PROSVETA GLASILO SLOVENSKE: narodne: podporne: jednote tftO-YEAR IX. edsednik priporoča prisilno razsodišče. [67,740,392 za armado in mornarico. — Molohu gredo miljoni v slast.—Zadružništvo pridobiva tla med farmarji—Pohlepnost po denarju ni dobra. ČETRTEK 7. DECEMBRA (DECEMBER) 1916. Stev.—number ieo. poslanica. fuhington, 6. deoembra. — Jo se je, kar so zavedni de-trdili še pred volitvami, da Ji. Predsednik Wilson je iz-jivojo poslanico kongresu. V hr največ peča z železniško si-Seveda, to ne naznanja r^a, če se kdo peča z eno obširno v poslanici. Neat u delavce obstoji v tem, priporoča v poslunici. Mnik priporoča kongreau, zakone, ki določajo, da ivka na železnicah protipo-u. Wilaon se torej ni oziral aključke kmiveneije "Ameriš-adelavskf federacije", na kateri utit upnik i nad dva niiljona kovno organiziranih delavcev ili proti prisilnemu razsodili je avojo pot in je k pripo-om, da kongres sprejme zakoni onemogočijo stavko želez-iih uKlužbeneev, pomagal želez-kraljem. Zgodovina prisil-iruaodišt" dokazuje, da so tu-^ritoodišča še vedno odločila v podjetnikom. Fraz«, du so Dna prisilna razsodišča zu re-nje sporov na železnicah v in-oloveške družbe, prav nič euieni na predsednikovem rilu. 'Aa človeško družbo je i bolj važno, ee se v njenem iu odpravi kapitalizem, kot uvedejo prisilna razsodišča, |naj ae zdrobi in uniči moč kalina . rsvoji poslanici priporoča tudi, [e oaeiuuriii delavnik uveljavi železniške uslužbence in če »jaške potrebe" zahtevajo, da i vladna eksekutiva moč mobi-vlakosprenino in upravno niiko osnhjc in z njim rnzpo-|ki avoji volji. OGROMNE ZAHTEVE ZA MOLOHA. njač, ti oklepnih križurjev, 10 o-gleduških križarjev, 50 razruše-valcev, 9 velikih potapljač, 58 o-brežnih potapljač, 1 potupljačo posebne vrste, 3 ludje za kurivo, 1 ladjo z delavnico, 1 transportno ladjo, I veliko vlučno ladjo za potapljače, 2 ladji za strelivo iu 2 topničarkl Ti i in šestdeset teh lu-dij je uvtoriziral kongresni sklep, ki je bil sprejet v letu 191ti. Mornariški tajnik zahteva, du se postavi v proračun zu fisknlno leto 1918 nič manj kot 42 enot. Ostalih 49 enot v triletnem mornariškem programu bode kirith v proračunu, ki se predloži kongresu v prihodnjem decembru zu leto 1919. Kratkovidneži navzlic temu trdijo, du Združene držuve ne po-stajujo utilitaristične in marinisti-čne. farmarsko zadružno 01 banje. Oklahoma City, Okla., 6. dec. — Zadružno gibanje med farmarji v Oklahomi se je tuko razširilo, du je dunes v državi 186 furmurskib zadrug, ki so kapitalizirane z $2,-■325.000. Poleg farniarskih zadrug ho še druge farmarske organizacije, ki imajo ,vse namene zboljŠuti nr predaednik pripon * m . psusijsliaia skih ženskih klubov iu 200 far-marskih občanskih klubov, v katerih so možki iu ženske. Farmurji v Oklahomi so torej prav dobro organizirani. Zavarovanje za starost. penzijski sklad za ru darje Indianapolis, Ind., 6 decembra. Zadnja rudarska konvencija jc sklenila, du sc M udira vprašanja, ee uvede rudursku organizacija penzijo /.a rudarje in ilu se predloži načrt prihodnji konvenciji. Predsednik White je imenoval tozadevni odbor, ki je prišel po temeljitem Študirunju tegu vpruša-nju do zaključka, (1h ne priporoča domu za onemogle in stare rudarje, ampuk vstopi zu sturostno podporo. Odtrtir navaja kot glavni vzrok proti domu zu stare obnemogle rudarje, du stnri ljudje rudi žive v krogu svoje družine. Načrt zu penzijo je vdedeči; V prihodnjih petih letih plača vauk člun po 2.r>e mesečno in po letu 192:1 bi orgatiizuciju, ki seduj šteje 400,000 čluuov, plačevala po $20 nu mesec rudarjem, ki so dosegli tif>. leto. Huilurji pod (»5. letom, ki so ponesrečili iu niiuujt. življenskih sredsiev, so opravičeni ilo enake vv»ote. I pravičen do penzije je rudar, ki je deset let e)su rudarske prgnnizucijc iu je najmanj skozi pet let plačeval prispevke zn penzijski sklad. Prihodnja rudursku kouvcueiju se vrši v januarju 1918 in tej konvenciji bo predložen (HU/.ijski načrt. Odbor, ki je izdelul |>enzijskl načrt iu priporočil, tlu orgaiii/aei-ju ne grudi domu zu onemogle iu siure rudarje, je obiskal tuk dom črktatavcev v Colorado Springsu in druge domove, ki jih lastuje jo podporne orgunizueije. Odbor je pronušel, da Iu bilo uu podlugi sedanjega članatva upravičenih najmanj 7,000 rudarjev do penzije. ("e rudarji mesečno plačujejo po 25c v penzijski sklad, bi Lahkovernost je mnogim ženam v pogubo. SUE P AR JI JIH LAHKO VLOVE gospodarski položaj farmarjev. Te organizacije štejejo približno 50,- organizacija po petih letih imela 1SM1 uiiLiiuv.. Poles ie 125 iannar< gfcOOOjOUO .^JKooniiijaliam lahlndn. če Človek rad hitro pri de do denarja. se na-vadno opeče )n, D. C.. 0. dec. — vsota, ki jo je določil nii-Wieni kongres v avgustu v lUriNtične svrhe, znaša $752,- ini proručuu za tekoče fis-'eto |«l|7 znaša $615,til6,-I Proračun za fiskalni leti I' m bin določa v militaristi iiMiiariiiihtične svrhe lepo vso- ,740,392. »'•un, ki jc bil predložen v t. dokazuje jasno kot beli daje NVilsonovu uprava za ,ri*eio m marinizem in tla ju (poja<-ati tako silno, du so na-I*1!*" ia 11 sti lahko zadovoljni, [oifulariio armudo se hoče po •'i 'in Im i v vojnem čusu šte->!*Mii,:{ častnikov in mož, po-Ipa imel« za sabo še veliko in "'itio rezervo. Armada dobi konjeniške, pehotne in top-P"lke (> pomislimo, du a-k* armada obstoji iz najem« *toj«. najetih ljudi, ki nima« l''i«iijK"ga stiku z ljudskimi "Juni in željami iu ki slepo sle« >,wlj«'m i n J zgoraj, tedaj taka i. velika, tvori nevar-T» oliHtoj republike. Zgodovi-'^"i nam pove, kako ao v dr-' vojni. uhajali častniki "^•k južnim državam, ki so * odcepiti od Združenih ■ h,J "»'alni armadi pride še '•"nana milica v smislu " vojnlke predloge. Vodje i it javlja jo, da se Hay-r * n l»bncM<| in že iščejo : i spremene in šc bolj r,J'» ameriško republiko "ariro pojde $500.000, "•i ponavadi. Ti miljoni u /h inadiijo 157 novih r ' *dij različnega sistema v Id. tre|| let zgrade 10 oklop- St. Joseph, Mo., 6. deoembra. — Boone Faueher ja, bogatega fur-inarja, so premeteni sleparji olajšali zu $10,000 po stari sleparski metodi, katere žrtve postanejo ljudje, ki bi radi s stavami pri konjakih dirkah obogateli. Faueher je oglašal v listu, da ima farmo na prodaj. Sleparji so prišli k njemu z izgovorom, da mu dajo predujem zu nekega sorodnika, ki živi v Kaliforniji. Nekaj dni kasneje so se vrnili sle-purji in so rekli, da ao dobili dennr iz Kalifornije, ki so gu zopet izgubili pri stavi nu konje v vzhodu. S takimi pripovedkami so počasi pridobili zaupnost starega farmarja in,so ga pregovorili, da jc napravil bančno nakaznico zn $5,000 na banko v St. IWphu, Mo. Zagotovili so mu. da dobi, ce stavi. Faueher je kupil nakaznico na Nemški ameriški narodni banki. Bančni uradniki so mu svetovali, uaj nikar preveč ne zaupa svojo,,. novim prijateljem in je boljše zanj, čc ne menja nakaznice. Nn-s vet i so bili bob ob steno in I au-cber jc dobil denar v bankovcih ,„, $10 in $20. Ko je bilo $5,(KUJ vrženih proč, ni Faueher isfubil zaupanja v svoje prijatelje, am;| u. f« l h i v Obresti bi veČina plačevale penzijo. Povišulu bi se luhko penz.ijsku vsota, znižali doneski in starost, pri kuteri pričenja upravičenje ljali v torek iz t'hmaga, du nastopi kol priea v tožbi Itue Tanaer, ki je obtožen, du hc je poslužil p««*le, da izpelje od .lumes W. Osi »o ms $50,(MK). Wax je izpovedal, kuko jc slepnril. ženske. Policija pravi, da je izvedenec v tem poslu iu je je oslepuril najmanj dve slo žen, Ko so gu vprašali, kuko je to izvršil, je Wax dejal: "To ni nič... Stvur je kot vsaku druga. Vsaka ženu je seveda malo drugačen problem Včusi scui prišel pri uekute-ri |cni že po petih miuutuh ua dnu s preillogoni, včasi šele po dveh urah . . . tfteba je, dn je človek vedno čedno oblečen. Nosil sem obleko zu 11 dolarjev, ua nosu sem imel očala, iiii rokuh rumene rokuvice, sive Kumušc, pulčieo iu v luknji zu gumb rožo ali krizuiilemo. O-hlefcn sem bil tuku, tlu človek, če je ločuj uli natakar, izgleda kol miljnuur jzbrul sem be-tede, rudi katerih postnjajo ženske neumne. Hvalil sem njene oči, njene lase uli njen stas. Ce sem* govoril o njenem slu su, sem tlejul, tla izgledu kot I * i -dijeva Venera v galeriji Pittijn. Nimam najmanjše ideje, kje sc un haja Pittijova galerija, uli ee je Piaija izklesal Venero. Pa tudi ona ui nič vetlela o tem iu to je imenitno . . . Dojiil sem, da imam farmo v Ka-lildrniji, ki jc tuko obsežna, da jc trebi) ves tluii jezditi, tlu se pride od Imic meje do druget Ali sem pu rekel, du sem pri špekulaciji s pše-nicy napravil en miljon. Covoričil scui, 55 milj proč ot| glavnega mesta. Toiia uevariiosl preti vaako minuto, tla bo Mackenaeii zasedel ludi tu prugo Tako ac danea vodi divja dirka ue več za Hukaeešt, teiovač aa gori orne nja-no poalajo, kdo da Jo jirej doseže, Nemci ali Ruiniiuci, V tej dirki ao pa Nemci iiii boljšem, kajti oni imajo ti.'l milj pota, dočim iiuajn Hliao Ulllllllliei 119 milj. Pet rog rad, ti. dec. Vojni u> rati 'dauea poročat V Karpatih je sovražnik izvršil protinapade ua višino, katero snu, okunirsli štiri vrste južno t n I Voroucška Hprva so bili odbili vsi napadi, loilu proli koncu je pa sovražnik a težko artilerijo t uzd jal naše zakope lu a tem priailil naše čete, «Ih so se u-liiaknile ua a\/tjo bazo. Oh reka ma Trotus iu Dnvliau ua uinblav-ski meji se nadaljujejo ljulr bilke. Tam smo okupirali snpel dru go vratu hribov, torne .......... vsa tlirajo z»rilo i bolgarakiuii mHišI zvesti me«I Bukarešioui Hešl«.m ••• (Dsljs aa » sir, 1. kal.) r»OSVBTA PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAEODNE PODPORNE JEDNOTE LASTNINA SUMTSMSSa MAM roDPOBJfS JBDMOTS M liiilm Mi'* Hoje ae, da bo do 4000 ko-vsžnem vprašanju, ki gre mar vse- vinskih delavcev brez dela, če sc inu ameriškemu ljudstvu. Ne gubite časa in ne zamudite ugodne prilike! Čc pojde kongre Newark, N. J., 8. decembra. — prek predloge, ki so bile njemu Tukaj jc pričela druga po volna predložene za odpravo draginje, obravnava proti mrs. Margareti C. razmere ne spremene. potem bo prepozno, če pnrfentira mo. Pišite sedaj koiigresniku svo jega volilnegu,okraja in zahtevaj te, da «c draginji napravi konce. BcutingcV, ki jc obtožena da je ustrelila avojega soproga. Pri prvi obravnavi ae porotniki niao mo gli /.edinit i na pravorek. Deset po »pregovorite odločne besede, atc »e naveličali oderuštva. da Datum v oklepaju n. pr. (December 31—18) poleg vašega imena in naslova pomeni, da vam a tem dnevom poteče naročnina. Ponovite jo pravočasno, da se vam ne ustavi list. Oderuhi so pripravljeni za bitko. Kongres »c je »efel v poudeljek iu eela vrsta predlog jc bila vložena, ki m* pečajo z uravnavanjem izvoza za živila. Predloge so različne vsebine. Nektere priporočajo prepoved za izvažanje živeža, določbe za hladne shrambe, skladišča iu znižanje železniških voznih cen za prevažanje živil v take kraje, v katerih jih primanjkuje. Nekteri 'kongresniki zahtevajo Ic preiskavo draginje, da »c dožsnc,j kdo jo jc "zakrivil." Socialistični kougrc»nik Meyer Loii|l'Ui jc predložil predlogo, ki bi napravila oderuštvu takoj konce, ee bi bilu »prejeta. V »voji predlogi pri|H>roča, da v tem ozi-ru |M»»iicmamo Avstralijo. Vlada bi dobila pod svojo oblast v »a živila, ki »o potrebna za prehrani-tev ljudstva Določila bi zanje ceno iu uravnala bi izvoz tako, da bi ue trpeli pomanjkanju v Združenih državah. Sedalia, Večina ameriškega Hudatva ko- Tukaj so sc dogodi^ velike slepa- železnice, da skrajša pot do svoje-maj še diha pod težo neznosne dra- rije pri volitvah. Odbor, ki pre- ga prijatelja, ginje iu delavska gospodinja ne! i„kuje sleparije, nc more najti v ve, kaj bi kupila iu postavila iiaj tretjem volilnem okrožju MS o- seb, ki so volile. Sirom Amerike* Vlada ne bo storila nič, čc ne|rotnikov je glaaovalo, da ac jo o- prosti, dva sta bila za vboj. Beu-tingerjevn nc taji, da je ustrelila soproga, ampak trdi, da je stre Ijala nanj, da ac vbrani njegovih napadov. Obtožcnka je inati petih pun naj nadomesti ve |0tr0k' _ Sala. Washington, D. 0., 6. decembra Wilmington, Del., 0. dcoombra l>rvi »,«l>*m«ki konjeniški polk je Veleporota okraja New Castle je doWI PQVCMe» «la odpotuja na me izvolila odbor, da izdela zakonako ,,iSko iu konjeniš- predlogo, ki naj odpravi vešala za izvrševanje smrtno kaani iu jj|,, Marylnndu nadomesti s smrtonosnim plinom, ki uaj bi se spustil v celico, ko-ob-sojenec spi. ki četi A iz New Yorka in A iz Elkhart, Ind., 6. decembra. — Vlak je tukaj povozil Charlqa^A. _Neleona, ko je hotel križati Žclez- Mo., 6. decembra. — »>iško progo New York Central TmU jc na potu v bolnišnico. mizo, da bi izhajala z moževim za »lužkoui. Družinski oče. ki danes zasluži $'J.50, nc živi, ampak le životari v deželi toliko hvaljene pro-speritete, ki ui nič drugega kot navadna bahnvoat. Na vseli koncih in krajih v Združenih državah se daucN sliši klic: "Hranite prvo Ameriko!' "Skrbite, da doataja živeža zu nineriško ljudstvo!" K lie prihaja ortiiem Digiseom in Stuni»lav Woceskoa-parnikii "Arethuaa" jc izbruhnil kom v ječi Rockviewa. Prvi je u-puirt(f), v katerem je bil en po- moril prodajalca sladoleda, drugi morščak vbit. Parnik je bil ua po- pn avojega rojaka, tu iz Norfolka v Itostou, u je «»odražili male hlebce zn City, Tenn., 6. dec. — tri cente. IIIcImm*. ki tehta 15 tmč, stane oacui centov, hlebec, ki tehta :it) unč, pu |>ctnajat centov. Johnaon Tolovaji so oropali |miš1o in «m|ih sli za ifltt.tMNt poštnih znamk in v Kvrojto iu kruh iz ameriške |»š< nice je cenejši v vojno zapletenih un in odnesli vse, zavezniških državah kot v /dru- blagajni, ženih državah. I.judstvo zahteva, • la kongres tem iiczimmiiiui razmeram napravi konce iu odpravi o-plcujevauje amcriškeua ljudstva Ko »i» odpotovali kongresniki v Wnshinutoii, so se tam žc začeli zbirati tiholazei iiiotfočnih korpo lovaji obiskali tudi neko prmlajal-knr »o nušli v r»l« t-lii .I dili Muca rti In jc sel v družbi svojega 'JOlctiicgn ona Franku na delo, kar prisopiha ekaprcsiii vlak. ko sta bibi na križišču New York Betlehem, Pa., 8. decembra. — Itetlchem Steel kompanija naznanja, da 16. decembra |>oviša v»em svojiiš delavcem mezdo za deset odstotkov. Prizadetih je 50,000 u- službenoev. racij, zastopniki vclckapitalizma. 1 entral Železnice, in \ bije oba na ill liapcli bodo vse sile, da pre prt* čijo zakone, ki In ustavili tok zla ta v njih blagajne, ki prihaja i/ mleruš'. v a Vojni patriot jr, ki vi , preku |hiv ali jem živeža napravili miljoni iu uajiajše prrpuatc delavcem in farmarjem, da se bojuicjo m do mov mo, če prihaja v nevarnost, nimajo srca in duše Nino je pro tit var patri ilitrin m domovina, vera in Itog N plivnli b>m\ t pirmovs jr »bčioa vetavi- naložene rtide Kar je tis drugega vae zastonj narediti za družbo. Pa tudi zunaj avojega prostora morajo rndarji doati dela zaatonj o-praviti, ker družba noče dovolj delavcev najeti za ta posebnu dela. Ko pride gospod kapitan začetkom "šihta" k delavcem na njihove prostore, jim začne brž naštevati, kaj vae i ina jo za popraviti zunaj proatora. Včaai na računa toliko, da bi moral Človek kar oel dan delali samo na teh posebnih delih od kterih ne dobi nič plačano, ker se plača le od kare ua ložene rude. Ce rudarji vprašajo hoasa, da li bo kaj plačal od tega posebnega dela pravi: "ne apra-šujte, ampak delajte, jaz boni že plačal!" In na ta način delavci včasi do tri četrtine avojega časa zamudijo n tem posebnim delom in seveda ne morejo dati doati rude ven. Ko pride konec meseca pa bosa navadno tako "fino" in veselo plača za to posebno delo, da marsikak rudary vrže proč kramp in lopato in odide a trebuhom za kruhom. Prostor je izpraznjen in kjer vrta delala prej dva stara delavca, prideta zdaj dva druga, dokler ae tudi ona dva ne naveličata delati zastonj in odideta odkoder sta prišla. Na ta način je vedno doati praznih prostorov in mi vži-vanio kapitalističen med, ki se tu cedi, Kolikor nam drago. Ce ga hoče še kdo drug biti deležen, naj kar sepi pride, ga je dosti za vse Niaino tudi nič nevoščljivi. Ce kdaj kakega rudarja doleti sreča, da zasluži tri dolarje dnevno, zdi ae nam, kot bi v loteriji zadel, ali da ae je zgodil čudež. Delodajalci ai pa mialijo: zdaj jih atitakajmo in izžeinajmo dokler še niao dovolj močno organizirani. Ko bodo organizirani v močni nniji, se nam ne bodo dali več. Navsezadnje pa je to prav, ker čiinhujše bo delavstvo tlačeno in izkoriščano, tem prej se inu bodo oči odprle, pa se bodo organizirali strokovno in politično. Pozdrav vsem organiziranim delavcem Sirom Amerike! Clan I. W. W. Chizholm, Minn. — V 150. Številki Proavete se eden "puklja-stih" (kakor sc sain imenuje) jezi na dopisnika iz Chisholma. ki je upal omeniti organizacijo W. F. of M., nc du bi trdil, da jc I. W. W. edina organizacija, ki prinaša rešitev rudarjem v Minne-aoti. Jaz z dopisnikom nc bom debatiral o tem, ktera teh dveh organizacij je boljša. Nc mordn vsled tega, ker bi ne mogel dokazati, da sem na pravem potu, čc ntorem prisegati samo na I. W. W kot on, ampak zato, ker sein to radikalno vročico trdi iaz imel že pred |>ar leti, ko sem hotel indu-strijalno unijo in nič drugega Prepričan aem šc danes, da le delavci, ki bodo organizirani v in-duatrijalni uniji, se bodo mogli uspešno boriti proti kapitalizmu. Dopisniku še šumijo po slavi fra ze, ktere so organizatorii I. W. W. razsipali, da dokažejo, da ao edino oni, ki ae borijo proti kapitalizmu. O tem uaj debatirajo z do-pianikom člani W. F. of M , kterih je mnogo tudi med Slovenci. Kri-' vica pa je, da sc dogodek v Rirtte, Mont. meče na prae W. F. of M Ce bi dopisnik hotel nreMkovati dogodke do dna. pronašel bi, da jc bil ilelavaki ekonomski in |ndi-tični pokret, ki je bil eden najmočnejših v Ameriki uničen, ne »d kapitalistične bande. ampak ial te "edino prave" unije ki naa Im aedaj oarečevala na Meaaba Range. Polagoma ko bo dopisnik mali Imlj hladen poatal. bo prišel do prepričanja, ds če ae nsjde ksk-šen grsft v eni organizaciji, ae ga lahko najde tudi v drugi Vpraša nsj n pr zakaj Krat man, eden ustanoviteljev I. W W ni več med njimi. Veael bi bil. ko bi bil blisu čsa, ds bi delsvci imeli eko- lav eem druge narodnosti, da si,. U |»n*dajo premoga Občins je dela ua prostoru, nmra ps ruder, nouiako organizacijo tskšno ks- kor ai on predstavlja I. W, W., kajti, kakor vidim, on ne želi nič drugega, kot odstranitev kapitalističnega sistema. V tem ae jaz popolnoma strinjam z njim, a časi ao me prepričati, da če hoče človek narediti luknjo v zid, je treba i-meti orodje za to. Noben pamet, človek ne bo naredil luknje" v zid, Če gre kakih dvajset korakov nazaj, na to pa ae z glavo v zid zaleti. Kapifaliatična organizacija jc močna in tudi delavci bomo morali imeti močno ekonomsko in politično organizacijo, predno bo ta boj uspešen. Bojim hc le, da se moj in dopisnikov "pukljaati" hrbet ne bo mogel toliko žravnati, da bi videl tiati arečni čaa. Treba pa je delati in ue boriti za bodočnost. Leta 1911 je aocialiatična organizacija v Chiaholmu ua avoj) seji aklenila, da je treba rudarje na Mesaba Range ekonomsko organizirati in ker ao člani (tudi jaz z njimi) mislili, da ao vae druge unije preveč konservativne, je bilo sklenjeno, da se povabi L W. W. na Range. Pi'aali amo na glavni urad, da naj pošljejo organizatorje v ta okraj. Ampak uališani nismo bili, ker ao uradniki vedeli, da je za boj z jeklarskim truatom treba močne organizacije in denarja, kterega pa niao imeli, kot ga nimajo danea. Ne zado8tuje sa mo kričati, .da naj se delavci borijo, ampak treba je imeti tudi sred atva za to. Štrajk je vojna in za vojno še vedno velja tiati star izrek, da je treba treh reči; denar ja, denarja in denarja. Razentega je treba tudi razaodnoati in pameti. Lahko je množice nahujakati, da vprizorijo naailstva in razna ka>!njiva dejanja, a s tem se organizaciji in celi stvari, za ktero sc gre, več škoduje kot koristi. Nn is šelimo vae najboljšo m UB- daaegoapaštorkljaTun ^ ma včaai uatavi i„ "jorperge." Pozdrav vaem avete! čitateljetn J'>hn Zahki White Valley, Pa. __ K( |. ravno nekoliko časa hoč0lll opisati tukajšnja naseli,,, , nas je tudi doati Slovencev goče ai bode kdo mialil, da kako meato z naj lenimi „„ in ulicami, a zelo hi se znioti temu ni tako, poaebuo zdaj i sen ne. Ako se želi kd , s.,h tedaj naj bode gotov, da koj tehtal najmanj ti f,,„t()V svojo uormalno težo. p,/ V>1 dežju je tukaj toliko blata bilo dobro, če bi prišel «ein lin pl. Oajžla in nas prevažal h jim "luftšifom", ker hoditi, je zelo težavno. Seveda, Če j ac tukaj pl. (lajžla t.a tla m vzelo bi mogoče dva dni ,1, avoj "luftšif" iz blata izkopa zraven bi pa še sam ime" posla a svojimi čevlji. Obiskala ata nas tu v krat čaau dva zastopnika našega Prosveta, toda žal, nista inu eden ne drugi posebnega usj ker tukaj je aiear še d ost nih .drugi ao pa taki. da se n nimajo za list, ker je najirt Seveda blato, katero sta m< tukaj gaziti, jim bo ostalo pa tovo v spominu iu težko ee eden ali drugi želel v jwun času šc tod skozi potovati. Drugače jc tukaj lepa nk( samo dežja ne bi bilo irelta, aebno v tem času. Tukajšnji venci imamo tudi svoio dvor ni aicer velika, vendar jia za šo iiaHcIbino zadostuje. Z delom gre tukaj počasi, primanjkuje vozov. Tudi telit je zelo izvrstne zn premotrnv« rone, saj delavci tako ne i mnogo. Kakor sem eitnl. novili »o nekje neko društv bode skušalo, kako sc živi > na dan! Knj nc. kramp in It bi mu dal, pa z bičetji bi iru |>r njal, potem bi pa kmalu i/.i kako se izhaja z 40c na dan Koliko časa sc bo to gislil Ali bodo delavci vedno ia gledali in čakali na drohtine mize re jenih debeluhov? V Detroit, Michigan, je | ne dolgim časom otdncsel "Billy Sunday" $45.000! In mu jih je dal f Ha! ali ne frS Svat. Ooepodična: ••ClwH '* ___________ _______ prišla aem. da ae vinar n. v ' cet." Poročil se je namreč naš ro- eineko fakultet«-'' jak in aobrat Jhon Mur t gnspi co Cecilijo Bajt. Zabava na gn stiji je bila imenitna in manjkalo ni okusnih založajev. kakor tndi ne isborne kapljice, ftkods, da Oregor Korobsčs ni bilo aemksj Pn»feaor: "Draga m«ja. SO ivieošitc. tsko bodete samo ga človoka enosrečili. l^lior se vzame "Vino Irojša našr d< Podvorili bi ga bili * vaem najbolj- reče. ^mlnčljivo ab-tine-Šim in še "biftlif' bi mu bili ns Andreju " mazali, ds bi lošje vneli naze j pro 14 R* dragi mri«'*1' ti zspadu. ne oni — "dnevi *» Novoporučencema so>o želeli in gi, ksdar ns moremo P't»- ievr. t b vojna ii f* ^inozemstvi. r l fejrj ^ njimi je bil tudi poveljuj regimenta, i 6 dee -Uradpo poro-^U,,*.. o Cerne se razvijali hoji. Prediranje Srbov hib J |ova iu Noirte na fronti Mo-ni obnealo. "Lfiia 6. d«'. - Vojni urud Severno od Bitolja se na-^o b«ji- Ob reki ('orni je Kje nekoliko ponehalo. Nu branch Vardarja se vrše ar ^»ki dvoboji. Drugod prevlu- ye mir. onlerija zopet oemi ob 9 SOMME. j^lin, (i. dec. — CI lasom uraden poročila je včeraj zavladalo p, vreme na somški fronti v fciji, vsled česar se je takoj o-,il, burna kanonada na vseh jik <,|, Soiumi. Topovi so gr-■ tudi pozno v not in deer z gjjn,, Kilo kakor že dolgo časa ne. jtjlfii »o hoteli izkoristiti gosto Uiu vi-eraj predpoldue med Al-ju Warlaneourtom in iz-iH napad, toda Nemci so jih u-|rili. pari/. «l« c. — Vojni urad poda so Francozi odbili manj-jiaiwdi Nemcev severno od vasi to pri Verdunu in jih nekaj u- i Drugih novic* ni. {račni boji na primorskem. Ihii.aj, li. dee. (f'ez Berlin in od brezžično v Sayville). — Ita-p.ki zračni škvadron je včeraj ul iMimlie na Dutovlje, Sežano fUiko Repno. Naši letalci ao hi*ili sovražnika in srušili eden plun z dvema okupantoinu bli-Nevina. Dalje so naši letalci tfli Ixuubc na sovražne pozicije ki Doberdoba in se vrnili brez tke nezgode. Kun. ti. dec. Uradno poročajo: fc Tirolskem so bile artilijske akti/ v dolinama Adiže in Astieo. iio («1 (iorice je hotel aovruŽ-i v nedeljo vprizoriti nenaden n« naše pozicije severno od we Katarine. Napad ve ni obne-d. Na Krasu so bili ves dan arti-i>ki l>oji kljub slabemu vreine-. Avstrijski avijatiki so vrgli ferkaj liouib na Adrijo iu Tržič iz kake škode. VBD8M12 vojni j ne avoje rezerviste in postane ne- tor zaveznikom na Bal- Ueorge, ki je bil do wedaj vojni ne avoje r< minister, je znan po svojih rudi- varen fukt kalnih nazorjh iu Anglija nc bo kunu nikdar pozabila, kako je on ure- Kako misli enteirla razvozlati S12?Tl tkWV bil Kriki i" - V seka- v adn, zakladnik. Tudi glede vod-! kor bi ne bilo nič čudnega, uko bi V0J"e lma 0,1 P«*»ebiie zavezniki v pur dneh puhnili Kon- naaore, zlasti ae pu poteguje zu štuntin« iz prestola iu skušali vri-vojn. svet, ki bo sklepal neodvis- uiti Venizelosa nu krmilo vlade no od vsega kabineta. Politični Ko «e je v pondeljek razprnvlja-krogi napeto pričakujejo, kako bo, lo o drastičnih korakih. ki so nn izgledala nova vladaj čeprav upa- meiijeni proti liriki, ie vprašat jo nu koalicijsko ministrstvo, ka- neki poslanec; "Ali ,uj«|i euteivta kor je bilo zudnje. ki se je formi- prizunesti sedanji grški dinaati-rulo kmalu po začetku vojne, ven- ji!" na kar ui dobil odjiovora dar prerokujejo, du bo delavska Vesti s« šc ponavljam'da K on-stranka igrala važno vlogo, ako ftuntin na tihouia mobilizira v nu-dobi vodirtvo Lloyd (ieorge. • di, du mu pridejo kmalu Nemci Politični preobrat v Angliji je nu pomoč, menda potresel vladno stavbo tu-, Atene, ti. dee, — Vludu je da-di v Franciji, lz Pariza prihajajo nes uradno poročaia o zadnjih ho-vesti, da ae bodo tudi tam izvršile jih v Atenah in izjavila, du so bi-izprenieinbe z rezultatom, da pri- li napadi na zavetzniške čete že de oblast glede na odločanje v prej dogovorjeni, toda brez njene vojni v bolj energične roke. ] vednosti. Vlada obljublja, da bo Kaznovala krivce, ki *o povzročili napade. V Atenah iu Pireju vlada uiir. nastlana a cvetjem in amrt mu je bila le rešiteljica. — To je vsoda slovenskega časnikarja v Ameriki. . % Chiaholm, Minn Sec klub. 22 J. S. Z. v Chiaholm. Minn, imel bo svojo redno sejo v nedeljo vine 10. decembra ob osmi uri zvečer. Sodrugi in prijatelji ae vabijo^ da se v obilnem številu vdeležijo te eje. M K S., tajnik. RUMUNJSKI KRALJ 8E BO OD-POVEDAL? KAM POJDE MAOKENSEN, KADAR DOKONČA Z RU MUN8K0? Amsterdam, 6. dee. — lz Sofije javljajo, (Ju prihodnja nulogtt - Nenieev po dokončani kampanji v Stockholm, ti. dec. — Poročila Rumuniji bo v Albaniji. Macken-, iz Rualje govore, du prihodnje de- sen bo okupiral Avlono in udri nu junje rumunske tragedije bo od- (irŠko, kjer se mu bodo pridruži- poved kralju Kerdinaiula. Pravijo, le čete grikega kralju. Od tam sc _ -------1 " 1------! " "------- bo vodila ofenziva proti zaveznikom v Macedoniji. SAILLISEL USTAVIL FRANCO ZE OB 80MME. , Berlin, ti. dec. (Berzžično). — Nemški vojni kritiki povdarjajo, da se jc silu francojke ofenzive ua fronti ob Soiume razbila ob mestecu Suillisel. Francozi so izvršili nič manj kot .triindvajset nu-padov nu Snillisel — včasih po več napadov v enem dnevu — in pri teh napadih so zelo izčrpali moč svojih dobrih čet. To je opešalo njihovo ofenzivo. IZ RUSKE FRONTE. NEMfiKE SUBMARINKE HA RAČIJO V ARKTIČNEM OCEANU. New York, N. Y.. H. dee. — Neki Ainerikanec, ki je danes prišel iz Arhangela h parnikoin Bergenu-fjord, pripoveduje, du yiu je znano iz zanesljivega vira. da so o-perirale nemške subinarinke sedem tednov v Ledenem uiorju sto do 150 milj od Arhangela in potopile v tem času 42 ladij, večjidel norveških. Vse te ladje so vozile blago v Arhangel ali se vračale od tam. Ruske torpedo-ramiševal-ke so bile vedno na straži, toda da so ga zadnji dogodki v Humuniji tako (lotili, da sc mu je pri mrzila krona. Veliko govorice je tudi povzročilo naglo odpotovali jc ruskega poslanika M. Po k lev-ski-Kozelu iz Bukareštu. Temu di plomatu pripisujejo, da nosi glavno odgovornout zu napoved vojn« od strani Rumuuije. ZOPET AMERIŠKI PARNIK TORPEDIRAN. Wnukegan, 111. — Kakor je Id lo že porisano v štev. 145. Prosvete, hode odalej pri vsaki gledaliŠ ki predtfavl, ki se bo uprizurjala v Wuukeganu, navzoč opazovalec uli kritik. Tudi pri igri "Visoki t', ki se je predstavljala v nedeljo 2ti. novembra, je bil opazovalec navzoč. Ker igrulei tega niso vede li. ue bom vsakega posebej imeno-val iu navajal, du li je igral dobro uli bolj ulaho. Dočim no drugi igrulei*izvršili svoje delo dobro, je profesorjev strežiij igral prav dobro. — V prihodnje se bo v kritiki imenovalo vsakegu posebej, torej nuj igralci skrbijo, da se dobro učijo avojih vlog. Lastnika dvorane bi proail, nuj lm toliko prijazen in obesi uu «te-no par lepakov, ki prepoved uje ji kaditi med igro. Posebno nektere ženske težko vatrajajo v takeln dimu. Možje in mladeniči naj to vpošievujo in nekoliko varujejo uuš nežni spot. Pozdrav! Opazovalec. "PROSVETA" VMII, Mulam lla oka ia Im« paaaatl mk daa, mm m»o ob aradak. Nar«llta ael lastovi^aM*. aprila ilt.A VNI HTAN: lokorp IT.Junija 1»07 e d rt. lllinma. on io aim), t i.td Nota •«57-5» BO. LAWNDALK ATS., uriAVXi oDson: Predaednik: Jokn \'»gri.\ bet «•«. t.a Bali«, IIL [. Podpr*da«4uik: J. Bralkovll, B. P. D. 4, boz SC, UtrarJ, Kana. II. Podpradavdalk: Jalaf SukalJ, »40» Kwtng ava., Bo. Chicago, Ul. Tajnik: Jaha Vanlarbar, Z70S Bo. Laaradal« Ava, tkiaago, Ul. Ulagajalkt Aatos J. Tarbavaa, P. a Baa I, Clcara, III. Zapiaaikar: Joka Molek, «008 W. Slst Bt., Ohieago, UL NADBQBXIODBBKi • Jaia Ambroit«, SM box, Oaaossburg, Pa. Paul Bargar, 741—lat Bt., U Balla, IU. F. H. Tauebar, 674 Ahaay Ava., Boak Bprtaga, Wyo ronOTMI ODSBK: Antoa Ura«t, Sil—t&tk Ava., Nrw Dulutk, Miaa. Jal« BadUak, 6T» bo*, Bmttkoa, Pa. Ba4«lf Platariak, 430 baz, BrtdgavUla, Pa. Joia Zavartaik. ▼SKOTKI SDKATKTK; P. J. Kara, li. D., «101 Bi. Ulair Ava., Olavalaad, Okt«. TSK OHKAKKB SADBTS OT 8TTAKX, kl sa UCajo gL apravBHS odbora ia S. M. P. J. aal ss »oMlJaJo aa aaslov: TAJKliTTO K K. P. in MT-M Be. Lssradala Ava, Obloaeo, IIL PKXTOSBK OLBDB OBKSKAXJCBOA POBLOTAKJA aa fakujaj« aa aaslev: JOŽS AJfKKOftlO, Boa »OL, O........... Pa. SADBTS PSBPIKLJ1TB T8SSXK S. kl sla jih roMll prvs la dmga ta ttaaca, m potttjaj« aa aaatovi AKTOM HKABT, «ll-eeu Ava., Ke« Dala*. Min*. TBI DOPISI ,naprava, Atoakt, aaiaalla Ud. aa "Praavels" sa po«UjaJo USKDKIATTO "PSOBTBTS", «667—6« Bo. Uwadato Ava, Okleage, DBaala TSS UPKATKIiKK BTTAKX, aaroAalaa, oftaaL m poilljalo aa aaalov; OPKATKISTTO '' PKOBTSTB' \ ««67—fl« Bo. Lawadato Ava, Chicago, IU T koraapoodaacl s taJnUtvom S K. P. t.. uradnlUvo« ta upra valil vo« "ProsTete" na rabita Imm uradnikov, aim« aaplMto aaalov, ko J« ia asva> 4—, ako M1U, da bo vsaka slvar hitro raiaaa S«J« al. apravaaga odbora ao vrl« rodao aaakaga I. la IB. V o«Mik aralar a proaUrlk J«daa(la«ga paalopja. Beri m, li. dec. — (leneralni štab ... pavi: Južno od železnice, ki vo- ujele so samo eno subinnrinko. iz Tarm»pola v Krasne, blizo hpatovke, so Rusi brezuspešno dlidrl zakopov, ki so jih pred Wkiiii izgubili. niKI POROČAJO 0 ZMAGAH. PRED8EDNIK DUME JE RE8IONIRAL. New York, (i. dec. — šestnajst mornarjev iz parnika John Lum-liert je danes (jospelw na francoskem paruiku Kspngue .r novico, du jc bilu njihova ladja torpidiranu iu potopljena od nemške *ubuiu-rinke 22. novembru. John Lambert je bil jeklen purnik nu vijak k tonažo 1550 in lustniua Lukes and St. Lawrence Transpoi-latičn Co. v Chieagu. Po izpovedi mor narjev je podmornicu strtdjulu ua paniik brez vivarila iu takoj po pr-Vem strelu je ukazal kapitan spustiti rešilne čolne. Moštvo *c je srečno rešilo iu veslalo dvanajst ur do frniicoskegu obrežju, do ku-terega je bilo 40 milj daljave. Ko je submifi iuku potopila parnik, jc pred očmi mornarjev v čolnih gnala na morsko dno še dve drugi ladji, ki sta šli mimo. TREVINO 0D8TAVLJEN. KI Paso, Te*., 6. dec. Načelnik mehiške vlade Carranza je odstavil generala Trevina. kateri jc bil pol>cgiiil i/. Chihuahua City pred Villo. Najbrž pride pred voj-j no sodišče zaradi strshopi-.uosti. | ROJAKI I N0V08T1 Delajte sami svojo viako z "ZA NOL" eztractom. Vzorec 2f»e, . dec. — Reuterjevu brzojavka iz Petrograda pravi, «1« je včeraj rcaigniral Mihael Rod- ............. zianko, predaeilnik dui^e, ko mu \a njegovo mesto je in iM'1 g« ne- je vodju skrajne desnice M. Mar- ra| MH,.guia, ki jc premagal Villo kov zalučal v obraz besede: "(Jo- j,, ,MMM,vno okupiral i: gubljeiio bezdavi črnuhar!" Markov je p<»- mesto. Carranza je silno jezen uu zneje pojasnil, du je zato rekel, frevinn, kajti izguba uie t.i, če ker je Rodzianko dopuirtil v zbor- prav |e za ,,Mr dni, je naredila slab nu politične razmere v Me grata paaabaa A A Mm vlake... ^U 2648 S. Lawadata Ava., bllaa t«, ulica HI Aal UM. La»»4ala «100 CHICAGO, ILL. Piana prodajamo po tovarniAki coni. Popravljamo, vglaaujemo in ataro piano aamanjaino. M. SCHULZ CO. IzdolovalotolJI najboljša vrata plan. Imamo tri svoja tovarna. Posorl Potorl Čevljarji. f'evljnr, kntcrcgn veseli samo« stojim delati, imn »elo lepo prilb ko za dobro idočo čevljarsko obrt, V novi naselbini, katera raphlno napreduje. Naaeljenci ra/uih ua. rodnosti; mnogo Slovencev. Dosti dela in dober zaslužek. Proda se pod zelo ugiMluimi razmerund, nil odda nc tudi v najem, ako kdo želi. ("Vvljarjl poginul Oglasite ao osebno nli pa pismeno pri J, Kobl, 0704 House St., Now Dni-nth, Minn. Dr. LORENZ, Ap«clallat molkih boloaal. r-r-^ in okupirale vas Sariin sto j-------- - ~ Minn južnoiztočno od Humu-J>ici besedne nafnide nu razne v i-t* V Kavkaziji smo z nenad- '«>ke osebe pri ruski vladi l od- hiki. « napadom okupirali aovražne predsednik dume grot BolirnisKi jc nato izključil MsrkovU od petnajst sej v zbornici. PROSTO i;Viuia |M>*kuin).>, »lota obrobi• kni ko»»i«r In o4|»l<«l«IS uni.oiiv damo ■ vsakim naročilom. NaS Iko.aoo IJuSI U Soksaalo. 4a 1« to »na halbodjaib vl.k Zalo lakta In okuana •kuro U al SalMa na trffu. l'o»IJOa Salta r a naročilom. Vam Jamčimo »»Uov jMial. J. RIEGEA and CO., 1S43 Caaaa«« Str., Kaaaaa Clly, M« robert w. layer ARCHITECT 111 N. Li tilti St, CUleat«, ' ki je izdelal načrt za gl. urad >1 8. N. ~ P. j. ae priporoča Slovencem za izdelovanje atavblnaklh načrtov. T«l. Franklin 6601 TKL. NA DOKU AUHTIN »6006 Jaa aam adtnl hrvaško govore-, «1 Apač ia liat molkih bolosal v Pittaburgh«, Pe. DR. LORENZ. 644 Paaa Av. II. aadat, m» aH««. Uradna uro: dnevno od 0. do-poldne do •. aro aveter. V polkih od 0. dopolno do t. popoldne. Nadaljo od 10. dop. do t. popot. poje v cent rumu nuše fronte. UČRT ZA TURftKO KAMPANJO V EOIPTU. AN0LE2I MORAJO MANJ JE8TI. Slovenske ves«. $e C8l0 kri mU VB- selo deluje v Berlin, li IV »I dec. — (Brezžično v , - " Poročilo iz Carigrada se j London, 6. dee - Vlada je % «la je vojni minister Bnver smislu nove ..uredbe glede gu -.ujavil v turškem parlamen- liranja hrane odredila d m . Ue^k ' - turška vlada pripravlja decembru ne smej^^^ m Ja|(l veliki Iwijui kampanji. Pr- hoteli nit Chicago, IU. — Društvo, štev. S S. P. Z. priredi avojo novoletno veselico dne I. jaitunrju 1017 v John Staniekovi dvorani 205 K 115 St. Chicago (Kensington i. Začetek točno oh š;irih popoblne za možke »e 25e. Ns 2tlah. iu II Po«U|atel|em denar|at Valod mmU alaba e«ita« av««« av«4aja*a rajak«« eo*UJot» adaj d«a«v v Umrm d«w«vta« pm braalUa«aa bra«J«v«. Natančno amo polavadall, da pridajo Uko pollljatve aa danalnja rasmoro hitro. Za naalov aa računa «6 centov aa vaako boaodo. Najboljle Ja, da aa nam pollja 94 00 aa vaak naalov; ako bo kaj preval all pramalo, bomo poalall nazaj oairoma piaali aa primanjkljaj. Bresltčne poliljatv« gr«do va« v N«»#tJo, odtam na Dunaj, odkod.r Jtb odpoltjojo na določani naalov. Potrdil o izplačilu a« sdaj ts atar« domovin« ne mor« dobiti, toda banka g K Prtv Oaatarr f r«dit Anatalt a« Danaja poroča, da aahUva ln dobi od poli« sa vaako Itplačli« Ukosvaa Paya-'a r«r«ipt, i. J. potrdilo a p«čatom tadnja m^ta in iMlnoročnl« podplao« prajamntka all poltarja. Vaa U potrdila omanjana banka abira i« hraal ter Jih bo poatala aam, ko bo poltna l)l/Hl. „. ............ II. Von Sliku izdelovalcu med drugim tudi Itolgarakega krvnega čaja, kaf ri 7a Jo mogoča po brasttčnoia brsojava poatatl la okrogla - - ■ - l iri iedil- "zaključek konti »ta; »rvl v tek j^ . nto in ato ti^ev Mnik. ^v ^ ^ M -po4-J ,„ |« naprej 4e kampnrijn se ima vršiti v Ar- kal servirati vee Kasor j stalni zvezi iu je dobil ml onih, k I," fc^^fc* j^llljatvas«nej nam polilja lo poltno Konay Order In danar v •'Ji. ki moru noben drugi javni lo- pr '.gramu , . a- bakur tri iinlil-- zaključek n vršiti v Ar- kal servirati vee nn* j (j|. ( jjpl „„„„ „. s....................-- M puaoj«iT» n-i k—- r—-------- ------ M..... ^dobiti nazaj ne obroke me.1 šesto uro zjutraj m. - p m> že davno v gomilah, zahvalna privatnih lekav ia brsajevne paMljalva al ma«aia .prajomail. ^'^KrierSm druga je ps iu polu desetih zvečer Obenem Tottlo . bo piama.. katerim je Bolgarski §rooAJ oZHACSHIH CENAM JS TSSSA PSllTSTI iS M ee SA ^M'n proti Kgiptu. "Turške naznanja v lads, da bo r" . »rialno domače naravno vino, nvedeno jeati uieao. IhomIm«,«® , , izv.-atne llM l„ divjačina, ob a .tovih j. vffij* . , (|rufo Tli
  • n Ijeoaka pet •ne nove po- ko j. kajti v oam.h al. urthovo mesto da bo | »jim uaat znane. poakušnja ie prav dobro ( >ueala in lahko rečem, da ko amo drugi zavoj porabili le L- eelo naš« krj v Žilah igrala veaelja" Kno veliko škatljo llolgarak«ga Krvnega Taja, kl traja |H-t m««e rmt, | m Al je m o tm en «Mar kamor koli. V Csnado pa za 120 Marvel Products Co., I Marvel »M«.. PNMlsrft. P«. pripomba: Ako h^ete P-Ailja lev uatgersti (Hj4IJ.tr |ttr več. n %b»i 'V NORTH SIDE STATE BANK soca wyo IMA KAPITALA IN REZERVE $100,000.00 sil . Itrir— Smi oM* »«Oa«a.|.» • H«. rislspaia « *d«l«rt»* aBe«atl Mwm liMW.al.N U S«>I aa laalsf vlaga. PROSVETA Take misli so ga lagale, in mnogo drugega še »e uu je vrivalo v »pomiti, kar je izžemalo iz njega »raga smrtnega strahu . . . Ko je imel nekdaj spet zelo slabo noč, je zbežal le za siJo oblečen pod milo nebo. Prišel je, da aam ni vedel kako, na pokopališče . . . Kar za gleda nekaj belega, ki »e j? plazilo semintje po grobeh . . Ko stori še par korakov, ae prikazen hipoma dvigne pokoncu. Kn hip smrten molk — nato pa grozen vzklik iz dvojih prestrašenih j>rni! . . . Bil je Tomaž ... Vlekel je močan jug, in pri takem vremenu se mu je obrnilo vselej na slabše . . Bledlo se mu je zopet, in mučile ao ga dvojbe, je I i res, da je imela njegova Maniea otroka, je li res, da ga je on umoril in da je o-trok 1am na pokopališču pokopan ... In napotil m je bil kar »redi noči samo v spodnji obleki z doma in šel naravnost na pokopališče. Tu pa se je plazil po vseh štirih ter iskal gomile, dokler ui prišel župnik . . . Prestrašila sta se drug druge ga, zakričala sta oba obeneme, potem pa zbežala vsak na avojo stran . . . Tako je privedla usoda ta dva nasprotnika vedno zopet skupaj, prav kakor bi se hotela norčevati iz njiju , • , xvn. Sodna dvorana je bila natlačeno polna . . . Kar je imelo glavno mesto slovitih žgan jar je v iu postopačev, vse je bilo privrelo skup, naslajat se ob tragediji življenja, veselit se tuje nezgode, tu je nesreče. Bil je zbran tu res impozanten zbor vlaču garjev, bil je zbran tu evet takozvanih "kriminalnih doktorjev" in vaakojakih dvomljivih eksistenc . . . Zabuhli, ščetinasti obrazi so z napeto pozornostjo zrli proti oni atrani, kjer ao imeli vstopiti porotniki, sodni dvor iu mlada obtožen-ka . . . Med postopači nižje vrste ao se gnetli po dvo-rani tudi taki ljudje, ki nastopajo v javnosti se nekoliko dostojanstveno, a katerih omika se zr-eali baš v dejstvu, da ai njih aree nikdar ne zaželi boljše zabave, nego jim jo more nudit^ pri-torišč« v sodni dvorani, ljudje, katerih čtivo je izključno kriminalni roman, katerim gledališče več nego nadomešajo obravnave pred kazenskim stališčem . . . A pogrešalo se ni danes v sodni dvorani niti onih uglednih izobražencev, ki zavzemajo v socialnem življenju odlična meata, ki obiskujejo gle-d si išče in koncerte, ki govore radi o umetnosti, katerim se že na obleki pozna, da vedo, kaj je okus, in ki bi si iskali morda zadoščenja pred sodnikom, če ne celo v kaki vojašnici, ako bi jitn o-čital kdo, da nimajo nežnočutečega srca, da jiiu uedostaje torej prave otnike . . . Hnmela pa je tudi svila po dvoranj, in razni parfumi so razširjali svoj tnameči vonj . . . Da, eelo fine dame, postarne iu mlade, je bilo vide-li, in te so morda najnestrpiiejše čakale konca žaloigre, ki se je imela za vršil i pred njih očmi, in katere začetek se je bil doigral izven današ njega prizorišča . . . % celih štirinajst dni se ni govorilo nič drugega po mestu nego o krasoti "dcvičaricc," ki je imela priti pred porotnike. Ker ni šlo za deto-mor, temveč za nenavaden umor otroka, se že celo m bilo bati, da bi se javnost obravnave izključila ; ii iln se bo zvedelo iu čulo pri ohravnuvi mnogo pikantnih stvari, o tem je bil uverjen vsakdo, kujti bilo jc znano, da se proglašajo obravnave za javne uli nejavne na jako mehaničen način, iu da javne obravuuve posegajo često globoče v skrivnosti življenja nego nejavne . . . Gradiva za šče-netim je živcev pa je moralo loti v tem kazenskem slučaju več nego dovolj I . . . To vsaj se je smelo posnemali iz tega, kar se je govorilo že toliko čaaa o lepi morilki. rim bolj se je bližal Čas, ko se je imela ob-riivusva pričeli, tem večje vznemirjenje je vladalo po dvorani. Nestrpnost sc je brala na obrazu vsem, Ženskim iu moškim, barabežein in oli-kancem . . . Naposled se vendar odpro .vrata, m \ sobano prikrevsajo porotniki ter zasedejo odmenjeue jiiu porstore Različni stanovi so bili zastopani med njimi: bil je riintopati toliko oh-milovalui kmečki stnu, bili so med porotniki obrtniki in trgovci, ds eelo častnik, ki ps je /daj točil nekje vino črez ulico, je bil odbran Mitnici za sodniku . . . Možem se je poznalo ua obrazih, da ae ta- vedajo \ iihiosl i svoje naloge, kajti dihali so se \si brez razločka resno, ukoravno so »e sukale njih misli v resnici večinoma okoli st.Miri, ki niso bile h sodno dvorano v mkaki zvezi . . . /n načelnika porotnikom pa je bil izvoljen ere\ Ijftt ski mojster, čigar ugled je izhajal odtod, dn je |»o raznih zborovanjih nastopni kot govor 111 k Mm/, jv imel malo misli, malo pametnih hosed. s mogočen gin« ... t e je govoril, je vezal otrobe, n imponoval je |Higiim, s katerim jc ns-strpni ln ker je s svojim kričanjem navadno |o«\pil vse druge m s tem tudi mnisikaj doae gel, je bil prišel pri tistih, ki so ga poztiuli, do ne krtke \fljavc; ti«ti pn, ki gi« natančneje niso |n> znali, gn sodili po tem, knr so čuli praviti o njem In tsko sr je bilo rt, slilo, dn je bil ra tis-lelmkn porotnikom irvoljen on, n ne hi\ši cast Ink, ki je po lihem npnl dn doleti njegs tn čast, in sr je /daj nemalo srdil, dn so v lijegn ItisitJ zaupali nego \ tskcira navadnega človeka . . . Sieer pa jr lul načelnik porotnikov jnko posta \< n moi in je nosil svojo brado prnv po sristokrat sko, k«r jr lolo lent bolj « itdno, s« t j r bil hud dr tr> .arat Po njegovem prepričanju in niegovih nn orih m bils glava poglavitni del človeškega telesa, temveč roke, in zato je mm! one, ki »o delali z glavo ter napenjali svoje možgane, in čia lal je samo navadnega delavca z žuljavimi rokami Navzlic temu pa je imel sam lepe bele in mehke roke, kajti dotaknil ae ni nikoli kakega ročnega dela, ampak je svoje delavce aaiiio nadzoroval ter gledal na to, da ao pridno delali iu mu kolikor mogoče zaslužili , . . Kakor ae v življenju često praksa bistveno razlikuje od teorije, tako je tudi Marta. Spisal K. Gangl. on drugače govoril, drugače ravnal ... A tega mu ni zameril nihče, niti tiati ne, ki so občutili j Korki šolnini žarki so padali najder je prišlij Poteiu pa jc stopila korak naprej, s zopet se je ustavila in mi | rekls seveda tudi nemški: "Prosim, oprostite! Ali grem prav tod na državni kolodvor!" Na kostsnji ljubljanske "Zvez- "Ne, gospodična!^ Ravno ua o-de" so plavali prvi pomladiti di-1 bratno stran greste.' hi, topli in mehki kot »nižajoče "Torej mora ui tod nazaj." In roke nedoletnega dekleta. Zlati in J pokazala je z dežnikom tja, odko- njegov egoizem, kajti bil je vsakdo o tem uver« jen, da mora tako biti na avetu ... Prizibal se je potem tpdi visoki sodni dvor, na čelu mu predsednik, visok, slok človek, podolgovatega, upadlega obraza in izbuljenih, štrlečih oči. Na glavi se mu je bleščala velika pleša a skoro sredi temena mu je čepel okrogel izrastek, velik kakor golob je jajce. Imel je uena vadila velika stopala, lice pa mu je bilo čudovito pusto in dolgočasno, in .ves njegov obraz je napravljal na človeka tem neprijetnejši v tisk, ker se mu spodnja čeljust ui hotela držati zgornje, iu je torej zijal predse kakor kak bebgc . . . Ob njegovi desni strani je zavzel mesto majhen, grbast človek, kateremu je uniforma juko slabo pristajala, a na levi strani si je vihal svoje \inehke brke še mladosten, velegibčen aristokra-tek, kateremu so šteli v največjo zaslugo, da ai je kot plemenrtnik izvolil sodno karijero, ko je vendar v prvi ,vrsti politična služba tisto torišče, kjer se pojavlja in razodeva z modro krvjo vselej iu vselej spojena genialnost in bistroumnost ... Mož se je radi svoje požrtvovalnosti mogel nadejati najlepše prihodnosti iu že dozdaj je bil pri napredovanju v službi marsikaterega starejšega kolego preskočil . . . Obetali ao mu in obelul si je tudi sam, du pitane najmanj še predsednik kakega uadsodišča, če ue oelo pravosodni minister... Skoro obenem s sodnim dvorom sta bila vstopila tudi zagovornik in državnega pravdnika namestnik. Prvi je bil že postaran odvetnik, čemernega obraza. Ker olriožeuka ui imela premoženja, so ji bili prideli zastopnika revnih, in zdaj je ta po tihem premišljal iu računil, koliko bi bil lahko zaslužil, ko bi ga ne bil zadel ta sitni, neplodni posel. Namestnik državnega pravdnika pa je bil še mlad, lep mož. Bil je videti živahnega temperamenta, pa nekoliko nervozne narave . . . In naposled so pripeljali tudi ohtoženko, in takrat se je oživelo sto in sto lačnih oči ter se zasesale vanjo. Dostojanstvene mestne gospe ao zastrmele — kako-ne, saj svoj živ dan še niso videle morilke! . . . Motilo jih je samo to, da je bilo ta zločinka tako nežna, tako lepa — da, mnogo lepša nego kuterakoli izmed njih! ... In morda jim je baš radi tega dejstva zakrknilo srce, da niso občutile tistegu usmiljenja, katero bi bile kot iz^bražeuke morale občutiti do svoje nesrečne sestre ... Tiste zoprne svo jat i, pa, katera se je bila napodila danes v prostore, ki naj bi bili zgolj svetišče boginje pravice, se je lortila naravnowt razkošna veselost, ko je uzrla v ospredju predmet avoje zaliave. Občutki, ki ao navdajali to dru-hal, so bili podobni občutkom, s katerimi ao sta-' ri Rimljani v kaki areni Čakali, da zagledajo kri . . . Maničina lepota ni bila nič trpela radi bridkosti, vki jih je prenašula; nasprotno, njen obraz je bil zdaj nekako oduhovljeu te ohdahnjeu iu ožar-jen od tieke čudovite inilobe, v kateri se je zrcalila tiha raaignacija, spojena a ponosito samozavestjo. Da je trpela, trpelu nepopisno, to ae ji je poznalo, a dober psiholog bi bii iz potez v njenem obrazu in i/, njenega vedenja luhko posnel, da temu bitju Še niao zatvorjeni vsi viri tolažbe... Da, trpela je Maniea, trpela neizmerno, in tudi bojevala se je hudo! . . . C'esto se je je lotevala izkušnjava, da bi povedala resnico, da bi izdala očeta, a vselej se je tresla iu vedno zopet je obnovila obljubo: "Nc, za očeta v smrt, ako treba! . . ." In ta zavest, tla se žrtvuje zn očeta/da obvaruje njega, ki jo je tuko iskreno ljubil, hude kazni in sramote, je bila oni vir, iz katerega je zaje-malu tolažbo, in oui ponos, ki jo je dvigal nad nizkotno mišljenje tistih, ki so jo obsojali celo huje, nego bi jo bili smeli po dejanskih ruzmerah. A oni srčni boj, ki kc je loteval semintja, hi bila obvladovala mnogo logljc, ee bi »e ji bila izpolnila ena sama, tuko iskreno gojena želja, če bi bil namreč oče Ic enkrut prišel do nje! . . . Zakaj ga ni bilo, du bi se bilu ruzjokala ua njegovih prsih, zakaj ni stopil prednjo ter ji rekel: "Ker si storila to /ame, ti odpuščam! . . ." , Ali je bilo res njegovo srce tuko trdo, tuko neizprosno T . . . Kaj naj bi bila storila šc, da hi ga bila potolažila?! . . . — Nesreče, ki je biln zadela njenega ubogega o-eela, uiti slutila ni. Ker se je bilo preiskovalnemu sodniku reklo, da g*t za časa, ko se je bil /godil zločin, doma ui Mlo, itn uiti predse ni klical. . . Mati pa je biln pač enkrat zaslišana. Takrat se je biln zglasila tudi pri njej ter ji pravila dn je oče tako nekam čuden, a ona si je razlagala to tako, dn ga vznemirja vest in strah pred kaznijo. On je nn duhu bolan, bolan trajno, to ji ui prišlo nikdiir un misel Ko ji je začel stnviti predsednik predpisana vprašanja o tem, kako jt je ime, kako se piše, koliko je stara itd , je odgovarjala r neko dostojanstveno mirnostjo, ki je ir/ivnln občudovanje Ko pn je bilo prišl odo tega, dn se je bita prečifala obtožnica, iu jo je predsednik vprašal, če se čuti krivo, je potirds Isirer tudi to r odločnim "da," nli v tistem hipu, ko je bila i/rekln to bledico, sc ji militi iii razjoka »e ns vso moč . . . Spoinuiln se jc biln ubogega črvička, in srce ji je hotelo počiti, ko se jc zavedala, da velja pred svetom /n morilko, morilko lastnega otroka, katerega je vendar tako neizmerno ljubila! . . . Predsedniku pa so se m/fartle oči. ko jr bils priznala zločin, in s triumfujočim pogledom je 'SK«Klmjal proti Mvojiin kolegam 'Totifessio re gma pmhnitonum'" (Dalje aledi). I zemljo bogato iu razkošno, iu po "Da, tod nazaj!" golih vejah kostanjev so se pobe- "Ah, to je križ, če je človek i sili popki, ki so v«e napenjali bolj tujec!" in bolj ter se kar črez noč umak- A jaz seiu bil vse svoje žive uili svežim, svet (ozelenim lističem. J ki so rasli kar vidoma ter se razgrinjali v krasno nakitje. Bili so lepi ti stari Kostanji v novi, zeleni opravi. Potlej pa se je jelo razvijati cvetje, in iz tistih dolgih, grozda-stih cvetov se je širil prijeten, hlažilen vonj. Vse ozračje je bilo prepojeno ž njim, da se mi je zdelo, kakor da bi se dvigalo od zemlje k nebu dišeče kadilo. Iii bili so v resnici, krasni ti stari kostanji v zeleni opravi in v mladih cVetovih! Hodil sem po "Zvezdi" ob lira- domuliU: ■lul- r-ve-popou.,, „„ ,u In odgovoril sem ji- "j, popoldne nimam kar nič ^ " ee vam tušem nadležen » "Hvala lepa! |iaro dele te njene besede. "Res, tako odkritosrčni! m*»» lahko proti vam!" "To je jako čaatpo zame. C" spies! Bodite torej odkritosrčni' "fce nikoli nisem govorila o tem, Še nikoli! Zatorej mi je tsko ter ko! Ali to je res: ljudje so netiami-Ijenir (Dalje aledi 1 Mogoče H)am ie ni xnano9 kje se dobi najbolše blago te trste in po nizki ceni. Tako mesto je ssmo eno v Ameriki m to je trgovine na veliko Breinan k Osgood v Pittsburgh, Pa. Parno prečitajte aledeSi cenik: 4 I. at. balo sli «rno R. • O. runi »hlakf ga). .91.76 ft I »t. bela ali trno R. a O. rani whisky gal.. 100 T I. at. belo alt trao R. a O. rasni wbiaky gmt.. ftJO m |. at. beta all «rao R. • O. runi whisky gat .. S.00 12 I. at. belo ali Ir no R. • O. rasni whisky gal.. SAO Pravi fini Torkoly galon............S*.M do IM Mata motaa alivnvka galon.......... 2.60 do 6.00 Koa jsk galona ................... 93 60 do «6.00 Najfinajli Kimati aU hruikorae faloaHM, Fino brio ali Vsdeto nastlano viao 61.00 galoa in «<- Hlad ki Tokajavae, galoa...........f* Too Kini Temni rum, galon..............9*00 «lo Prava RornvWka, galon..9*^0. UM. JJJJ Vinaka faatai galon.'.*.'.".*.'*• • -9S-00 ia H<*> ----*--m —---—.......................- ----- — — - - ■ - - - -——— —---— l ■-----..... Mi plačamo pošiljatvene stroške na vaa naročila od 95.00 in več med New Yorkom in Chicago. Pošljite denar v priporočenem piamu ali pa poštnem ali ekapreanem Money Orderu. Pišite nam v slovenskem ali hrvatskem jesiku. BREMAN & OSGOOD 112 Fullcrton St. PITTSBURGH, PA. JOSEPH PALL, Slmmko-hmtski upravitelj. Naia krgwvtaa b mUmvIJ«» Uta 1999.