floyicE GLASILO SZDL OKRAJA KOČEVJE [ ► » r '‘"-'S, odgovo . u, ae»to List izhaja vsako drugo soboto' Cena 10 din V KOČEVJU, DNE 15. SEPT. 1956 PRED VOLITVAMI V ORGANIZACIJE SZDL KOČEVSKE OBČINE Socialistična zveza ima široke naloge Bliža se jesen in s tem tudi ponovna poživitev dela Socialistične zveze v osnovnih organizacijah, v odborih osnovnih organizacij in v občinskem odboru. Letos se daje jioseben poudarek na intenzivnejše delo zaradi bližnjih volitev odborov osnovnih organizacij, občinskega odbora in, na koncu, okrajnega odbora SZDL. da je potrebno zajeti tudi naslednja: Na vasi je najvažnejše torišče gospodarske dejavnosti zadruga. Ravno zato osnovne organizacije obravnavati sti oziroma pomanjkljivosti letošnjega družbenega plana. Vsekakor moramo pri tem upoštevati že znane materialne možnosti, ki jih bo imela občina. Ostali problemi, ki so čisto lokalnega značaja, kot na primer: Napeljava vodovodov, elektrifikacija in druge stvari, ki so življenj-kmetijska skega pomena za posamezen kraj. bi morale Ta vprašanja naj se ne obravnavajo samo v tem smislu, koliko je problematiko KZ in splošne socia- potrebno denar j za zgraditev, pač V poletnih mesecih je delo osnovnih organizacij SZDL skoraj povsem zamrlo. Vzroki temu so različni: večja dela na polju, sezonska dela, dopusti in podobno. V občini Kočevje imamo 54 osnovnih organizacij SZDL. Ne- r__________________________ _____________ katere med njimi so v vaseh, ki so listične odnose na vasi. To vpra- Pa tudi v tem, koliko bodo člani od občinskega središča oddaljene Sanje je tem bolj nujno obravna- SZDL prispevali prostovoljnega de-tudi po 50 km. Veliko število orga- vati na sestankih in zborih SZDL, \a> kakšne druge prispevke lahko nizacij in njihova oddaljenost sko- ker je do sedaj zelo malo ali celo raj onemogočata občinskemu od- nič obdelano. Tovariš Kardelj je boru SZDL, da bi jim vsaki pose- na H. plenumu zadružne zveze Poleg tega bej nudil organizacijsko pomoč bo- FLRJ to vprašanje načelno obrav- taknemo diši s tem, da bi njegovi člani pri- naval, naša naloga pa je, prila- Gre namreč za to, da še zmeraj sostvovali sestankom posameznih goditi njegova izvajanja konkret- precejšnje število osnovnih organi-organizacij, ali kako drugače. Tu- nlm razmeram vsake vasi oziroma zacij slabo deluje. Take organizaci-di prometne zveze “J da posamezna vas itd. To so samo nekatera vprašanja. pa je nujno, da se do-tudi organizacijskega. niso ravno KZ. ugodne. je morajo iz svoje sredine izbrati Zaradi tega bi hoteli v tem član- benega plana občine na območju ku podati nekaj napotkov, kako dejavnosti osnovne organizacije, je organizirati in izvesti volitve v ravno tako nujna. V letu 1956 so osnovnih organizacijah SZDL na imele občine prvič območju občine Kočevje. družbeni plan, kar je Okrajna konferenca SZDL bo splošnimi načeli poglabljanja socia- Potreba po obravnavanju druž- najboljše člane SZDL, ld so volj- v U. pol. novembra t.l. konferenca naj bi bila okoli novembra. Zaradi tega je nujno, da se volitve v osnovne organizacije izvedejo najkasneje do 31. oktobra. Cas je zelo omejen in bo treba z delom pohiteti, če hočemo volitve solidno pripraviti. Navajamo vam nekaj osnovnih misli, katere naj zbori in osnovne organizacije obravnavali na občnih zborih: Dosedanja da so ni delati, poživiti dejavnost osnovne organizacije in s tem prispevati svoj delež k hitrejšemu razvo-samostojen ju. Odbori osnovnih organizacij v skladu s naj položijo račun na občnem zboru o svojem delu, uspehih in ne- Občinska listične demokracije. To vprašanje uspehih, ker bomo le na ta način 15. je potrebno na naših sestankih obravnavati v tem smislu, da se da- uspeli poživiti delo SZDL in dosegli osnovni cilj te naše organiza- jo konkretni predlogi za prihodnje cije, to je socialistično preobrazbo leto in da se odpravijo nepravilno- delovnega ljudstva. J. V. V nedeljo na proslavo v Kranj Poročali smo že, da bo pod po- tudi Avsenikov orkester iz Tržiča, kroviteljstvom člana Zveznega iz- Nastopale bodo baletne skupine, dania praksa ie Dokazala vršnega sveta Franca Leskoška, 16. za zabavo pa bodo skrbeli: Ježek, E. poročila predsednikov ozire- fft,e:r,br;1 V, P"08!?? 20" Tiefidt- ^P5 ln drugi. Na spo- rna odborov osnovnih oraanizacii letnice stavke tekstilnih delavcev redu je več športnih prireditev; na-—J-- ■ ... s j sinvenne stopijo padalci, nato JUDO nastop, zajemala v skoraj sledeče točke: vseh primerih politična situacija v svetu notranja politična vprašanja Slovenije. že ves teden od 9. septembra se zvečer pa bo nočna plavalna tekma v Kranju in ostalih mestih vrše med plavalnimi ekipami Slovenije. V nedeljo bodo vozili v Kranj tu- prireditve, zaključna slovesnost pa bo v nedeljo 16. septembra. Za ne- statMični podatki o delu osnov- , -v , sepremora. n. ne- dl posebni vlaki iz Ljubljane Ma. ZSe^(števdo^članov se- 'bora, Jesenic in Primorske. Cudi- ne organizacije (število članov, se- spored prireditev Od 8. do 10. Stankov itd.). -jrjvstsssr st SčmCraE deno. Strinjamo se s tem, da se v poročilu zajamejo tudi zgoraj omenjena vprašanja. Mnenja pa smo, ob 10. uri. Popoldne se bo nadalje-val pester zabavno-kultumi program in športni nastopi. Igral bo udeležili. so sodelovali v veliki stavki pred 20 leti in bi se proslave radi POSVETU | Prav bi bilo, da sindikalne podružnice skupaj s podjetji organizirajo skupinski obisk zborovanja v Kranju. Mesec in pol je minilo od ob ja- ter da bi našli pot za ponovno ve, da je Egipt nacionaliziral sta- združitev. Ako do te združitve pri-ro Sueško družbo in prevzel upra- de še pred novimi parlamentarni-vo nad to važno morsko potjo. Se- mi volitvami, ki bodo prihodnje le-daj je na številnih sestankih v to, in če nova socialistična stran-Kairu, glavnem mestu Egipta, po- ka ne bo prekinila dosedanjega so-sebno odposlanstvo 18 držav, ki ga delovanja z italijanskimi komuni-vodi avstralski ministrski predsed- sti, potem bo za vladajočo koali-nik, skušalo prepričati predsednika cijo nastal precej težji položaj in Naserja, da je najbolje, če sprej- dogodki bodo verjetno le krenili k me Dullesov načrt. Po tem načrtu reševanju težkih notranjih proble-bi v bodoče upravljal Sueški pre- mov Italije, kop poseben mednarodni odbor, Egipt pa bi dobil od taks več_ ka- PRIJATELJSKI STIKI kor doslej. Kljub grožnjam, ki so osebni stiki in poznanstva so spremljale te razgovore — saj je do zbližanja narodov. To ve-Francija poslala svoje čete celo na jj^0 resnjco zasleduieio mnoe-! no-Ciper, Egipt ni odstopil od svojih lmkl v zadnjom 6£Jj[ T suverenih pravic. Predsednik an- gost naSlh nar(^ov' ^clSdnik gleške vlade pa je moral zaradi te- miade indonezijske republike iz ga sklicati izredno zasedanje par- jugovzhodne Azije, ki vodi hrabro 1 amenta. in neodvisno politiko -MarjswM jTszrs&fst,# E5 £"«» srss. ■yswra.a: S m Egipt Ja g»la?em 16 državama. Predsednik indijske Pv1 m • SP”, ^enim ”a- vlade Nehru bo verjetno obiskal v IP’ 3d -l h J? pre^ skušala obiti. Združene države Amerike, ker je Vse kaže, da do vojne ne bo pri- prizadevanju Eisenhower ja v šlo ker si je danes nihče ne upa £ ? čaau JpolmUa ZDA Jproti uveljavil svoje zakonite pravice. ^ mallj ostra in so v Ameriki iMorr celo odobrili Indiji pomoč v kmetij- jnuv VEiiLK Skih pridelkih v višini 360 milijo- Nemški ministrski predsednik nov dolarjev. Adenauer je uvidel da brez pri- Delegaclja naše ljudske skupšči-stanka SZ kljub njegovi trmogla- ne je ^ Jvodstvom tov. Mihe Ma- ne Prlšl° ,d° rinka obiskala češkoslovaško, kjer Nemčije. Zato e poslal v Moskvo je bUa ze]o t lo sprejeta. Čehi so CrjP°rf°' da prlprT večkrat poudarili, da je to prija-l S® ? ™ teljstvo staro, in da je bilo leta ril, da ne prizna vzhodno nemške Pri nas se je mudila delegacija države. Združene delavske stranke Polj- V Italiji se skušajo socialisti in ske, ki je razpravljala z vodstvom socialni demokrati nekako dogovo- Zveze komunistov o odnosih med riti, da bi prekinili stara nasprot- obema strankama in deželama, ja, ki so tako zelo oslabila borbo Razgovori so bili plodni in pri-italijanskega delavskega razreda srčni. MARŠAL TITO OTVORIL ZAGREBŠKI VELESEJEM 7. septembra je predsednik republike Josip Broz Tito v Zagrebu slovesno otvoril 51. mednarodni velesejem, Na velesejmu razstavlja 1500 razstavljavcev iz 26 dežel. Velesejemski prostori so z dograditvijo zelo razširjeni. Sedaj obsegajo 63.500 m2. Z gradnjo novega dela razstavišča so pričeli šele meseca aprila in v dobrih 4 mesecih zgradili 17 velikih objektov z 41.000 m2 pokritega razstavnega prostora. Ves čas gradnje je bilo zaposlenih čez 4000 delavcev. Od skoraj 800 domačih razstavljavcev razstavljajo največ kovinska, teksilna in usnjarska podjetja. Izkoristite popust na železnici in oglejte si največjo razstavo tega leta. Občina Lašče praznuje K 19. septembru, občinskemu prazniku občine Lašče, čestitajo vsem občanom in delovnim kolektivom ter jim žele veliko uspeha pri izgradnji socialistične družbe OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LAŠČE Občinski komite ZK Občinski odbor SZDL Občinski odbor ZB Občinski komite LMS Občinski sindikalni svet KMETIJSKA ZADRUGA VELIKE LAŠČE KMETIJSKA ZADRUGA ROB KMETIJSKA ZADRUGA TURJAK Kmetijska zadruga Karlovica Knjigovodski center Velike Lašče PROGRAM Ob 8. liri slavnostna seja Občinskega ljudskega odbora Ob pol 9, uri otvoritev živinorejske razstave Od 9. do pol 12. ure ocenjevanje rodovniške živine, sivorjave pasme Ob 12. uri sprevod živinorejcev Ob 14. uri podelitev nagrad najboljšim živinorejcem Od 15. ure dalje, zabava s plesom ob igranju godbe, vmes nastopi TVD Partizan Vel. Lašče OSčina £ašče d 11. letifi svoliode Alojz Purkat 19. septembra vsako leto praznuje svoj praznik prebivalstvo občine Lašče. Ob tem dnevu se živo spominja preteklosti, posebno pa pomembne zmage naših osvobodilnih brigad nad 700-glavo belogardistično posadko trdnjave v turjaškem gradu. Ta dan leta 1943 jo postal za nas, laške občane, zgodovinski dan. Na ta dan sta volja in siki delovnega človeka premagali hlapčevstvo in zatiranje, ki se je devet stoletij neovirano šopirilo po naših domovih. Tega dne so domači izdajalci in okupatorjevi hlapel z razbitimi glavami zapustili eno svojih najvažnejših postojank. 11 let je minulo, odkar smo pro- na gospodarstva S trdno delovno sto zadihali. Prenehali so grmeti voljo smo večino obnovili. V zad-topovi in zadnja sled okupatorjeve nph letih pa smo za kulturni in pete je izginila z naše zemlje. Zna- gospodarski napredek našega de-šli smo se v težkem gospodarskem lovnega človeka v občini napravili položaju, ker nismo podedovali nič veiik korak. Za socializacijo naše drugega, kakor porušena In požga- vasj smo dosegli velik uspeh predvsem na področju elektrifikacije. Od vseh 118 vasi v današnji občini jih je bilo v 20 letih stare Jugoslavije elektrificiranih 30, tako da je ostalo 88 vasi brez elektrike. Občinski ljudski odbor je v zadnjih treh letih preko elektriflkacij-skih odborov, zadnji čas pa preko krajevnih odborov elektrificiral 61 vasi. še v letošnjem letu bo zagorela luč v 11 vaseh. Tako nam za drugo leto ostane še 16 vasi in naslednji praznik bomo praznovali v znamenju popolne elektrifikacije občine Lašče. Do sedaj je bilo porabljenega za elektrifikacijo i,vt0-„ir,oC,H •> ’ .... -- ■ - ... -— ■ —j— -* — —— —■**—x,"‘— jati vse zaščitne ukrepe. Zlasti vod1, samo prvorazredna plemenska ži- stva šol naj se natančno drže hi- vina. Kmetijsko-gozdarsko posestvo gienskih navodil, objavljenih v pa razstavlja 6 krav, 6 telic in 25 dnevnem časopisju dne 8. septem- svinj — samo plemensko živino, bra. Pričakujemo, da bo odnesla naša V Novicah pa bomo še nadalje plemenska živina v Novem Sadu objavljali podatke o gibanju in lepo oceno, kar bo brez dvoma po-eventualnem širjenju te nalezljive zitivno vplivalo na nadaljnjo rast bolezni. dr. H. F. živinoreje v našem okraju. -r- hitro sami napravimo. Pločevinasti n- ’naročlia za nago živino iz Gr- bo razstavljeno ca. 490 glav rodov- ci so prejeli za najboljšo živino le. jati vse zaščitne ukrepe. Zlasti vod', samo prvorazredna plemenska ži-ali leseni sod nataknemo skozi sre- flJje Prlčakujemo, da se bo to tudi niške plemenske živine. Tudi tu bo- pe praktične in denarne nagrade. -*™ x~’ 1 ”» ""M- "’"° dino na železno os, na koncu pa Zg0(yi0 Naši živinorejci bodo ta- do živinorejci za najbolje ocenjeno -žem pritrdimo vrtilni ročaj in vse sku- k* dobm novo tržišče. živino prejeli lepe nagrade. Živino- Lašče v letih svobode paj postavimo na lesen podstavek. Še boljše bo to napravo napravil vaški kovač. Manjšo količino semena razkužimo lahko tudi na tleh, ki naj bo- do lesena ali betonska. Seme stre- Nadaljevanje s 1. strani Na področju družbenega uprav- »Novi Turjak«. V upravnih od nosemo iz vreče na tla in posujemo Vel. Osolniku pa je pred dokončno ljanja se čuti v občini vedno večji rih kmetijskih zadrug sodeluje 54 z razkužilom, nato pa z lopato ureditvijo. Vse ostale šolske zgrad- napredek in povezava med gospo- odbornikov, v živinorejskih odsekih dobro premešamo, da se prah raz- be so nujno potrebne večjih ali danskimi in političnimi organizaci- 32, v šolskih odborih 70 volivcev, kužila semena dobra oprime. Pri- manjših popravil. Nova zgradba jami. Na področju občine sodeluje v devetih svetih pri občinskem poročamo, da razkužite seme ne- je poleg Velikih Lašč in Gregorja v družbenem samoupravljanju 549 ljudskem odboru 67 članov, v 21 kaj dni pred setvijo. najbolj potrebna na Robu. V bo- volivcev od 3300 volilnih upravi- krajevnih odborih 109 volivcev itd. doče bo treba temu kraju in oko- čencev, kar znaša preko 16 odst. Vsi ti nudijo veliko pomoč občin-Z razkužilom ravnajmo previdno lici posvetiti največ pomoči, saj je Pri vsem tem pa niso zajeti ko- skemu ljudskemu odboru J£raike zanimivosti _ , , . . . v času NOB žrtvoval Pri razkuževanju pazimo da borcev m žrtev, razkužilo ne pride v nos ali usta ter J na sveže rane, ker je strupeno. Med delom si privežemo čez usta in nos vlažno krpo, ki bo obdržala strupeni prah ter nas varovala pred vdihavanjem. Roke je treba po izvršenem razkuževanju dobro umiti, operemo pa tudi opremo, vreče in tla. Vrečke, v katerih je bilo razkužilo, je najbolje sežgati. Preostalo razkužilo spra- razmeroma lektivi uprave trgovin, cestarjev, gozdne in kmetijskega posestva SMRTNA NESREČA Dne 30. avgusta je Mavsar Marija, kmetovalka iz Podgore, nakladala seno nedaleč od vasi, pri čemer je po nesreči padla z voza in si zlomila tilnik. Komisija za revizijo glavnih pro- Gradnja stanovanjskih hišic ,v V okolici Velikih Lašč so roist- iektov 3e revidirala pred dnevi idej- Oišlarjih in v Starem logu, ki jih v okolici venam n,asc so rojst ^ projekt za novo stavbo Narod- za svoje • delavce m nameščence ne banke, ki jo ta namerava še gradi Kmetijsko gozdarsko pose-. , , ... ,. , letos začeti graditi v Kočevju, stvo v Kočevju, dobro napreduje. s ““J vIh- Projekt je bil odobren. m Zadovoljni lanov” ld ^ ^ ni kraji znamenitih mož. Trubar, Levstik, slovenskih Stritar so kulturnorumetniška društva v občini. Značilno je, da so ta društva v okolici Lašč bolj aktivna kot pa v centru. Telesno-vzgojna Splošno gradbeno podjetje Zidar ,„e„j__ iz Kočevja bo v kratkem nadalje- Pri delavnicah Splošnega klepar. društva se v kraju najlepše razvi- valo z gradnjo stanovanjske stav- stva. v Kočevju gradi gradbeno jajo. Vanje se vključuje vedno več be poleg kina v Kočevju. V stavbi podjetje Zidar lepo urejeno zidano mladine, ki hoče aktivno sodelovati bodo poleg samskih sob tudi trgov- barako s samskimi sobami za 60 pri razvijanju socialistične moči in ski lokali, ki jih v Kočevju tako delavcev. Sobe bodo opremljene in kulture na vasi zelo primanjkuje. leP° urejene. Kolektiv prispeva k Četrti občinski praznik bomo v * te3 reditvi s prostovoljnim delom. Velikih Laščah praznovali v zna- Rudnik rjavega premoga v Ko- meriju lepih gospodarskih uspe- čevju je zaprosil za potrebna fi- Gradnja tovarne za lesno galan- hov, M jih je doseglo delovno ljud- nančna sredstva pri Narodni ban- terijo v Sodražici dobro napreduje, stvo in ki jih bomo v bodoče na- Id. Sredstva potrebujejo za podalj- * daljevali na temeljih, ki so zgra- Sanje industrijskega tira in za Odobren je projekt za nov žele-jeni na kosteh preko 350 padlih in gradnjo nove separacije na rud- zobetonski most pri Livoldu na ce-mučenih borcev. nlku. sti Kočevje—Reka. Velike ScL" 1943-1944 V petek, 10. septembra 1943, se je z motorjem pripeljal iz Ribnice delegat partizanskega odreda tov. Divjak ml., da bi se pogajal z ve-likolaško belogardistično oblastjo za predajo postojanke. Zloglasni župan Patemost iz Rašice je pa že zjutraj izjavil: Mi bomo držali in vztrajali, pa četudi naši fantje padajo.« Partizani pa se niso ozirali na njegovo izjavo, temveč so junaško prikorakali ob grmenju pušk, mitraljezov in bomb. Naslednji dan, 11. septembra, je belogardistično vodstvo doumelo, da je partizanska vojska močna in dobro opremljena z zaplenjenim italijanskim orožjem. Njen pritisk je bilo močno čutiti okoli Velikih Lašč. Belogardisti so izdali svojim enotam ukaz: »Takoj vsi v turjaški grad!« Takoj po tem ukazu so začeli zbirati po občini oskrbo in jo z vso italijansko zapuščino začeli prevažati v turjaški grad. Vozili so ves dan, vso noč in v nedeljo, 12. septembra, dopoldne. V ta namen so mobilizirali vso vprežno živino in vozove. Dne 12. septembra zjutraj so se z »rednim vlakom« odpeljale družine organizatorjev bele garde in sicer profesorja žužka Alojza, dr. Kožulha Ludvika, sodnika Zalokarja v Ljubljano. Dr. Kožuh, sodnik Zalokar ter drugi, kar jih je bežalo pred partizani (šepčev Sandi, Marolt Ivan in Jože (po domače Tomažev), Kropnčanov le-menatar in njegov brat Starc Franc iz Velikih Lašč so se zatekli v fevdalno trdnjavo — Turjaški grad. Isti dan je iz Ljubljane prišlo nekaj plavogardistov do Velikih Lašč, a so se takoj vrnili. Zadnji vozovi s prehrano in orožjem so bili v Laščah naloženi ob 15. uri. Narodnoosvobodilna vojska je obkolila Lašče, padlo je nekaj strelov In zadnji belogardisti so se s poslednjimi vozovi spustili v beg proti Turjaku. Nekaj jih je pa namenoma zaostalo in se predalo partizanom. Po cesti od vasi Retje proti Velikim Laščam je prvi prijezdil na konju partizanski oficir Franc Gre. benc - Lado, doma iz Dvorske vasi, takoj za njim pa je peljal tank s slo vensko trobojnico in peterokrako zvezdo. V Laščah so partizane sprejele oficialno Marija Pirkovičeva, Marija Koprivčeva, Cirila Hočevarjeva, Brodnikova Cilka in šenekaj vaščanov. Nekoliko kasneje je prišel Daki — Semič Stane — komandant Tomšičeve brigade in za njim so začele prihajati z vseh strani enote Narodnoosvobodilne vojske na avtomobilih in peš. Med njimi je bila tudi domačinka Tončka Še-gova — Hočevarjeva — s svojim vodom (padla decembra 1943 pri obleganju Kočevju). Aktivisti jn obveščevalci so takoj postavili radijske aparate, uredili bolničarski štab in sanitetno službo. Okrajni in okrožni delegati so stopili v stik s krajevnimi aktivisti m sestavili trški odbor, v katerem so bili: sekretarka trškega odbora Marija Koprivec, za go- spodarstvo Marija Pirkovič, za propagando Cirila Hočevar, za prosveto Francka Brodnik in okrožna sekretarka Cilka Brodnik. Kot vojaški referent pri trškem odboru pa je bil Anton Škrlj iz Turjaka (padel decembra 1943 na Rašici v boju z Nemci). V odboru so še delovali: Ivan Žnidaršič, Anton Praznik in Franc Samsa. Komando mesta Lašč pa so zastopali Jože Grebenc, Anton Muha in Albin Zalokar, ki so še isti dan izvedli mobilizacijo v Narodno osvobodilno vojsko. Mobilizacijo so izvedli v Velikih Laščah in okoliških vaseh. Beloplava garda je zavzela položaje na okoliških vidnih in odpor- Turjaški grad mod obleganjem nih postojankah kot so: Veliki Osolnik; Zapotok in Kurešček, da bi ščitila turjaški grad in preprečila napredovanje partizanov. Tomšičeva brigada je z lahkoto v nekaj dneh očistila utrjene postojanke okrog turjaškega gradu. V turjaški grad se je iz vse Dolenjske natrpalo kakih 1200 belo-in plavogardistov in vse, kar je imelo zvezo z njimi. Nekaterim se grad vendar ni zdel zadosti varen in so jo odkurili, med njimi največ plavogardisti, ki so odšli preko Za-potoka v želimlje, kjer so naleteli na Narodnoosvobodilno vojsko. Vnela se je huda bitka. Nekaterim se je posrečilo, da so zasoplje-ni ubežali v Ljubljano. V turjaškem gradu je ostalo še kakih 750 belo-in plavogardistov. Ves teden od 12. do 19. septembra 1943 je Narodnoosvobodilna vojska napadala grad. Med obleganjem so trikrat poslali v grad ponudbo za pogajanja. Na gradu je iz vsakega okna pela težka strojnica. Zabarikadirali so se kar z vrečami moke, riža, sladkorja, soli in podobno. Niso mislili na, predajo. Partizanska vojska je »grajskim prebivalcem« zaprla vodo, a imeli so na zalogi vina in žganja. Partizani so tudi poizkušali zažgati grad z bencinom iz gasilske črpalke, a tudi to je bilo brezuspešno. Nato so partizani dobili težko havbico. 18. septembra so že s prvim strelom napravili lepo luknjo na pročelju. Po ponovnih strelih iz havbice je popustila streha in se je začel rušiti zid. Nadaljevali so z obstreljevanjem še naslednji dan dopoldne, popoldne pa so junaško jurišali kar po lestvi preko zidu. Skozi vhodna vrata so vdrli s tanki in vnela se je borba od moža do moža po podstrešju, hodnikih, sobah in stopnicah. Kri je tekla v potokih v grajske kanale. Napadala je Prešernova brigada na čelu s komandantom Du-letom - Dušanom Švarom in polit, komisarjem Miletom. Ob dokončnem zavzetju turjaškega gradu je obležalo 45 partizanov; koliko je padlo belih ni znano, ker so bili zasuti pod druševinami grajskih zidov in so jilj deloma našli šele čez nekaj let. Vojaški vodja operacij obrambe gradu je bil Žuraj — Žlender Ferdo, bivši jugoslovanski častnik in poveljnik prejšnje škocjanske belogardistične postojanke. Duhovni vodje in njihovi glavni pomagači so bili: prof. Petelin, župan Patemost, doktor Kožuh, sodnik Zalokar, kaplan Dolšina, kaplan Pirc, kaplan Kraljič, župnik Župančič iz Škocjana, kaplan Malovrh, brata Rožanca, Berglez, komandant bele garde Ambrusa, komandant Vel. Slevice Smrekar, študent medicine Doganoc Jože, in drugi. Nadaljevanje prihodnjič Nogometna tekmovanja nalili moltej) £epi uspehi JCačeaatfeu a CeCfU Partizan (Koč.) : Belokrajina (Črnomelj) 4 : 0 Atleti med najboljšimi bila Komacu na glavo, ta pa jo je plasiral v mrežo. Med 10. In 20. Predpreteklo nedeljo je bila na mudili v prvem polčasu, čmomalj- minuto je Jovanovič kar dvakrat igrišču ob Rinžj prva jesenska tek- ci so sicer napadali, vendar je zgrešil vrata, živa kopica igralcev Adamič. 3.50 s palico, Torkar 6,52 v daljino, Pucelj 170 v višino ma za prvenstvo Dolenjske med krilska vrsta domačih v tem delu obeh barv se je kar naprej gnetla »Partizanom in Belo krajino«. Tek- igre zaigrala še mnogo boljše. Z pred vrati gostov, žoga pa se je Manjša ekipa kočevskih atletov s palico, če pa pogledamo n j ego- jateljskem tekmovanju s strelsko ma se je končala z zmago Parti- nezmanjšanim tempom se je igra vrtela med nogam, kjer jo je Ša- se je v nedeljo, 2. septembra ude- vo — ne palico — ampak kre- družino »Branko Ivanuš« iz Celja. nadaljevala. Prav dobra kondicija, fec iz voleja v 27. minuti poslal v ležila mitinga v Celju. V konku- pelce, s katerim skače, moramo Tekmovala je petčlanska moška ki gre na račun intenzivnih tre- vrata gostov. Do konca igre se sta- renči s Celjani in Mariborčani so njegov uspeh še bolj ceniti. . ekipa z vojaško puško na daljavo ningov in stalni napad na vrata nJe v golih ni spremenilo, čeprav naši fantje dosegli sijajen uspeh in Evo rezultatov disciplin, v kate- 300 metrov. ZMAGA KOČEVSKIH STRELCEV V CELJU V nedeljo 26. avgusta je gostovala kočevska Strelska družina v Celju, kjer se je pomerila v pri- zana 4:0 (2:0). V »Partizanovem« moštvu so nastopili: Trobentar, Škvarč, Pirnar, Pal, Priča, Lenasi, šafec, Komac, ftadosavljevič, Uranič, Jovanovič. Na žvižg sodnika so se gostje z velikim elanom in srčnostjo zagnali za žogo, čim se je le-ta prevalila čez polovico. Od 16-metrskega prostora domačih pa žoga ni šla na- gostov so omogočil, da je Pičo v so imeli domačini še priliko, da po- zasedli 3 prva in 2 drugi mesti. rlh so nastopili atleti kočevskega 10. minuti zadel z glavo žogo in jo višajo rezultat. Sodnik iz Ljubija- Torkar in čihal sta že tako zna- Partizana: poslal v vratnico Od tu se je od- ne je sodil tekmo prav dobro. ni imeni v slovenski atletiki, da smo od njih lahko pričakovali do- Daljina: 1. Torkar (Kočevje), ber plasman, čeprav ne tako vi- 2. Gogič (Kladlvar) 6.26 sokega. Posebno veseli pa smo od- Krogla: 1. čihal (Koč) ‘12.74, 2. ličnih rezultatov Adamiča in Puc- Polutnik (Ki) 12.63. Višina: 1. Pu- Svoboda (Koč.) : Partizan (Ribnica) 19 : 0 Tekmovalci so bili naslednji: Kužnik Viktor, Zupančič Jože, Hren Jernej, Planinc Lado, Hočevar Anton. Zmagala je ekipa Strelske družine Kočevja s 411 krogi razlike. Za visoko zmago nad ekipo »Branka Ivanuša« iz Celja je ekipa Ko- prej, ker so prav dobri »Partiza- štvo Sproti "pričaJvaS^^osegto v^rihoctofem krtu'nanje tolj"ra* 'K Večletni vztrajni trening Ada- celj (Koč) 170, 2. čihal (Koč) „ „ _____ novi« krilci Priča, Pal in Lenasi proti gostom izredni rezultat 19:0 čunati mlča le rodil uspeh in ga uvrstil 165. Palica: 1. Vehovar (KI) 360, čevja prejela v trajno last lep po- odbili vse napade gostov. V 7. mi- Po dogodkih na igrišču je bilo vi- ' med najboljše slovenske skakalce 2. Adamič (Koč) 350. kal. T. H. nuti je bil storjen prekršek nad Pi- deti, da so domačini za dva razre-čom, ki je moral zaradi poškodbe da boljši od gostov. Že v prvem na nogi zapustiti igrišče. Ta do- polčasu se je devetkrat potresla godek domače igralce ni iztiril. mreža gostov. Žoga se je v začetku igre vrtela p0 odmoru se je žoga še kar na sredini, kjer so bili v dvoboju naprej vrtela pred vrati gostov, ki za žogo bolj uspešni domačini. V ^ se otepali žoge na vse načine, tem času napad gostov ni mogel se branili jn kljub temu prejeli še ogroziti »Partizanovih« vrat. Gol- rj golov. man Dominik je izvedel tudi ne- Mlado moštvo iz Ribnice ni bilo kaj uspešnih nastopov, čim se je kos razpoloženim domačinom, (ki začetna nervoza polegla in ko se ker se kot frv v — 84 let; Mavsar Marija, gospo- kal! Šturm Jože. rudar iz šalke ^g^hvim kočevskega namiznega VSEM DRUŠTVOM »PARTIZAN« Naročamo, da v času, ko trajajo ukrepi zdravstvenih organov za omejitev razširjanja otroške ohromelosti, prenehate z vadbo v vseh mladinskih oddelkih. Ukinite tudi vadbo vseh posebnih pano in iger ter tekem z mladinskimi oddelki in posamezniki starimi izpod 18 let. V ostalem sledite vsem navodilom zdravstvenih organov in jih dosledno izvajajte. Vse ukrepe izvedite tudi v telovadnicah in ostalih društvenih prostorih. Gre za zdravje naših najmlajših pri]>adnikov in zato moramo preko vseh žrtev. Vse zamujeno bomo lahko nadoknadili — zdravje je prvo. Načelnik: Arko Andrej 1. r. I mmmi kozicei dinja iz Podgore — 67 let. DRAGA-LOŠKI POTOK Rodile so: Begič Doroteja, go- vasi in šolar Vida, komercialist iz Sodražice; Arko Jože, zidar iz Jurjeviče in Pintar Pavla, kmetovalka iz Lipovščice; Vesel Franc, stru-- dečka'" KrahTAna “go- spodinja iz Hriba — Lošk" potok garski mojster iz Sodražice in iz Kočevja _____ deklico; —* dečka; Turk Milena, gospodinja Ogrinc Danijela, gospodinja iz So. župan Ivana, gospodinja iz Kočev- iz Malega loga — deklico. dražice. ja dečka; Gergar Pavla, gospo- Čestitamo! dinja iz Livolda — dečka; Novak Poročili so se: Primšek Herman, tenisa plasirali na državno rang-listo. SMUČARSKA SKAKALNICA V RIBNICI GOTOVA Vroče avgustovsko sonce je še pripekalo, ko so Ribničani že mislili na zimo in se odločili, da začno graditi 30 metrsko smučarsko skakalnico. Prostor je bil že dalj časa Čestitamo! __ . Umrli so: Cvar Alojzij, prejem ESilUŠ ItSSmS SHfflKBS Tkalec Pavla, gosp. iz Kočevja _ zij, kmetovalec z Malih Lipljen pri roJ- Čampa Helena, gospodinja iz deklico; šolaja Marija, žag. del. iz Grosupljem in Zabukovec Jožefa, Sodražice — 90 let. Kočevja — dečka; Resman Marija, kmetovalka iz Gradeža. gospodinja iz Mlake pri Kočevski čestitamo! KRONIKA NESREČ Reki — dečka; Bauer Dragica, po- Umrli so: Oblak Janez, elektrl-ljedelka iz Grivca — deklico. čar lz Velikih Lašč — 23 let; Ples- V VLAKU Ker kočevar počasi puha proti Ljubljani, je časa dovolj za razne pogovore in šale. V nedeljo so si nameravali ljubljanski lovci skrajšati dolg čas na račun Ribničana, ki je vstopil v vlak, da se popelje v Ortnek na Šilce domačega. Dobro rejeni in najkrepkejši lovec, ki je Oče: »Jožek — ali si moj?« Jožek: »Ne vem — vprašaj mamico.« Nevesta: »Ali mi boš vedno zvest ? « ženin: »Kaj sem mar prerok, da bi to vedel?« — Ti si pa silno lahkomiseln. bil najbolj oprtan z raznimi lovski- Od tega, kar si že do sedaj zapra- tu, kjer skoro nj vetra in na osojnem pobočju. Strmina zelo ustreza krivulji skakalnice, zato skakalnica nima, razen odskočnega mostička, nobenih lesenih delov. Zaletišče Ponesrečili so se: Naglič Alojz, je vkopano, za nalet pa je bil pogozditi voznik iz Mozlja jo po ne- treben nasip. Skakalnica je bila na- mi pripomočki, vpraša Ribničana: »Oča, po čim so pri vas osli?« — Oče Urban ga z očmi premeri in vil na današnji veselici, bi lahko cel teden živel. — E, kaj — po takem plesu sem oceni, pa mu razloži: »Ta mali so tako cel teden bolan in kar takrat po pjet jurju, ta srejdni po desjet, rabim, dobim od socialnega zava-če je pa toku vjalek kot ste vi, je rovanja. pa po dvajset jurju.«---------------------------------------------------- Poročili SO se: sumu u tuiez, . “j. . Pnininoveva _______ gozdni delavec in Borovnica Roza- ’ kosPoamJa z p fe nakladalec vagonov iz Kočevja, si športa komaj čakajo, da bi ta nova lija, gozdna delavka, oba iz Ko- L ' pmrnc.paii j® poškodoval levo roko. Turk Lov- športna naprava, zgr ajena po na- privnika; Bukovec Franc, gozdni ituuKA ro, cestar iz željn, si je s koso po- črtih inž. Bloudka, doživela čim- delavec in Gergelj Marija, gozdna Rodila je: Makše Justina, kme- škodoval levo nogo. Kuzman Ma- prejšnji in čim uspešnejši krst. delavka, oba iz Koprivnika; Nose tovalka iz Spodnjega loga — de- rija, gozdna delavka iz šalke va- Jože, rudarski delavec in Stošič klico. si, si je s srpom poškodovala levo Alojzija, rudarska delavka — oba čestitamo! roko. Kralj Janez, miner iz Male iz željn; Nose Anton, pohištveni Umrl je: Škufca Martin, cestar vasi, si je pri delu težko poškodo- mizar in Jurkovič Marija, nataka- iz Dola pri Predgradu — 56 let. val levo nogo. Turk Franc, rudar, rica — oba iz Kočevja; Malnar ski delavec iz Kočevja, si je po- Franc, žagarski delavec .in Resnik RIBNICA škodoval desno nogo. Vidrih Ignac, Angela, žagarska delavka — oba, Rodile so: Trdan Ana ______________,,, ključavničar iz Kočevja, si je ope- * Z današnjim dnem bo na železnem a en lot- a , ir«1™ jjvoa jviu v -u,. u, jo panjcua v « uiiou. niški postaji v Kočevju odprt B I - Šantak Janez, ,, ” rnSninovee-a ____ težje poškodoval. Štampar Štefan, Smučarji in prijatelji zimskega Mati: »Kaj, Jožica, ti čitaš knji- p E. Potnikom bodo na razpolago ge o pravilni vzgoji otrok?! Kaj alkoholne Srečnim mamicam čestitamo! -bičar /Štefan, Invalidski upokoje- aTey padeT ^ poln voz in se je pravdna v 20 ^ in brezalkoholne pijače te pa to zanima?« jn mrzla jedila. Hči: »Videti hočem, če si me Za obisk se priporoča gostilna pravilno vzgojila.« »Lovec« — bifč postaja. O B 3 A V E KINO Turin n A KI JUUaviuvai *wuuvjai oa J C VJJC- ------ J Kočevja;’ štimec Jožef, kmeto- nj^Iz'Dofenje va.sl dok,K‘: kel prste leve roke.^Stošič Mirko, »JADRAN^ Kočevje:^ od M. Jo rHntlliC-°: T?e~ rudarski delavec iz Kočevja, si je valeč in" štimec Dragica, kmeto- nigman Marija, gospodinja" to’ pri- * „ ... Jankez ^ljdelec to^S-njlf DupS nija^go^poSfiz Ribtice dervof Jože, jamsk kopač iz šal- BtiffToJMr *“■ - afS” LS 'BFiK EEFS CeStltamo! Zlata, gospodinja to Ribnice - ^on; f°^r *Z Se roki P°' Umrli so: ISluga Ivan, osebni dečka; Petelin Angela, gospodinja st^nko cestar to Smuke se je prl upokojenec iz Kočevja - 87 let; iz Ribnice - dečka; Ljubič Než- min t!»tl Kordiš Francka, invalidska upoko- ka, učiteljica iz Ribnice — dečka. 16. septembra ameriški barvni film »Mangala, hči Indije«; od Srečnim mamicam čestitamo! lz Koč-evi-i ■n___D/Violo Vlnmonm .. XU_UCVJU, Sl JC film »Pago-Pago«. T^rk »SVOBODA«, Rudnik: 15. in 16. septembra ameriški film »Gola rednem delu na cesti težje poško- džungla«; 22. in 23. septembra doval. Lovenjak Jože, železokrivec ameriški film »Jajce in jaz«. IZGUBLJENA ROČNA URA PREKLIC V soboto, 1. septembra, sem pri Podpisani Senica Srečko, krojač, gostilni »Rog« v Kočevju izgubil stanujoč na Trati št. 28 v Kočevju, is omoviiui ročno uro s sivim jermenom. Pro- preklicujem žaljivke, ki sem jih iz- t j j« as rjffMStrs s z&smsru: z ;„m .sjzjszr “ ™er8 ^ s-obo-.«« jem, da je odstopil od tožbe. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki sona- žagar Apolonija, kmetovalka Iz Osilnice — 89 let. DOBREPOLJE Rodila je Cvitkovič Marija, gospodinja z Vidma — deklico. Čestitamo! pri padcu nalo- LOŠKI POTOK: 15. in 16. septem-_________ U-tka«me22kl in™ 23 *Charlyjb^ šo drago' mamo, ~rtaro" mamo L a<<’ m 2 septembra MARIJO LOVŠIN ameriški film »Harriet Craig«. roj. češarek spremili na njeni zadnji poti in ki Dežurno službo imajo: V soboto so z nami sočustvovali. 15. septembra od 8. do 12. ure in Posebno zahvalo izrekamo du- Prosimo vse naročnike, da ne delajo težav pismonošem pri pobiranju naročnine. Z redno plačano naročnino si zagotovite mino prejemanje lista. Jenka iz Kočevja — 36 let; Vouk “SsS eSBEE™ riče vasi. go. Kranjc Alojz, žagarski delavec Umrli so: Tekavec Frančiška, ^ Kočevja, si je pri padcu poško- preužitkarica iz Dolenje vasi doval levo nogo. štimac Klemen, 78 let, Zobec Matija, osebni upo- gradbeni delavec iz Kočevja, si je kojenec iz Goriče vasi 62 let, prl padcu poškodoval prsni koš. od 15. do 18. ure v Kočevju trgo- hovščiiti7 dobrim "vaščanom ter da- Tek- račun Pri podružnici NB Ko- DEŽURNE TRGOVINE Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 22. Telef. 389. RltatoF-Csataraj^te Br6Ž ^ ^adj^enjava«^ v Ribni- rovalccm cvetja in v” trgo- Poročila sta se: Bradač Matevž, osebni upokojenec iz Kompolj in ____________ ________________J„, Mustar Marija, prejemnica, inva- dinja iz Jelovca — deklico, lidske pokojnine to Kompolj. čestitamo! SODRAŽICA Rodila je: Mihelič Marija, gospo- Vsem prisrčna hvala. Čestitamo! Poročili so se: Šolar Danilo, pi- poškodoval levo nogo lja, se je prl padcu s kolesa lažje ci pa Kmetijska zadruga poškodoval. Cvek Franjo, tesar iz vina z mešanim blagom. Kočevja, si je pri padcu poškodo- V soboto 22. septembra od 8. do žalujoči družini- Lovšin Pelc, val desno roko. Slak Franc, kam- 12. in od 15. do 18. ure v Kočevju Fajdiga Maurin Malnar Gornik’ ameriškega dolarja. — Poštnina nolomski delavec Iz Kočevja, sl je trgovina »špecerija« Kočevje, v _ ’ ’ plačana v gotovini. — Rokopisi se pri nalaganju obcestnih kamnov Ribnici pa Trgovina z mešanim e e pn ruD ne vračajo. čevje, št. 617-T-388. — Letna naročnina znaša 240 din, polletna 120 din in je plačljiva vnaprej. — Za inozemstvo 500 din ozir. 1,50 blagom, Ribnica. Tiska tiskarna »Urška«, Kočevje Iz naših krajev Gospodarski problemi v Papežih TURIZEM V ORTNEKU Letos smo v glavnem opravili s turizmom. Naši mladi gostje iz Prekmurskih ravnin so odšli domov navdušeni nad lepotami našega kraja in njega okolice, šolski koloniji mladine sta šteli okoli 80 otrok. Marsikateri si je pridobil zdravje in našel oddih v dobrem gorskem zraku. Vsi so neradi odšli brez'vsa- (tomov- Kamor so šli, povsod so bili da so tudi deležni pozornosti, v Sodražici pa ac so jih še obdarovali s suho robo. Obiskali so rojstne kraje naših velikih mož, pa tudi Turjak, stari grad nad Ortnekom in Poljanske planjave ter vrhove. Osnovano turistično društvo v Ortneku razmišlja, kako bi priva-pred- bilo čim več turistov v naše kraje. bi nad Poljanami na pega postajnega poslopja pa _ _ člmPreV' ostala še stara baraka, ki pred- vornega poslopja čimprej ugodno napačna. Bilo bi prav, da bi to za- Poti so v zelo slabem stanju. savija tovorno postajo. Baraka je rešili. To pričakujejo vsi zaintere- misel podprlo občinsko jn okrajno Zlasti je nujno dokončati pot od v zej0 slabem stanju, streha pušča sirani prebivalci na področju laške turistično društvo ter priskočilo na popravila vaških in gozdnih poti izkoriščanju gramoznice, ki je v zaračuna po 20 din za lm«. ter elektrifikacija. Leseni most čez Cabranko je do-služil in je v takšnem stanju, da lahko povzroči velike nesreče, V tej zvezi so zaprosili občinski ljudski odbor Kočevje za pomoč. Z noyo postajno poslopje. Poleg le- vsem pa Direkcija železnic Ljub- Zamisel, da obnovo mostu bi bilo treba začet natra nnata tneera poslopja pa je ljana vprašanje gradnje novega to- Vrhu postavili razgledni stolp, ni Tovorna postaja v Laščah Pred leti so dobile Velike Lašče da bodo merodajni organi, Viseči most na Kolpi Papežev proti Žurgam, ki je bila na veg krajih, skratka baraka ni- občine. pomoč.' DF do polovice zgrajena že pred vojno, kakor ne odgovarja svojemu na-Več gozdnih poti je nujno uspo- menu, ki mu služi že več let. Pri šobiti za .promet. Pri odločanju o tem pa moramo vedeti, da ima po- - tem vprašanju pa je priporočljivo, staja Velike Lašče precejšnje zada odbor sodeluje s čim širšim kro- jedje. Na tej postaji iztovarjajo . .. gom volivcev. Preteklo leto je o ozlroma odpremljajo svoje blago Pr nas vsaJ nl običaj, da bi kar nekaj denarja, les in delovno silo. tem razpravljalo in nato odločilo kmetijske zadruge Velike Lašče, kmetJ° sami začeU graditi viseče Z gradnjo so že pričeli in računale nekaj ljudi, zato za gradnjo Roh jn Karlovica trgovina »želez- tastove preko rek in prepadov. To jo, da bo konec tega meseca most gozdne poti nad Žurgami niso na- Lašče ter skladišče suhe ro- st*™ tradicijo pa so sedaj preki- že gotov. šli najboljše rešitve. be Velike Lašče. Vprašujemo se, nili kmetje iz vasi Srobotnik pn Ker ao stroški za gradnjo take- Celotno področje krajevnega od. kdo naj odgovarja za blago, shra- i°°H=lšiZ „ S,°, ga mostu le precej visoki in jih KMETIJSKO POSESTVO GOZDARSKO v Kočevju takoj sprejme 10 mizarskih pomočnikov ali priučenih mizarjev Interesenti naj se prijavijo na obratovod-stvo mizarskega obrata, ali v tajnišvu podjetja. — Plača po tarifnem pravilniku pri normiranih delih v vaščani sami niso zmogli, jim je Enodnevno laborenje predvojaške Bila je sobota, 25. avgusta 1956, turno-politično uro in ob 21. uri je ko so z vseh strani prihajali v bila v osnovni šoli popolna tišina. Kočevje mladinci iz 1. delavske če- Budni so bili le stražarji, ki so ne- SSSc ^ J ’ J za 4 jn pol kilometra. lago okr0g 45 000 din za gradnjo so se oglašali vriski m pesem mla- Toda dežurni v taborišču je za- že pred dvema letoma je pod- moatu. Gradbeno podjetje Zidar iz dine. Točno ob 15. uri so bili v čel točno ob 1 ponoči klicati mla- jetje Avto iz Kočevja uvedlo na Kočevja jim je dalo cement, pomoč stroju pri osnovni šoli v Kočevju, dince, češ da je sovražnik v bližini cesti Brod ob Kolpi—Čabar novo pa so obljubila tudi druga podjetja. Komandirji so jih prešteli in nato Dolge vasi S popolno opremo so postajališče za avtobuse, ki se ga Ker gre za Vas, ki je v naši borbi spremili v pripravljene spalnice, prišli mladinci v rekordnem času 5 Po dolgih letih jn vsestranskem nico ali slično. Tako bo nova šola pa vas Srobotnik ni mogla posluže- mnogo dala je prav, da tamkajš- Ob 16 .uri so bili že pri Šeško- minut na zborno mesto, od koder prizadevanju domačinov se je pri- lahko res postala središče kultur- vati zaradi Kolpe, ki deli vas od njim prebivalcem v tej akciji po- vem domu, pri pouku iz »strojevog so jih komandirji odvedli proti Dol- čela gradnja nove osnovne šole v nega in družbenega življenja v torn te ceste. Otroci hodijo poleti in po- magaj0 tudi ostali kolektivi, da bo pravila«. Ob 19. uri so se vrnili, gi vasl- Bik) je mnogo smeha, ko Travi. Okrajni ljudski odbor v Ko- delu našega okraja. zimi v šolo več kot 4 km daleč most čim prej gotov. Čakala jih je dobro pripravljena smo zagledali nekatere mladince ----" -.............. ............................ inž. B. M. večerja. Potem so imeli še kul- popolnoma bose, kakor da sploh Nova šola na Travi Trava čevju je z licitacijo oddal dela naj- Ob pomoči okrajnega ljudskega preko hriba in skozi hosto, v kate-ugodnejšemu ponudniku, gradbene- odtjora jn sodelovanju lokalnih or- ri se radi oglašajo medvedi. Vse to mu podjetju »Zidar« iz Kočevja, ganov ljudske oblasti ter domačinov je napotilo vaščane, da so začeli Osnovna šola bo letos pod streho, samih bi bilo mogoče doseči, da bi zbirati sredstva za gradnjo novega Za letošnja dela je že odobrenih že prihodnjo jesen v novi šoli začel mostu preko Kolpe. Sarrii so dali in na razpolago potrebnih sedem šolski pouk, kar vsi prebivalci Tramih jonov dinarjev. ’ ve in okolice že dolgo vroče želijo. išola je moderno zasnovana in Ta kraj pa je tudi zaslužil, da se ima dve ločeni učilnici, lepi in sve- šola čimprej usposobi za delo. tli. Vsaka učilnica ima tudi svojo garderobo za obleke, združeno z veliko svetlo halo. Tako je v šoli zraka in sonca dovolj. Projekt je izdelalo projetivno podjetje Slovenija projekt v Ljubljani. Družinsko stanovanje in dvoje samskih stanovanj z vsemi pritiklinami omogočajo rešiti tudi stanovanjsko vprašanje, s katerim se srečujejo več ali manj vse naše šole na podeželju. Dva lepa prostora za delovni kabinet omogočata vodstvu šole shrambo za potrebne zbirke in dajeta učnemu osebju samostojni delovni prostor. V šoli je predviden tudi prostor za eventualno gospodinjsko šolo, družbene organizacije, zajtrkoval- Zgodba o števcu in kuhalniku ■^iii itf j . - 1 " "" nimajo čevljev. Ob 2 je že zopet vladal največji mir in tišina. Jutranje delo se je začelo točno ob 5. uri z jutranjo telovadbo, umivanjem in čiščenjem spalnic. Ku-Spadam med tiste nesrečnike, ki če ne bi bila njegova cena tako harji pa so pripravili dober in obi-nimajo v hiši električnega števca, vsoka in navsezadnje mi mogoče len zajtrk, ki jim je prav dobro Po odhodu prejšnjih lastnikov so ne bo niti dolgo služil (sem nam- teknil po nočni vaji. Pouk se je ga namreč odstranili in tako se- reč samo stanovalec v tuji hiši), začel zopet ob 7. uri s tem, da so daj plačujem samo pavšalni pri- No, moj kuhalnik sedaj počiva, mladinci III. učnega letnika prispevek. Do nedavnega je bilo vse kurim pa, z drvmi, katerih cena pravljali posebno nalogo za rezerv- v redu. Ko sem pa pred kratkim vam je vsem znana. Za zaključek ne oficirje in podoficirje iz snovi kupil električni kuhalnik, sledim pa še tole: Ne bi vso stvar obe- »Streljački vod u napadu«. To •namreč tehničnemu razvoju, in šal na veliki zvon, ker se mi pa praktično vajo so mladinci in ko-svoje gospodarstvo ali bolje gospo- dozdeva, da je še nekaj podobnih mandirji zelo dobro opravili. Manj-dinjstvo prilagajam modernemu sotrpinov, slišal sem tudi za ured- še napake pri posameznih mladin-času, se mi je elektrika hudo za- bo, da bo moral vsak, ki še nima c ih niso ovirale dobre izvedbe, merila, ko sem hotel kot pošten dr- števca, le-itega obvezno nabaviti, Tako se je ob 15 končalo eno-žavljan električni kuhalnik prija- sem opisal težave z mojim kuhal- dnevno taborenje mladincev iz I. viti inkasantu, me je ta najprej nikom, števcem in elektriko z že- delavske čete mesta Kočevja. Na ljo, da bi se ta stvar uredila ta- koncu so izjavili, da so bili z vsem ko, da bomo zadovoljni potrošniki zadovoljni, predvsem pa z vzorno elektrike in dobavitelji. -m- podanim poukom in s prehrano. Ivan Zgonc Napredni tisk za našo vas pobaral, če imam elektrčni števec. »Nimam ga«, sem odgovoril. »No, zato pa ne smeš kuhati tohko časa, dokler si ne kuplč števca, ki pa stane kakih 7500 din.« Sedaj mi ne kaže drugega kakor kupiti števec. Druga rešitev bi bila, da dobim stanovanje s števcem, tretja pa, da kuhalnik enostavno prodam. Ali se ne bi dalo to nekako sodiščem zagovarjal sluga minorit- kako so nekateri tuji časopisi, pred Zločinski umor v Ptuju Te dni se je v Mariboru pred ru obveščen ves svet. Zanimivo je, urediti ? Za pavšal sem pripravljen plačevati primerno tarifo, pripravljen bi bil kupiti tudi števec, Preteklo soboto, 1. septembra, je be«. Povedano je bilo, da poučna tako požrtvovalni ljudje, ne bi mobile v prostorih Okrajne zadružne revija »Naša vas« prihaja v naš gel biti kos svojemu delu Zato ta zveze Kočevje prva seja Kulturno- okraj vsega skupaj v okrog 600 odbor upravičeno pričakuje podpo-prosvetnega odbora pri OZZ. Tov. izvodov, kar je vsekakor premalo, ro vseh, ki jim je pri srcu kulturna Ocepek Stane tajnik OZZ je uvo- Predvsem pa je slabo s kmetijskim rast našega kmečkega človeka. S SEJE ŠOLSKEGA V SUŠJU ODBORA skega samostana v Ptuju Janez vsem pa vatikanski Osservatore Mohorko. Le-4a je 22. avgusta na Romano in nekateri avstrijski, brez zverinsk način ubil gvardlana mino- predhodnega zanimanja o vsej za-ritskega samostana Goloba. Mori- devi razpihnili dogodek, češ, da lec je pod težo dokazov svoj zlo- gre tu zaizrazito političen umor. čin priznal. Gvardlana je ubil za- To naj bi bil dokaz, da je pri nas radi pohlepa po denarju, ki ga je vera preganjana, da duhovniki niso Oražem Karel IISSIEtSSI lip bo važna naloga koordinacija Pa ti že obstojajo, jih je treba po- dela^pri strokovnih in splošno izo- živiti. Obravnavali so tudi delo na priključku električne napeljave Odbor V nedeljo 9 septembra je bila umorjeni hranil v svoji sobi. Mo- varni svojega življenja in ostale v osnovni šoli Šušje druga'seja šol- horko se je skril pod umorjenčevo cvetke iz reor,fltrn nr' registra propagandnih isr&s: srs-asr** s** »»**. v jr*cr» v““'h igit?tor)ev, nik odbora upravitelj šole tov. Gre- spala, potem pa ga je s sekiro ubil Da bi bila tudi napačno infor-benc je uvodoma pojasnil naloge, in odnesel 160.000 din. Morilec se mirana svetovna javnost poučena o ki so pred nami v skrbi za zdravje je zagovarjal, češ, da ni bil samo resničnosti tega grdega zločina, so D„e 29. avgusta ob 6 ajutraj je „a?b 2SU 'S‘ t IZ VINIC Kmetijskih zadrugah, gospodarskega poslopja pri tov. potrditvi šolskega proračuna za le- čutil do gvardlana, ki ga je dal j stov ki so pisali klevetniške član- HS Hi rBH—E umor na smrt z ustrelitvi- da bi bili navzoči). Po vsem tem toplih S novezavo med knjižnic pri Kmetijskih zadrugah, gospodarskega poslopja pri tov. potrditvi soisaega proračuna ** .<=- -— in KmetiLtoi 3n^a- Znani so primeri, da ležijo knjige žlindra Jožetu na Vinicah nastal to 1956, nato so pa sestavili pro- časa spolno izkoriščal. jc re„ M«, s* s ssr* ,o,“ pravlč' tjs »“ ?r:^,sroSmp5 s: s .l™ s z r»au bor bo vložil vse sile za razvoj Jasno Je, da Jxlo morale ^nuditi sicer Jahko I ^ J J.> in h11n ,]nPbo dala nrisne- nastale v zvezi s tem ogabnim ro- smrt celo prav prišla za njihovo kmetijskega strokovno-poljudnega Kmetijske zadruge temu tiska našega lokalnega časopisa vso pomoč pri njegovem delu. Od- Sevanje v primeru razširitve poža^ »Novic« ter knjig »Kmečke založ- bor sam, čeprav bi bili v njem še ra zelo otežkočeno. odboru ker nl vode v bližini in bi bilo re- ročano je bilo, da bo dala prispe- nastale v zvezi s tem ogabnim ro- smrt celo prav prišla vek za učne pripomočke šoli v parskim umorom. umazano propagando. Sušju tudi KZ Sodražica. Takoj po dogodku je bil o umo- Franček Saje Duhovniki - organizatorji bele garde == Ker belogardistično poročilo o ustanovitvi oboroženega oddelka ne omenja, na kak način je kaplanu Lavrihu uspelo zbrati toll, ko belih vojščakov, je citirano poročilo treba dopolniti z izjavami nekaterih prič. Alojzij Hren iz Kompolj št. 43 je povedal, da so Italijani med ofenzivo polovili vse moške in jih nato v Zdenski vasi zasliševali. »Pri teh zaslišanjih je bil navzoč kaplan Lavrih, ki nam je rekel, da se edino na ta način lahko rešimo, če vzamemo orožje v roko. Bali smo se Italijanov in zaradi tega stopili v belo gardo. Lavrih je bil ves čas prisoten, ko sem bil jaz zasliševan.« Stane Er čim iz Male vasi pa je izpovedal: »Kaplan Lavrih je organiziral belo gardo na Vidmu, potem so se pa preselili v Kompolje. Vem, da so šli v belo gardo večinoma prisilno, ker jim je sicer grozila internacija. Nekateri pa so šli tudi prostovoljno, ker jim ni bilo treba tam nič delati in še plače so imeli.« V nedeljo 30. avgusta 1942 so Italijani pobrali po Strugah 120 moških in jih po seznamih, ki so jih sestavili domači belogardistični zaupniki in dali kaplanu Lavrihu, ta pa Italijanom, razdelili po skupinah. Nekatere so odpustili, druge pa odpeljali s kamioni v Dobrepolje. Naslednji dan sta župnik Janko Oražem in Anton Nose odšla na Videm. O župniku Oražmu so italijanski karabinerjl že prej, ko so mu partizani vzeli govedo in je Italijane prosil za odškodnino, ugotovil, da je moralno kot politično zanesljiv, točno in večkrat poroča o položaju v svojem območju.« Anton Nose, trgovec, gostilničar in posestnik iz Pri cerkve št. 16 je bil tudi sovražno razpoložen osvobodilnemu gibanju In belogardističen organizator. Dan po njunem obisku na Vidmu so Italijani enajst jetnikov iz Strug ustrelili, dvajset jih odvedli v internacijo, ostale pa deloma poslali v belo gardo, deloma pa domov. Razen župnika Merkuna, kapla- na Lavriha in ostalih belogardističnih organizatorjev je bil tudi kaplan Franc Fekonja »navdušen in aktiven sodelavec« — ovaduh, kot ga je označil sam general Taddeo Orlando. Kaplan Fekonja je 29. avgusta 1942 pri Ani Logar na Cesti večerjal z Nežo Jarnovič, zdravstveno asistentko pri Higienskem institutu v Ljubljani in z dr. Vladi mirom Kajzeljem, zdravnikom iz Ljubljane. Jarnovi-čeva in doktor Kajzelj sta pohvalno govorila o partizanih, kaplan Fekonja pa o fašističnih okupatorjih. Naslednji dan je Fekonja šel h kapetanu Vitu Guarugliu, poveljniku karablnerjev divizije »Granatierl dl Sardegna«, in mu naznanil. V ovaduški izjavi je med drugim navedel: ,»... Do tedaj je žena (Neža Jarnovič — op. S. F.) molčala. Nato pa me je napadla s temile besedami: »Vi kot duhovnik ste naklonjeni italijanskemu početju in zato ste italofil, nasprotnik Slovencev.« Trdil sem, da nisem italofil, marveč, da s simpatijo sledim delovanju Italijanskih oblasti ... Rekel sem: Mislite, da so na deželi vsi oboleli na komunizmu, kakor vi v mestu .., Zdravnik se nl aktivno udeležil diskusije ... Prav bi bilo, da bi zdravnika po- slali v Italijo, ker ne bi želel, da bi po vrnitvi v Ljubljano izblebetal imena onih, ki , so se udeležili diskusije ...« Kapetan Guariglia je Fekonjevo ovadbo poslal generalu Orlandu, ki je 2. septembra 1942 poveljstvu XI. armadnega zbora sporočil, da je Jarnovičeva v razgovoru s kaplanom iz Vidma Francem Fekonjo, ki je naš navdušen in aktiven sodelavec, v hiši Logar Ane na Cesti pokazala močno naklonjenost do partizanov in sovražnost proti Italijanom ... Po razgovoru s kaplanom je Logar Ano, pri kateri je stanovala, prosila za ime kaplana ...« Zaradi ovadbe kaplana Fekonje je italijansko vojaško sodišče v Ljubljani 19. oktobra 1942 Jarno-vičevo obsodilo na osem let težke ječe, dr. Kajzelja pa so Italijani na zahtevo kaplana Fekonje poslali v internacijo. Ko so fašistični nasilniki po ovadbah belogardistične duhovščine, predvsem kaplana Lavriha, postrelili v dobrepoljski občini 28 ljudi, okrog 100 pa jih odvedli hirat in umirat v koncentracijska taborišča, so se znebili najzavednejših pristašev narodnoosvobodilnega gibanja. Iz preostalih moških, ki so bili bodisi belogardistični somišljeniki, ali pa do smrti prestrašeni ljudje, so gospodje iz dobrepoljskega župnišča z italijansko pomočjo lahko ustanovili svojo vojsko. Zapeljane kmete je »tudi novomašnik Tone Polda prav tako kot Lavrih hujskal proti partizanom.« Zavoljo tega hujskanja so nekateri zapeljanci postali zahrbtni lovci na partizane, katere so izročali laškim fašistom, -da so jih neusmiljeno pobijali. Jože Župančič iz Tisovca je takole opisal tak zločin svojih sovaščanov: »Lani (1942. leta — op. S. F.) v zgodnji jeseni sta prišla v Tiso-vec dva partizana. Ustavila sta se pri komandantu naše postojanke Meglenu Janezu št. 4, ki je partizane zadržal v pogovoru, otroke pa poslal iskat druge fante. Ti so prišli, oba partizana razorožili, ju zvezali in izročili Italijanom ... Se prej sta prišla .dva partizana k Meglenu Janezu. Ta ju je skril v neko jamo, jima prinesel jesti, medtem pa obvestil Italijane, ki so prišli in oba partizana odpeljali...« Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet je zapeljane siromake v Suhi krajini hotelo odvrniti od belogardistične poti, ki bi partizanom delala nepotrebne težave, njim pa lahko prinesla veliko nesreče. Zato je zjutraj 18. septembra 1942 nad tisoč partizanov obkolilo vasi po Suhi krajini, lju- dem pobralo italijanske bombe in puške ter jim dokazalo lažnjivost belogardistične propagande, češ, da so partizani popolnoma uničeni. V Kompoljah pa je prišlo do spopada. Ker so dobrepoljskim belogardistom prišli na pomoč Italijani, se je napadajoča Tomšičeva brigada morala umakniti. V žvirčah so moški na pobudo belogardistične duhovščine in Naceta Puglja, vaškega trgovca in gostilničarja, po italijanski ofen-zvi odšli v Zagradec. Po izjavi Jožeta Vidmarja iz žvirč št. 33 so tam »dobili od Italijanov 47 bomb. Prevzel sem jih jaz. To je bilo septembra 1942. Takrat sent' bil jaz komandant vaške straže in smo s temi bombami v rokah stražili po cestah. Pozneje so prišli partizani in nam te bombe pobrali.« Na podoben način je župan Franc Skebe priskrbel italijansko orožje za kmete na Hinjah, ki so 11. septembra ujeli nekega partizana in ga izročili italijanskim fašistom, da so ga ubili. Dopoldne 19. septembra 1942 so partizani napadli hinjske belogardiste. »Prebivalcem, ki jih vodi župan Franc Skebe, so partizani ukazali, naj se vdajo in izroče orožje. Prebivalci so odgovorili s streljanjem iz pušk in metanjem ročnih bomb. Konec