AVTOMOBIL V soboto je v popoldanskih urah neznanec ukradel oseb.ii avtomobil CE 44-42, last dr. Boža Topolška iz Slovenskih Konjic. Varnost- ni organi so ukraden avtomobil odkrili na- slednji dan pri MILANU MORAVCU v Slo- venskih Konjicah in ga vrnili lastniku. NA.MISUEN CARINIK Pred dnevi je v Krškem neznanec nagovoril ANTONA KOZINA naj mu posodi za 15 mi- nut osebni avtomobil, znamke Opel-Rekord. Neznanec se je predstavil kot uslužbenec ca- rine. Kozinu je zatrjeval, da se po petnajstih ■ minutah dobita pred hotelom Sremič v Krškem. Ker neznanca dalj časa ni bilo, je oškodovanec zadevo prijavil varnostnim orga- nom. Lastnik in varnostni organi so avtomobil odkrili v bližini Blance — karamboliran. Po- zneje so varnostni organi odkrili tudi neznan- ca. Bil je MIHAEL'I.MPERL, nekdanji usluž- benec carine. ŽENA • DOM • DRUŽINA • ŽENA • DOM • DRUŽINA • ŽENA • DOM • DRUŽINA • ŽENA • DOM ® DRUŽINA • ŽENA ® DOM < ČEPRAV VČASIH MISLIMO, DA NI BILO TAKO, PA SO ŽENE VENDAR ŽE OD NEKDAJ PAZILE NA TO, KAJ SO OBLEKLE V ČASU SVOJEGA PRIČAKOVANJA. IZBIRE SEVEDA NI BILO PREVELIKE. KROJI MORAJO BITI UDOBNI IN ŠIROKI. TAKŠNA STA TUDI TA DVA, KI JIH PREDLA- GAMO BODOČIM .MAMICAM. VLOŽEK V KRILU LAHKO UKROJITE IZ R.\ZTEGLJIVE TK.\NINE. OB IZREDNIH PRILOŽNOSTIH Povabilo na večerjo Vaš gostitelj vas bo verjetno prosil, da izberete lokal sami; če ga, nejzbirajte med dragimi — najbolje pa je, da izbiro prepustite njemu. T "Premišljujete, kaj bi oblekle. Za kosilo je najbolj prikladen enostaven kostim, pa tudi icrilo s puloverjem. Za večerjo izbirajte med malo bolj svečanimi oble- kami — črno obleko ali elegantnim kostu- mom. Klobuk pustite v teh primerih do- ma, pač pa si lepo uredite pričesko. V lokal bo prvi vstopil vaš spremljevalec, da se pomeni z natakarjem glede mize in mu odda Vajino gorderobo. Ko bosta sedla za mizo, vama bo ponudil najlepši prostor, on pa bo na vaši levi strani ali nasproti vam. Pri izbiri jedi po jedilnem listu bodite umirjeni — saj veste, da ni nobena de- narnica preveč polna. Izbirajte srednje draga jedila, niti ne pretirano draga, niti ne najcenejša. Ko izbirate jedila, nikar ne komentirajte cen, ker bi sicer lahko kdo mislil, da izbirate cene na jedilnem listu. Lahko pa prepustite izbiro jedil tudi va- šemu partnerju, ker mu s tem pokažete, da zaupate v njegov okus. V Icakršnem koli lokalu ste, ne govorite neumestnih pripomb. Ce kaj želite, prosite gostitelja, c|a naroči natakarju r- sami natakarja ne ogovarjajte. Ce sta se s partnerjem dogovorila, da bosta kosila in večerjala skupaj, ne pla- čajte vi obeh računov; če se ponudi, da bo on plačal tudi vašega, bodite neiz- prosni. Ce pa ste povabljeni, ne delajte iz tega, da bo plačal vse on, tragedije, niti ne glejte izpod trepalnic v račun, ko leži na mizi. Ko odhajate iz lokala, lahko predložite, da plačate garderobo, če je v tem lokalu seveda zaračunavajo. , Bonton v rokavicah Čeprav bomo rokavice v pravem pome- nu nosile le še mesec ali dva, vseeno ac bo odveč, da vas spomnimo na njiliov bonton. Splošna pravila o nošenju roka- vic prav gotovo poznat^ — torej; svilenih rokavic posebno pa onih dolgih do lakta, ne slačimo; z njimi lahko brez skrbi pri- memo kozarec, prav tako lahko z njimi kadimo, če smo prepričane, da jih ne bomo zažgale. Ne smemo pa znjimi jesti. Usnjenih rokavic, kratkih dolgih in nepodložcnih, ki jih nosimo na ulici, pri pozdravljanju ne slačimo. Moramo pa jih sneti takoj ko vstopimo v lokal ali kakr- šenkoli pokrit prostor. Izjemen primer so slavnosti, na katerih rokavice obdržimo, na primer otvoritve razstav in podobno. Podložene rokavice ponavadi v naših vremenskih razmerah na ulici slečemo, ni pa seveda nujno. "Slekle pa jih bomo, ko vstopimo v topli prostor. Pravzaprav je slačenje rokavic zelo pomembno; vse poznate tisti izraz »v rokavicah«, ki pi> meni neiskrenost, dvomiselnost. Torej bi- ti brez rokavic pomeni iskrenost in lju- beznivost, kar pa smo seveda lahko le proti našim prijateljem. Pred njimi bomo rokavice vedno slekle, ne glede na to, kakšen dan je — hladen ali ne. Prav tako pa ne pozabite sleči rokavic tudi tedaj, ko vam zaželijo »vse lepo k rojstnemu dnevu« ali iskreno čestitajo k rojstvu va-. šega najmlajšega. PIŠE PR. RUDOLF ČIK, PREDSTOJNIK GINEKOLOh KO PORODNIŠKEGA ODDELKA CELJSKE BOLNICE KOMPLIKACIJE PO ABORTUSU ABORTUS ZA ŽENSKO NI SAMO NEPRIJETNO DOŽIVETJE, AMPAK DELUJE PREDVSEM NA NJEN ORGANIZEM IN NJENO DU- ŠEVNOST. Z ABORTUSOM V ZVEZI JE NEŠTETO KOMPLIKACIJ. KOMPLIKACIJE, KI NASTANEJO PO ABORTUSU, NISO OMEJENE SAMO NA GENITALNE ORGANE, AMPAK ZAJEMAJO VES ORGANI- ZEM ŽENSKE. Ker je večina splavov hote pre- kinjenih, je seveda na prvem mestu komplikacij infekcija in z njo v zvezi najrazličnejša vnetja. V SFRJ umre letno še vedno 10 do 15 žensk zaradi abortusov, ki jih povzroče mazačke. Način in .potek abortusa je časovno odvisen od trajanja no- sečnosti. Od 16. do 20. tedna noseč- nosti in več poteka abortus kakor porod, to je, po razpoku mehurja pride do rojstva ploda iu nato po- rod poseteljice (placenta). Izjemoma se zaradi" bolezenskih pojavov (pred- časno odmrtje ploda) lahko porodi celo jajce. Splav je lahko popoln, če se porodi celo jajce ali nepopoln z večjo ali manjšo krvavitvijo, če zaostane še nekaj placente v mater- nici. ^ Krvavitev, temperatura, bolečine in splošna oslabelost prisilijo žen- sko, da poišče zdravniško pomoč največkrat pozno, če že ne prepoz- no za ozdravljenje. Predčasno od- mrlo celo jajce se ne izloči, ker se maternica ne skrči, to je, ne pride do popadkov zaradi hormonov, ki ščitijo nosečnost in ki so še vedno prisotni v zaostali placenti. Pred- časno-odmrto celo jajce zaostane v maternici nekaj dni, tednov, lahko tudi celo leto. Nastopi gniloba cele- ga jajca, infekcija, temperatura in huda krvavitev. Krvavitev'med po- tejcom abortusa je različna in odvis- na od trajanja nosečnosti. Zaradi iz- krvavitve med splavom v prvih me- secih nosečnosti nastopi smrt le izjemno. Krvavitev je posledica za- ostale placente. Dalj časa trajajoči abortus s stalno krvavitvijo ima za l)osledico slabokrvnost, splošno osla- belost in veliko nagnjenost k infek- ciji. Zaradi težke izgube krvi je po- trebno dolgotrajne zdravljenje in ponovne transfuzije krvi. Infekcija je izredno huda, če se bakterije vnesejo v maternico \z nestrokovno mazasko prekinitvijo nosečnosti. Največkrat gre za meša- no infekcijo, kjer sodeluje istočasno več vrst bakterij oziroma klic. Po- sledica infekcije so vnetne spre- tiienibe na maternici, jajcevodih in jajčnikih, kjer srečamo vnetne ali celo gnojne tumorje. Infekcija se razširi tudi na kri, ledvice, jetra, srce, pljuča in živčni sistem. Infek- cija in prizadetost ženske je hujša, če gre istočasno tudi za poškodbo splovil oziroma rodil. Vse naštete komplikacije so zgod- nje in povezane s potekom bolezen- skega' procesa v zvezi z abortusom. Ženske prihajajo po abortusu v gi- nekološko ambulanto s kroničnimi vnetnimi procesi na jajčnikih in ma- ternici. Zaradi splošn^ in duševne izčrpanosti so pogosto nesposobne opravljati svoje delo. 4-*osebna vrsta komplikacij oziro- ma posledica abortusa pa je izven- maternična nosečnost. Opažamo namreč, da je število izvenmater- ničnih nosečnosti večje, čim več ima- mo abortusov. Zaradi abortusa so rodila pri ženski tako okvarjena, da ne more več priti do pravilnega raz- voja ploda, ampak se plod razvije izven maternice, največkrat v jajce- vodu. Izvenmaternična nosečnost je zelo huda ginekološka komplikacija, saj zahteva težak in zahtevni ope-' rativni poseg. Po operaciji zaradi izvenmaternične nosečnosti se rod- nost žoiiske zmanjša za polovico. Žensko pa odvrne izvenmaternična nosečnost za dva do tri,mesece od svojcira delovnega mesta. Po abortusu ponovno težje Zano- sijo. V kolikor zanosijo, lahko pride do težkih komplikacij med noseč- nostjo ali ob porodu. Porodnica, ki je imela enega ali več abortusov, sprav- lja sebe in bodočega novorojenčka v, resno življenjsko nevarnost. Kljub temu prihajajo danes žen- ske v bolnico z zahtevo za timetni splav, ker se ne zavedajo, da je vnetni abortus čeravno manj, še vedno zelo nevaren zanje. 30 % že- na, ki ISO nasilno prekinile prvo no- sečnost, postane sterilnih. 20—50 % žena, ki so imele spontani ali umet- ni splav, ostane trajno bolnih. In- fekcij in izgube krvi med umetnim splavom je res nekoliko manj. Bo- lezenska stanja se javijo večinoma kasneje, ko je ženska že v domači oskrbi, kjer jo okolica ne smatra kot bolnico, posebno takrat, kadar ženske skrivajo, da so imele abor- tus (naporno delo, težki telesjii na- pori, nehigienični način življenja, potovanja, prezgoden koitus). Po abortusu je potreben vsaj 10-dnevni izostanek od delovnega mesta; to do- bo podaljštijejo še morebitne pozne komplikacije, ki napravijo žensko pogosto stalnega fizičnega ali celo duševnega ginekološkega^ bolnika oziroma invalida. IZŠEL JE MANEKEN V tretji številki slovenske modne re- vije »ManeJicn«, ki je izšla pred dnevi, je veliko modelov domače mode. Na prvi pogled to morda ni najbolj privlačno, če pa dobro premislimo, ugotovimo, da so le redki tisti predlogi tujih modnih ustvarjalcev, ki jih osvojimo v celoti. No, v tej številki Manekena je nekaj lepih pomladanskih plaščev in kostimov, nekaj večernih oblek, dve, tri jutranje halje in- garderoba za deževne dni. »Heil Hitler!« je Lasho! strumno pozdravil Wej»elna. »Gotovo že veste, da smo zasledili divjad v našem revirju?« »Vendarle,« se je razveselil Wegel. »Bal sem se že, da so me poslali v penzijo!« in potolkel se je po leseni nogi. »Torej, gospod hauptman. Okrog 100 mož je bojno sposobnih. Vzeli bomo tudi laztrgan- ce. Upam, da se bomo z lahkoto ugnezdili na starem mestu.« Drugega dne je komandir prišel k Plesniku. »Cas bo, da greš na pot. Pred nami so veliki do- godki. Vsega ti ne morem povedati, saj razumeš. Povprašaj pri Matijcu, če ima kaj zame. Dobro opravi in pohiti!« Plesnik se ni nič obiral. Ko je Zmago odšel, je napregel, se poslovil od domačih in se podal na pot. Bilo nju je vroče, posebej še, ker je tu- di že sam izkusil, da se ni dobro srečevati z Lashofom in njegovimi. Sedaj pa bo moral narav- nost V levje gnezdo. SVOii. »TAŠCA-SNAHA« KATERA IMA PRAV? Eno najstarejših, najbolj nespa- metnih in v mnogih primerih tudi kar najbolj tragičnih sovraštev — čeprav je to morda prehuda be- seda, so nesporazumi med snahami j in taščami. Tožbe, solze in slaba ^ volja so posledice ostrih besed, ki jih ti dve ženi, ki bi si lahko toliko pomagali, izrečeta v želji, da bi pre- magali ena drugo. Obstojata prav- zaprav dva temeljna vzroka teh več- nih ncsporaztimov. Prvi je v tem, ker je treba deliti ljubezen človeka, ki ffa inaata obe radi — moža ozi- roma sina — drugi pa je posledica različnih pogledov na gospodinjstvo in vzgojo otrok. Najtežje in najbolj boleče je so- žitje v takih družinah, kjer je mož edinec in je materi pomenil vse na svetu. Možje, ki so imeli v življenju samo mater — in to takšno, ki jim je vedno popuščala — po navadi niso najboljše osebnosti. Poleg tega taki soprogi iščejo v ženi materine lastnosti — teh pa ponavadi ne naj- dejo, kajti bistvena razlika med že- no in taščo je prav v različnem po- gledu na svet — ta pa je posledica let, ki ju ločijo. Mlacia žena je v ta- kih primerih v kaj nezavidnom po- ložaju. Problem tašča — sn^ha ne bi smel biti problem dveh, temveč vsaj treh ljudi. In prav ta tretja oseba mož oziroma sin — lahko nesporazume najlaže reši, ali pa jih tudi poglo- bi. Reševanje nesporazumov med taščo in snaho zahteva od obeh »na- sprotnic< veliko takta in inteligence, da niti ne govorimo o pogumu, ki jc potreben, da lahko z nasmeškom .preideta stvari, ki jima sicer niso najbolj po volji. Včasih se tašča in snaha s]K)]Kid('ta tudi na izključno »ženskem bojišču pa čeprav so ti nesporazumi najbolj nespametni in najbolj ponižujoči. Zagreši jih lahko tudi snaha, ki se postavlja s svojo mladostjo in prikupnostjo, pa tudi tašča, če težko prenaša svo- ja leta in se boji zime življenja. Tudi gospfkiinjstvo je zelo na- olektreno področje. Tašče so temlji- te, izkušene, mlade žene pa bi rade na hitro opravile, čas je namreč nji- hov sovražnik. Gospodinjstvo bi ra- de mehanizirale, tašče pa jim to včasih zamerijo in jim očitajo ne- sposobnost. Snahe so marsikdaj zelo nedostopne, zavračajo včasih dra- gocene nasvete tašč in rade delajo po svoje. Rojstvo prvega otroka nesporazu- me med taščo in snaho še poglobi — pa čeprav vsi pričakujejo nasprot- no. Obe ženi se začneta boriti za pri- mat in pogostokrat prav trdo trči- ta naravna pravica neizkušene ma- tere in bogate izkušnje babice, ki ve, kako je treba z otrokom ravnati, da si pridobi njegovo ljubezen. Snaha bi se morala zavedati, da je dolžna spoštovati ženo, ki je vzgo- jila njenega moža, pa čeprav je včasih tašča nedostopna in nerazum- ljiva. Mnogokrat je taka zavoljo te- ga, ker drugače dojema čas, v ka- terem živi, ker drugače gleda na njihove želje in navade. Mlada žena ])a se mora zavedati tudi tega, da mora biti vzgoja otroka njena dolž- nost in da mora malega vzgojiti ta- ko, kot je v skladu z njenimi nazori. Tašča pa naj ne bi smela poza- biti, da je bila nekoč tudi ona sna- lia. Nasprotno — poskuša naj se vži- veti v čas svojega sina in njegove družine, v njihove želje in navade. In kot je bila ona nekoč gospodarica svojega doma in življenja, naj do- voli, da bosta zdaj to y svojem do- mu njen sin in njegova žena. PROMETNE NESREČE PO SVETU EVROPA PRED AMERIKO v EVROPSKIH DRŽAVAH UMRE V AVTOMOBILSKIH NESREČAH LETNO 80.000, RA- NJENIH PA JE 1,650.000 LJUDI. TE PODATKE JE PRED NEDAVNIM OBJAVILA EKO- NOMSKA KOMISIJA ZDRUŽENIH NARODOV, KI IMA SVOJ SEDEŽ V ŽENEVI. Po Številu prometnih nesreč je na prvem mestu Zapadna Nemčija, kjer umre letno na cestah 14.166, ranjenih pa je 408.992 ljudi. Vzrok ni v tem, ker ima Zapadna Nemčija največ avtomobilov in tako tudi naj- večji promet, pač pa, ker so Nemci pri vožnji najmanj previdni. Na drugem mestu po statistiki je Francija z 10.029 mrtvimi in 240.054 ranjenimi. V Italiji, ki je tretja po vrsti, beležijo letno ^.839 mrtvih in 230.759 ranjenih. 37 odstotkov smrt- nih nesreč povzročijo avtomobilisti sami, 31 odstotkov pešci, 21 odstot- kov motoristi in 10 odstotkov kole- sarji. število prometnih nesreč v Evro- pi raste hkrati s porastom prometa. Toda medtem ko se je število avto- mobilov v zadnjih treh letih poveča- lo za 24 odstotkov, se je število pro- metnih nesreč povečalo »samo« za 6 odstotkov. Da razvoj avtomobil- skega prometa ne pomeni istočasno adekvaten porast smrtnih nesreč, kaže Velika Britanija, kjer v lan- skem letu niso zabeležili dosti več nesreč kot pred 30 leti; po drugi plati se je število nesreč v Zapadni Nemčiji in Franciji v istem obdobju povečalo za 100 odstotkov. Kar zadeva pešce, so v prometnih nesrečah udeleženi s 26 odstotki v starosti 65 let, medtem ko je med žrtvami vedno manj otrok. Statistika' ne zajema drugih kon- tinentov, tudi ne ZDA, ki imajo naj- bolj razvit avtomobilizem na svetu. V ZDA je dvakrat več avtomobilov kot v Evropi, pa kljub temu število prometnih nesreč ne presega 43.000 letno, kar pomeni 50 odstotkov manj kot v Evropi. Kje so vzroki? Strokovnjaki Združenih narodov pojasnjujejo to okoliščino s tem, da je v Ameriki popolnejši in.strožji cestni režim. Dosledno upoštevajo največjo in najmanjšo hitrost. V Ev- ropi se veliko voznikov smrtno po- nesreči zaradi izsiljevanja predno- sti. To v Ameriki ni samo strogo prepovedano, pač pa tudi nemogoče. Razen tega je na ameriških cestah manj pešcev in kolesarjev, ki nosijo velik delež v evropski črni kroniki. CILE SO BILE V ZADNJEM ČASU SPET PRIZORIŠČE KATASTROFALNIH POTRESOV. ANDI SO MLADO NAGUBANO GORSTVO, ZATO SO TLA NEMIRNA IN VEDNO ZNOVA OGROŽAJO ŽIVLJENJE lJUDI, KI ŽIVIJO NA TEM PODROČJU. VALAPARISO, EL COBRE IN ŠTEVILNA DRUGA MESTA SO BILA TEŽKO POŠKODOVANA TUDI OB ZADNJI KATASTROFI, KI JE TERJALA 300 iMRTVIH IN 18.000 LJUDEM PORUŠILA DOMOVE. NA NAŠI SLIKI: PRIZOR V ENEM OD PORUŠENIH ČILEANSKIH MEST TAKOJ PO KATASTROFI. NEŽIKA GAJŠEK IZ GROBELNEGA: Še danes se nisem navadila na novo glavo Celjskega tednika in mi ni čisto pri srcu. Najprej sem ga hotela že odpoveda- ti, pa mi mož tega nikakor ni dovolil. Že dolgo ga imamo pri hiši, pa še naj osta- ne. Povedati pa vam morem, da ste po dolgem času vendar objavili zanimivo po- vest. Zelo bi nam pa ustregli, če bi obja- vili zgodbo o Guzeju, to bi vsi brali. Pa vse premalo imate še domačih nasvetov, gospodinjskih nasvetov. Tega ni nikoli preveč, verjemite! Verjamemo in pomagali bi radi! Na Gu- zeja pa še malo potrpite. VINKO JAGODIC — PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ŠENTJUR: Stiki uredništva z našo občino so se zadnje čase lepo izboljšali. Verjetno je k temu pripomoglo tudi to, da ste uvedli stalne zunanje sodelavce. Povedal bi vam pa rad, da bi CT lahko še izboljšali, če bi se včasih vsaj nialo bolj potrudili in se izognili čisto nepotrebnih spodrsljajev. Ce le utegnem, preberem tednik natanč- no. Zadnjič me je prav ujezilo, ko ste pi- sali v 7. št. CT o sestanku šentjurskega občinskega združenja borcev pod naslo- vom »Premalo olajšav«. Članek ste pričeli na prvi strani, potem sem ga iskal v na- daljevanju in po dolgem iskanju naletel na to pod naslovom »Uspehi predvolilne dejavnosti v Laškem«. Takih napak bi se lahko z malo dobre volje resnično izogi- bali. V CT pogrešam še več kratkih, je- drnatih sestavkov odnosno vesti, ki bi jih lahko imeli na malem prostoru celo kopi- co. V lokalnem časopisu naj najdejo ljud- je dejansko sebe! Hvala za dobre nasvete. Tehničnemu spodrsljaju oprostite. Ob delu pride do napak, skušali se jih bomo čimbolj otre- sti. VINKO MARTINČIČ IZ KO SZDL GRO- BELNO: CT je v naši hiši reden gost. Ker že pišete, da bi se naj bralci oglašali in po- vedali svoje mnenje in želje, vam rečem, da je v tedniku vse premalo vsebine iz partizanskega življenja. Prav vesel sem bil, ko sem v 14. številki zasledil razpis »Doživljaji«. O tistih zanimivih dogodkih bi morali dosti več pisati, ker je to po- trebno tudi za našo mladino. Premalo js tudi vesti iz manjših krajev. Vi bi mora- li pisati še o drobnejših stvareh, ki so za občane pomembne, vendar ne toliko, da bi o njih pisali dnevniki. Pravite, da ni- mate prostora. Včasih imate preveč slik. Morda bi bilo boljše, če bi imeli manj slik, pa tiste take, da bi bile zanimive in lepe. Zadnjič ste napravili prav posrečeno sliko o razglasni postaji na Planini. Na vsak način pa bi moral biti tednik ob- sežnejši, če želite vsem ustreči.. Tu na Grobelnem se čudimo, da si hoče že vsa- ka občina umišljati svoj časopis. To je predrago za nas, na drugi stifeni pa smeš- no, saj časopis ne more in ne sme biti samo ogledalo lastnega obraza. Vsi radi zvemo, kaj se dogaja še drugje. Pa»ne za- merite! Da bi zamerili, to pa ne. Zdaj, ob 20- letnici osvoboditve bomo pisali več tudi o partizanih, kar je resnično prav. JOŽICA AGLIč iz MARIBORA: Prosim, da bi ponovno objavljali poro- čila o rojstvih, porokah in smrti iz Bre- žic in okolice, ker je mnogo naročnikov, ki nas to zanima. Zelo radi bi vam ustregli, toda zmanj- kuje nam prostora. Prvenstveno objavlja- mo kronike iz občin — ustanoviteljic CT. VIDA PLANKAR iz VIRŠTANJA: Rada prebiram CT. Ugaja mi rubrika »Radovedna malha« in slikanica »Boj na Kačjeku«. Skoda, da mladinske rubrike nimate v vsaki številki. Pišite kaj več o mladini. Z »Radovedno malho bi radi ustregli vsak teden, če bi CT lahko razširili. Sicir pa mlađih sodelavcev tudi ni veliko. Opo- gumite se in dopisujte! O članku, ki ie vznemiril Ob spominu na 27. marec 1941 je na zadnji strani CT v štirih nadalje- vanjih izšel članek, v katerem sem imel namen prikazati zlasti absurd- no nemško propagando, ki je hote- la popolnoma popačiti zgodovinska dejstva. Prav tako je iz citatov iz zapada razvidno, da so tam po svo- je ocenjevali takratne dogodke. To- variš dr. Bojan Zabel iz Ljubljane je uredništvo CT opozoril na to, da sestavek predstavlja dokaj nespret- no montažo citatov iz neobjektivnih virov. To je res, ker sem prav ta ne- objektivna poročila ob resničnih dejstvih, ki so nam znana, želel pri- kazati, da bi bralci spoznali, kako breozobzirno lažnjiva je bila sovraž- na poročevalska služba, ki ni imela nobenih predsodkov popolnoma po- pačiti zgodovinska dejstva. Nemški poročevalec je v poročilu vermahta med drugim navajal: »Vsiljiva britanska in ameriška propaganda je dosegla svoj uspeh, ko so 27. marca ob dveh zjutraj vrg- li miroljubno vlado, oklicali mlado- letnega kralja Petra za vladarja, od- pravili Pavlovo namestništvo in za- prli Cvetkoviča in CincarrMarinkovi- ča. Izdajalska srbska klika — iz iste- ga tabora, kot so bili morilci kralja Aleksandra in študent, ki je 1914. le- ta ustrelil habsburškega prestolona- slednika — je tudi tokrat Jugoslovi- ji oropala mir.« To je največji nesmisel! Vsakdo pri nas že dolgo ve, da 27. marec ni bil rezultat britanske propagande, da regentska vlada v svojem bistvu ni bila tako miroljubna. Tu je bila KPJ, tu so bile organizirane napred- ne sile. Prav tako je nevzdržno, ko je nemški poročevalec atentatorja na kralja Aleksandra istovetil z atentatorjem na avstrijskega presto- lonaslednika Ferdinanda. Gavrilo Princip predstavlja junaka narodne- ga odpora in napredne »Mlade Bos- ne«, sarajevski dogodek pa je ta- kratnim imperialističnim silam nu- dil povod, da so pričeli spopad, ki so ga za zadovoljevanje svojih im- perialističnih apetitov že dolgo pri- pravljali. Res je, da so največ prostora v se- stavku zavzeli citati in je pojasnilo, da so »Nemci zaničljivo opisovali ta- kratne beograjske dogodke« pod ci- tatom nedvomno premalo. Res pa je tudi, da končno iz Churchillovih be- sed, čeprav gledanje na beograjske dogodke in pozneje na NOB ni bilo , ustrezno objektivno, odseva globoko priznanj? partizanskemu boju. Pod silo dt^jstev se je zlomila utvara o kraljevih silah in »odprla se je fron- ta, ki je niso (v vsej svoji vsebini) predvidevali niti Nemci niti Angle- ži-« Pozorni bralec lahko zasledi, da nisem imel namena potvarjati dej- 'Stev, pač pa pokazati samo na groba pačenja drugje, ki so ob resnici, ki jo poznamo in smo jo doživljali, prav odvratna. Nisem' pa imel na- mena, da bi o dogodkih, ki so nam znani iz šolskih učbenikov, neštetih objav v tisku, le-te znova osvetljeval s širokimi razlagami. Prvotni namen pa je zbledel zlasti še, ker je bil prav citat nespretno prekinjen, pa tudi pri grafični obdelavi sestavka citat ni prišel na prvi pogled do iz- raza posebno še v prvem članku. Nepotrebno je bil postavljen odsta- vek in nazadnje je izpadel še nare- kovaj. Napovedni stavek »je pisalo glasilo vermahta«, pa je v tekstu skoraj zbledel, tako da dobi bralec lahko resnično neprijetno mnenje. Tovarišu dr. Zabelu se za pozor- nost iskreno zahvaljujem, prav ta- ko tovarišu Fajglu, ki sta nas opo- zorila na pomanjkljivosti. Upam, da nam bodo spoštovani bralci neljubi spodrsljaj z razumevanjem oprosti- li in še naprej živo zasledovali CT ter s kritičnimi pripombami prispe- vali k rasti lista. Rudi Lešnik Američani težko prenašajo svojetski prestiž na področju kozmonavtike. Na vse kriplje si prizadevajo, da bi nadomestili zamujeno. Naša slika prikazuje eno od številnih skupin, na kateri proučujejo vpliv breztež nosti na prehrano. V posebnem reaktivnem letalu, ki leti strmoglavo, si prizadevajo spraviti vase hrano. Rezultat: 30 minut za obrok. 9 NEPOPULAREN, ZATO PA TEMBOLJ PEREČ PROBLEM: KAM Z LJUDMI LABORATORIJSKI POSKUSI KI PA JIH NE GRE POSPLOŠEVATI Poskusi, ki so jili opravili v ariie- riškili labofatorijah na živalih, o katerih hi lahko rekli, da se »najri- I)ajo k socialnemu življenju, so si- cer zanimivi, vendar jih nikakor ni mogoče (kakor si nekateri razisko- valci prizadevajo) posploševati, naj- manj pa aplicirati na ljudi. Pri pod- ganah, s katerimi so poskuse veči- noma izvajali, namreč ni mogoče govoriti o socialni organizaciji, kakšno nahajamo na primer pri žuželkah (termiti, mravlje). Raziskovalci so poskrbeli za »izredne okoliščines<: na določeneih, omejenem prostoru so ustvarili pogo- je prenaseljenosti. Ko je prenese- Ijenost dosegla določeno stopnjo, so se pokazali nedvomni znaki razkro- ja. Posamezne večje skupine so si prizadevale da bi nezaželeni nara- ščaj vsilile svojim sosedom in se ga tako znebile. Mesto normalnega na- gona po hrani se je pojavila slepa požresnost, ki se je polastila »po- skusnega območja ; hkrati z nekakš- no živčno zbeganostjo. Samice so zgubilo smisel za vzgojo naraščaja in sploh 'niso gradile več gnezd. Umrljivost naraščaja je znašala %'''o- umrljivost samic pa ,več kot 50 "/fl. Življenjska doba samcev se je občutno zmanjšala, ne samo zaradi divjih medsebojnih borb, ampak tu- di zaradi lu^kakšue prezgodnje sta- rostne oslabelosti. Vsa skupina je naglo degenerirala. Kakor rečeno, so se v tisku na za- padu pojavljale tudi zelo dr/.ne pri- merjave, ki so rcziitate ameriških be- havioristov aplicirale.na ljudi. Kljub resnosti problema človeške prena- seljenosti, ki se ga bo morala člo- veška družba prej ali slej odločno V)titi. je takšno neposredno sklepa- nj-e precej prenapeto. Od glodalcev da človeka ni samo neizmerno da- leč, ampak je zelo daleč tudi od glo- dalcev do socialne organiziranosti. Omenjeni poskiis ne pove ničesar (1(1 ločenega za človeka. Pove samo to. da se utegnejo ob izredni prena- Ijenosti družbeni nagoni zrahljati,, komentatorji poskusa pa so sploh prezrli dejstvo, da sta lakota in žeja mejnik, ki stoji daleč pred takšno i/redno prenaseljenostjo Bližje in bolj pereče je vprašanje človekovih posegov v narav.o, vpra- šanje njegovega gospodarjenja, ne- odpustljiva lahkomiselnost, s katero je pogosto povzročal in še povzroča v naravi spremembo, ki rušijo biolo- ško ravnovesje določenih področij in utegnejo imeti delakosežne in ne- varne posledice. (O tem prihodnjič). IZ ALBUMA SVETOVNEGA POPOTNIKA Sudanski! Bosanci v bližini vasi Halfe leži nubijska vaš, kjer živi pleme Mad- žarabov. Prebivalci, ki so me prisrčno sprejeli, so se močno razli- kovali od ostalih Nubijcev. To namreč niso pravi Nubijci, ampak ~ Bosanci, ki so po kaj nenavadnem naključju prišli iz svoje domo- vine v Afriko okoli leta 1517. Sem jih je privedlo povelje sultana Selima II., ki je ukazal svojim častnikom, naj na Balkanu zberejo 3.000 janičarjev za obrambo turške meje v Sudanu. Večina teh ja- ničarjev se je zbrala v Bosni. Ti janičarji so se v Sudanu izkazali kot hrabri vojščaki, zato jim je sidtan kot nagrado podaril otok na Nilu in jim ponudil, da se na njem naselijo. Do leta 1946 so ti Bosanci živeli na svojem otoku. Takrat jih je poplavil Nil, zato so si zgradili novo vaš na obali, nedaleč od stare. Lani pa jih je vlada preselila v druge kraje, ker bo Asuan sko jezero kmalu pogoltnilo tudi njihovo vas. Na sliki zakonski par iz »bosanske« vasi'v Sudanu. TIBOR SEKELJ 23. 4. 1965 — St. 16 Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL. Izšel je 2. 6. 1945 kot »Nova pot«, do 1955 kot »Savinjski vestnik« in dalje kot »Celjski tednik«. S 1. ja- nuarjem 1965 ga soustanavljajo obči- ne: Mozirje, Laško, Celje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Žalec ia OO SZDL Celje. — Urejujejo: Rudi Lešnik, glavni ured- nik; Drago Hribar, odgovorni ured- nik; Borivoj Wudler, tehnični ured- nik; Ivica Burnik, Jože Klančnik in Janez Sever. — Tednik izhaja ob pet- kih. Izdaja in tiska CP »Celjski tiske. Uredništvo in uprava: Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152. Tele- fon: 23-72. Tekoči račun 603-11-1-656 Cena posamezne številke 30 din. Let- na naročnina 1.200 din; polletna 600 din; mesečna 100 din. Inozemstvo 2.400 din.