I    NOVO MESTO, 17. APRILA 1953
Cona 12 din
ŠTEV. 15.
t ili t> N l 8 K A I
LETO IV
K '4 A POLJI ICN A, GOS PODA B-IN    K U I T T) B N A VPHAftANJA
Lastniki i{l »ni« N.tei ih skrajni .»d buri 01* Črnomelj, Koćevje »n Novo m*vd1* - I*b»1a vsak pete| - Odjro-forni urednik Tw GoftnU - Ureiiniftlvo lt» oprava! Novo mtvsto (>t.l.8 «om*n<laut-n Staneta *S - Postni predal M • Tnl«>fm> ar«lnlAtva In oprave 127 - Tekofti rafiun orl Narodn' banki * Novem meefu: TIM -Lotna   oflroentna   Vin rlln   polletna   SlSO din fatrtletna
Dolenfslci list
GLASILO     OSVOBODILNE     FRONTE     D O l E R I S K I B 0R6AIEV
Večna slava spominu BORISA KIDRIČA!
IlUlENIE BORCA ktllftim
Vsa domovina se je poslovila od heroja naše socialistične izgradnje - tovariša Borisa Kidriča
Crne In državne zastave na pol droga so zaplapolale minulo soboto in nedeljo tudi na Dolenjskem. Hkrati z mrzlim pomladnim vetrom so se zarezale v globino src in čustev delovnih ljudi ob pretresljivi novici, da tovariša Borisa Kidriča ni več med živimi.
Strašna resnica, ki smo se je bali vse zadnje mesece od prve vesti o njegovi težki bolezni, je dosegla v soboto popoldne 11. aprila svoj vrh: prenehal je živeti tovariš Boris Kidrič-Pctcr. Preminul je človek, s čigar imenom je in bo za vedno ostalo neločljivo povezano najusodnejše in najveličastnejše razdobje slovenske zgodovine — četrt stoletja, v katerem se je pripravljala, ostvarjala in utrjevala naša ljudska, socialistična revolucija. Žalost za Izgubljenim tovarišem, enim izmed najbolj slavnih revolucionarnih osebnosti izpred vojne, voditeljem NOV v Sloveniji, prvim predsednikom vlade LR Slovenije in visokim jugoslovanskim državnim in partijskim voditeljem, Je napolnila srca vseh narodov Jugoslavije.
V mnogih krajih Dolenjske, posebno pa v Beli krajini vse tja do Kočevskega Roga, kjer so ljudje v letih naše krvave revolucije tovariša Kidriča osebno poznali, je vsenarodna globoka žalost za nepozabnim prijateljem in voditeljem še večja. Spomin nanj In na njegovo delo je znova zaživel med ljudstvom. Prav posebno se mnogi partizani in aktivisti spominjajo neumornega dela, toplega tovariškega odnosa in zgledne požrtvovalnosti tovariša Kidriča do vsakogar, s katerim je kdajkoli prišel v stik.
Življenje in delo Borisa Kidriča je bilo v doslednem pomenu besede vzgledno življenje borca-komunista-revolucionarja, ki je zgorel sredi bitke za zmago socializma v naši domovini. Rodil se je 10. aprila 1912 kot sin bibliotekarja Državne knjižnice, kasnejšega vseučiliškega profesorja in predsednika Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, dr. Franca Kidriča. Gimnazijo je končal v Ljubljani, nato pa je študiral kemijo na ljubljanskem in praškem vseučilišču. 2e v gimnaziji se je začel politično udejstvovati. Leta 1928 je postal član SKOJ in KPJ. Kot mladinski politični delavec Je sodeloval v komunističnem gibanju t nenavadno odločnostjo, vztrajnostjo In prodornostjo. Ze kot 17-ietnl mladenič je bil po nastopu 6. januarske diktature aretiran in obsojen zaradi svojega revolucionarnega dela. Neprestano so ga reakcionarni režimi zapirali ln preganjali. Leta 1935, ko je tovariš Tito prevzel vodstvo KPJ, je bil tovariš Kidrič poleg tovariša Kardelja med obnovitelji Komunistične partije Slovenije.
Po vdoru fašističnih okupatorjev v našo deželo je bil tovariš Kidrič na vodilnih mestih naše Partije in Osvobodilne fronte slovenskega naroda. S pisano ln govorjeno besedo je dvigal borbenega duha v NOV, izkazal se je kot velik organizator in brezkompromisni revolucionar. Bil je sekretar Izvršnega odbora OF, bil je politkomi-sar Glavnega štaba za Slovenijo, vodil je slovensko delegacijo na II. zasedanju AVNOJ v Jajcu, ves čas svojega delovanja v NOV pa je hkrati posvečal veliko skrb organizaciji ljudske oblasti. Leta 1945 je postal prvi predsednik vlade Slovenije. Njegova zasluga je nagla utrditev ljudske oblasti v naši republiki. Kakor med NOV na Rogu je tudi  po  osvoboditvi  imel tovariš
Kidrič sestanek za sestankom, sprejemal je funkcionarje, aktiviste, prirejal konference, se posvetoval in razpravljal ter se udejstvoval na mnogih področjih slovenskega kulturnega ali gospodarskega življenja.
Ko je nova Jugoslavija začela graditi svoje gospodarstvo, Je bil poklican v Beograd, kjer je prevzel najodgovornejše mesto v zvezni vladi, ministrstvo za trgovino in industrijo. Kot predsed-
risa Kidriča ostalo na častnem mestu. Odšel Je od nas v trenutku, ko se pričenjajo uresničevati plodovi nečloveških naporov, ki so jih narodi Jugoslavije doprinašall v borbi z raznimi sovražniki. Z njim smo izgubili enega izmed najumnejših borcev naše revolucije. Iz polnega razcveta svojega ustvarjanja je odšel iz naše srede revolucionarni prvoborec delavskega razreda in delovnega ljudstva,  ki je pogumno kazal
Urlii komisar narodnoosvobodilne tojske Slovenije PCICR KALAN.se le vrnil h svojim vointm tovarišem - padlim narodnim herojem
Skoraj 200.000 ljudi se je danes poslovilo od velikega revolucionarja Borisa Kidriča. V poslednje slovo so mu spregovorili tovariši Tito, Edvard Kardelj, Miha Marinko, Josip Vidmar in Janko Rudolf
nik Gospodarskega sveta vlade FLRJ je nato vse svoje sile posvetil napredku Jugoslovanskega gospodarstva. Kot teoretik Je prispeval dragocena ln pogumna spoznanja novemu gospodarskemu sistemu Jugoslavije. Na V. kongresu KPJ je bil |. 1948 izvoljen za člana Politbiroja CK KPJ, še na VI. kongresu pa je navzlic bolezni sodeloval v razpravljanju kongresa. Ves Čas po osvoboditvi je bil Boris Kidrič ljudski poslanec v Zvezni skupščini in poslanec Ljudske skupščine LR Slovenije. V vrstah JLA je imel čin rezervnega generalnega podpolkovnika. Zaradi neutrudnega In uspešnega dela sta ga Predsedstvo AVNOJ ln Prezidi j Ljudske skupščine FLRJ odlikovala z našimi najvišjimi odlikovanji.
V zgodovini naših narodov bo med borci za svobodo, neodvisnost in boljšo bodočnost Jugoslavije ime tovariša Bo-
S0ŽAINE DRZOIAVNE
Vest o smrti našega dragega tovariša Borisa Kidriča, velikega revolucionar ja, komunista in gospodarstvenika, je komuniste in prebivalce novomeškega okraja globoko zadela. Komunisti in prebivalci novomeškega okraja izražamo globoko sožalje. Obljubljamo, da bomo sledili poti, ki nam jo Je nakazoval pokojnik.
Okrajni komite ZKS, Novo mesto *
Ob prerani smrti in nenadomestljivi Izgubi tovariša Borisa Kidriča, velikega sina naše socialistične domovine, izreka naš kolektiv najiskrenejše sožalje. Dela pokojnika so nam v živem spominu in obljubljamo, da bomo skupno nadaljevali pot. ki nam jo je začrtal za dobro vsega delovnega ljudstva. Slava velikemu borcu nove socialistične domovine! Kolektiv železničarjev v Novem mestu
LJUDSKI SKUPŠČINI BEOGRAD
FLRJ
Ob Izgubi dragega tovariša heroja Borisa Kidriča, člana Ljudske skupščine FLRJ, izraža Okrajni ljudski odbor Novo mesto Ljudski skupščini FLRJ globoko sožalje!
Okrajni ljudski odbor, Novo mesto
TOVARIŠICI ZDENKI KIDRIČ, BEOGRAD
Ob Izgubi Vašega dragega moža, ki nam je bil in bo ostal svetal zgled borca za pravice delovnih ljudi. Vam Okrajni ljudski odbor Novo mesto izreka globoko sožalje!
Zelo nas je razžalostila vest o prerani smrti našega dragega predsednika Gospodarskega sveta FLRJ, prvoborca za pravice delavskega razreda in heroja iz narodnoosvobodilne vojne tovariša Borisa Kidriča. Delovni kolektivi gradbenega podjetja »Pionir« v Novem mestu vam izreka globoko 30žalje!
našo pot v socializem ln se v bitki za ustvaritev socialistične domovine boril do zadnjega diha. Izgubili smo enega izmed naših največjih sinov naših narodov, katerega spomin in delo bosta ostala neizbrisna v zgodovini narodov Jugoslavije.
Večna slava tovarišu Borisu Kidriču!
Ljubljana, 15. aprila 1953. — Nad Ljubljano je sklonjeno nizko, oblačno pomladno nebo. V drobnih curkih polže vodene niti na zemljo. Crne zastave vsepovsod, po cestah pa se prelivajo deset tisoči ljudi.
Odkar se je mrtvi predsednik prve slovenske vlade vrnil med tovariše, ki jih je kot politični komisar vodil v narodnoosvobodilnem boju, se je Ljubljana popolnoma spremenila. Vse dneve od ponedeljka dalje so se prelivale proti poslopju Ljudske skupščine množice ljudi, da so se poslednjič zazrle v mrtvo obličje velikega revolucionarja. Več tisoč vencev so prinesli iz vseh krajev države. Iz vse Jugoslavije so se danes zbrala ljudje, da pospremijo svojega bojnega in delovnega tovariša, v poslednje počivališče.
Malo pred enajsto uro se je zvrstila ob pokojnikovem truplu poslednja častna straža, ki so jo sestavljali Miha Marinko in drugi člani Izvršnega sveta LRS. Točno ob enajsti uri so člani Izvršnega sveta LRS dvignili krsto z mrtvaškega odra in jo ob zvokih fanfar prenesli na topovsko lafeto. Ob krsti je bila pokojnikova soproga to-varišica Zdenka Kidričeva s starejšo hčerko Jurkico v spremstvu tovarišioe Vide Tomšičeve in Lidije Sentjurčeve, Milovana Djilasa, Aleksandra Ranko-viča, Moše Pijade in drugih.
Ko so utihnile fanfare je v grobni tišini ogromne množice ljudi, ki je napolnila ves Trg revolucije, spregovoril tovariš Edvard Kardelj. Večkrat mu je glas zatrepetal v žalosti in le s skrajnim naporom je zadrževal solze. Med njegovim govorom so se oglasile sirene ljubljanskih tovarn in ob istem času tudi sirene tovarn v mnogih mestih Jugoslavije in naznanjale, da se je pričela poslednja pot velikega revolucionarja.
Za tovarišem Kardeljem se je poslovil od velikega pokojnika še Janko Rudolf, nakar je žalni sprevod, v katerem so bili med drugimi pokojnikova soproga s hčerko in člani Izvršnega sveta r LRJ in Izvršnega sveta Slovenije, krenil med špaldrjem več kot sto tisoč ljudi proti palači Izvršnega sveta. Tu sta se od svojega bojnega tovariša in najboljšega prijatelja poslovila tovariš Miha Marinko in Josip Vidmar. Od tod je žalni sprevod krenil proti Trgu narodnih herojev. Pred opero so krsto prevzeli njegovi najbližji sodelavci, tovariš Tito, Kardelj, Djilas, Rankovič, Moša Pijade, Marinko in drugi. Krsto so ponesli do grobnice narodnih herojev. Ob odprtem grobu
Velihemo livlfenishemu deiu dragega poholniha se bomo oddolžiti s povečanimi delovnimi napori
Spomin na umrlega tovariša Borisa Kidriča so obudili v preteklih dnevih na številnih žalnih sestankih, sejah in komemoracijah društev, organizacij, predstavništev ljudske oblasti itd. Že v nedeljo sta imela v Novem mestu skupno žalno sejo ob smrti organizatorja NOV tovariša Kidriča Okrajni in Mestni komite ZKS. Žalno sejo je imel tudi Ljudski odbor mestne občine Novo mesto. V nedeljo popoldne je priredil komemoracijo v spomin dragega pokojnika I. teren SZDL Novo mesto, v ponedeljek pa so bile spominske »Javnosti na ostalih terenih in številnih delovnih kolektivih.
Iz Črnomlja, Metlike, Kočevja, Žužemberka, Šentjerneja. Ribnice in številnih drugih krajev so poročali o žalnih sejah in veliki udeležbi ljudstva na pogrebu tovariša Kidriča. Iz vseh krajev Dolenjske so bile v minulih dnevih poslane številne sožalne brzojavke pred-
ZADNJI POZDRAV IZ ROGA
Žužemberk se je poslovil od nepozabnega tovariša Borisa Kidriča s cvetjem in zelenjem, ki ga je nabral predsednik občinskega ljudskega odbora tovariš Jarc pri bunkerju na Rogu, keder je leta 1942 in 1943 delal tovariš Kidrič.
sodniku republike Josipu Brozu-Tiiu, Centralnemu komiteju ZKJ in ZKS, Izvršnemu svetu FLRJ in LRS v Beograd in Ljubljano, tovarišu Mihi Ma-rinku in tovarišici Zdenki Kidričevi.
se je v izredno toplih besedah poslovil tovariš Tito, ki je med drugim rekel:
>Dragi Borisi Tvoj neugasljivi plamen revolucionarja in rodoljuba, ki si ga znal z vso silo vsajali v srca in misli svojih mlajših tovarišev in borcev med osvobodilno vojno in v času edinstvenega dela na najobčutljivejšem področju v dobi graditve socializma, bo z vso močjo plamte! tudi po tvoji prezgodnji, tragični smrti v srcih sedanjih in bodočih pokolenj.«
Ob 12.45 so začeli spuščati krsto v grobnico. Častna četa je oddala za poslednji pozdrav tri salve, po vsej domovini pa so spet zatulile sirene. Ob igranju internacionale in spuščenih zastavah so se poslednjič poklonili velikemu sinu jugoslovanskih narodov, velikemu revolucionarju in tovarišu Borisu Kidriču.
še ves dan so mimo grobnice hodile skupine ljudi, ves Trg narodnih herojev je poln prekrasnih vencev iz cele Jugoslavije. Na grobnici pa so venci žene Zdenke in hčerkic, venec predsednika republike tovariša Tita, venec Zveznega izvršnega sveta in venec Izvršnega sveta Slovenije.
Velika praznina je nastala s to nenadomestljivo izgubo. Kot je dejal tovariš Kardelj: se je mrtvi komisar narodnoosvobodilne vojske Slovenije Peter Kalan — vrnil k svojim vojnim tovarišem — padlim herojem. Toda v grobnico so položili le pepel življenja, ki je prezgodaj zgorelo ob plemenitem požrtvovanju. Toda Boris Kidrič je bil junak revolucije. Ta duša je živa, ona bije zmagovite bitke, dan za dnem poraja nove plodove in nič na svetu je ne more uničiti. V tej duši naše revolucije in njenih plodovih Boris Kidrič živi in bo večno živel.
Postavljen je odbor za proslavo 10. obletnice zasedanja I. zbora odposlancev v Kočevju
Izvršni svet Ljudske skupščine LRS je na svoji seji 7. aprila med drugim postavil tudi odbor za proslavo 10. obletnice zasedanja I. zbora odposlancev slovenskega ljudstva v Kočevju. V odbor so bili imenovani:
tov, dr, Marjan Brecelj kot predsednik, in člani: Tone Fajfar, Ciril Maležič, Tine Sušteršič, Mara Dermastja, Franc Perovšek in Jože Klarlč.
Izvršni svet Ljudske skupščine LRS je dodelil Kočevski 30 milijonov dinarjev
Na svoji seji je Izvršni svet Ljudske skupščine LRS med drugim dodelil Okrajnemu ljudskemu odboru Kočevje pomoč v znesku 30 milijonov dinarjev za izvršitev del, ki so povezana s proslavo 10. obletnice prvega zbora odposlancev slovenskega ljudstva.
Člani Izvršnega komiteja CK ZKJ so ponesli krsto do grobnice narodnih herojev
Stran 2
DCL&NJSKT LIST
Stev. 15.
Pisma Dolenjskemu listu
Nepravilnosti pri reševanju stanovanjskih vprašanj v Črnomlju
V reševanju stanovanjskih vprašanj delajo stanovanjske komisije pri ljudskih odborih v večini naših mest in gospodarskih centrov večje ali manjše nepravilnosti. Med temi je tudi stanovanjska komisija pri mestnem ljudskem odboru v Črnomlju, oziroma Ljudski odbor mestne občine sam.
Glazer Stanko iz Črnomlja je že več let stanoval z ženo in dvema malima otrokoma v skrajno nehigienskem in neprimernem prostoru. Vse stanovanje je obsegalo en sam prostor v izmeri približno 20 m*, še ta prostor je bolj klet kot soba, ker je od dveh strani v zemlji in popolnoma vlažen, vhod pa je kar s ceste, brez kakršne koli predsobe ali hodnika. Po dolgotrajnih prošnjah mu je končno stanovanjska komisije pri LOMO nakazala nekoliko boljše stanovanje, iz katerega se je prejšnja stranka izselila v svojo novo zgrajeno hišo. Toda veselje tov. Glazcrja in njegove družine je bilo kratko trn j no. Ze čez en teden po prejemu odločbe in selitve je LOMO izdal novo odločbo,
s katero je, ne da bi prej preklical odločbo, izdano tov. Glazerju, dodelil isto stanovanje drugi stranki in tovariš Glazer se je moral, hočeš nočeš s štiričlansko družino zopet umakniti novemu stanovalcu v eno samo sobico, ki to je prejšnja stranka uporabljala za kuhinjsko shrambo. Da bi pa prisilil k izselitvi,  mu   je  novi   stanovalec zaklenil
drvarnico, ki je skupna, otrokom pa je
Erepovedal hoditi po hodniku, tako i menda morali hoditi skozi okno.
da
Socialni čut LOMO Črnomelj se kaže tudi v tem, da je stranki s pozneje izdano odločbo nakazal za dve osebi kuhinjo z dvema sobama, tov. Glazerja z družino pa so s silo hoteli premestiti v njegovo prejšnjo klet, ne da bi stanovanjska komisija preklicala že izdano odločbo za vselitev.
Upamo, da bo ljudski odbor mestne občine Črnomelj, oziroma stanovanjska komisija popravila storjeno krivico, ker je tako stanje nevzdržno.
Olga Glazer Črnomelj
Ali je taka pokojninska prevedba pravilna?
Da lanska prevedba upokojenih učiteljev ni bila dovolj življenjska, nam kaže naslednji primer:
Tov. Brezovar Matijo, nazadnje šolski upravitelj v Šentrupertu na Dol., je služboval kot učitelj od leta 1904 do upokojitve lani, to je polnih 49 let. Za svoje Testno dolgoletno službovanje je bil odlikovan od Prezid i fa Ljudske skupščine FLRJ z redom dela TI. stopnje, Okrajni svet za p ros veto pa ga je ob Upokojitvi ponovno predlagal za odlikovanje. Kdor koli pozna tega požrl vovalnega, marljivega in vztrajnega učitelja, vzgojitelja in mentorja, se bo vprašal, kako je mogoče, da je nova uredba tako neživijensko zajela tega tovariša in ga pahnila v X. pokojninski razred. To je toliko bolj nerazumljivo, ker so bili na primer učitelji, ki so bili upokojeni po tem času in so dosegli 35 službenih let in 55 let starosti, prevedeni v IX. in celo v VIII. pokojninski razred, Brezovar pa, ki je služboval 14 let dulj in ima že sedem križev na plečih, pa ni dobil take pokojnine.
Tov. Matija Brezovar ima vse pogoje za IX. in tudi za VIII. pokojninski razred, le prevedbe oz. nizporeditev je treba reševati bolj življenjsko.    J. Š.
PRI »PIONIRJU« BODO 25. APRILA VOLILI
NOV DELAVSKI SVET
Predzadnja seja delavskega sveta splošnega gradbenega podjetja »Pionir« v Novem mestu 8. aprila letos je bila zelo živahna in dolga. Na dnevnem redu je bila razprava in sklepi o nakupu novih strojev, izplačevanje terenskih dodatkov, razdelitev lanskega dobička, potrditev tarifnega pravilnika, priprave volitev novega delavskega sveta ter še več drugih problemov podjetja.
Delavski svet ie po daljšem razpravljanju soglasno sklenil kupiti prepotre-ben pet tonski tovorni avto s stresal-nikom, glede nakupa še enega buldožerja pa so sklenili, da bodo ponujenega najprej preizkusili in sc šele potem odločili. Vsi so soglašali, da so jim stroji nujno potrebni. Odločili so se tudi, da bodo kupili nekaj merilnih naprav in aparat za niveliranje. Sklenili so, da bodo predvsem kupovali naprave domačega izdelka, kolikor se take dobijo, in pa dovolj močne stroje.
Predlog za izplačevanje terenskega dodatka so razmotrili skoraj cele tri ure. Niso se mogli zediniti, kdo je upravičen do terenskega dodatka. Eni so predlagali, naj bi bili upravičeni samo kvalificirani in visoko kvalificirani delavci in uslužbenci na gradiliščih, kar bi bilo še najbolj pravilno, ker pač ti neposredno ustvarjajo vrednost. Drugi predlog je bil, da naj dobijo terenski dodatek vsi delavci in uslužbenci na gradiliščih. Eni so bili zato, da uslužbencem v pisarni dodatek ne pripada, drugi pa so spet menili, da potem pripada vsem delavcem in uslužbencem pri podjetju, ne glede kje delajo, ker pravzaprav vsi delajo posredno ali neposredno pri gradnjah. S tem bi seveda terenski dodatek izgubil svoj pomen, ker bi tak sklep pomenil zvišanje pre-
Vremenska napoved
za čas od dne 15. do 26. aprila 1953
Kratkotrajne padavine okrog 18. in 22. aprila, vmes lepo vreme. Od 24. ali 25. aprila dalje trije ali štirje deževni dnevi.
jemkov. Končno so s tajnim glasovanjem odločili, da se izplačuje terenski dodatek vsem delavcem in uslužbencem na gradiliščih. Odločno so nasprotovali predlogu posebne komisije, da bi bil dodatek za poročene višji kot za samske. To stališče so zastopali zlasti delegati »Roto« gradilišča. Akoravno je trenutno potrebno izplačevati terenski dodatek za težje delovne pogoje na gradiliščih, pa mislimo, da ni to v prid zniževanju proizvodnih stroškov, za kar bi moral prav tako težiti delavski svet. Ze ta sprejeti sklep o izplačevanju terenskega dodatka v tej obliki bo verjetno povzročal težave v samem kolektivu.
Lani je podietje ustvarilo 13,279.072 dinarjev presežka plačnega fonda. Razdelitev tega dobička je bila na dnevnem redu seje. Čeprav so bila tndi tu zelo različna mnenja in so posamezni člani predlagali, naj bi dobiček v celoti razdelili članom kolektiva kot višek plač, kar so jim baje zabičali delavci pred odhodom na sejo, so vendar sprejeli pameten sklep: 4,500.000 din bodo •razdelili kot višek plač, 8,779.000 din pa so določili za fond zn prosto razpolaganje. Ta fond se lahko porabi samo za investicije podjetja ali okrajnega ljudskega odbora.
Ze prej so razpravljali o predlogu za decentralizacijo uprave podjetja; na tej seji so dokončno sklenili, da ostane le naprej podjetje pod enim vodstvom, to je: en delavski svet in en upravni odbor za vse podjetje. Tak naoin upravljanja jim zaenkrat najbolj ustreza, ker podjetje ni stabilno, ampak se vedno razteza ali krči, kot narekujejo trenutne potrebe. Pri razpravi, koliko naj ima bodoči delavski svet članov, so se odločili za isto število (40 članov) kot jih ima sedanji. Vsa gradilišča, stranski obrati in direkcija morajo biti zastopani v delavskem svetu. Pri razpravljanju o številu članov DS za posamezna gradilišča, se je pokazalo ozko pojmovanje nekaterih članov glede podjetja kot celote, kar pa je večina članov zavrnila. Kandidate za novi delavski svet bodo izbrali do 18. aprila. 21. aprila
se bo delavski svet ponovno sestal, da pregleda in potrdi letno bilanco podjetja, 25. april pa so določili za volitve.
Novi tarifni pravilnik so sestavili že prej, na tej seji pa so pretresali predloge, ki so jih dali posamezni člani kolektiva na množičnih sestankih na posamezne postavke. Ker je delovna zavest j)ri številnih, zlasti sezonskih delavcih zelo majhna, kot so povedali posamezni člani DS, in ocenjujejo podjetje samo po višimi zaslužka, je prisila do izraza na množičnih sestankih predvsem kritika, da so vse postavke v tarifnem pravilniku prenizke. Takih kritik seveda DS ne more upoštevati, ker niso v skladu z našim celotnim gospodarskim prizadevanjem.
Zelo oster, a popolnoma upravičen sklep je sprejel delavski svet za zatiranje »plavih«, to je neupravičenih izostankov. Za vsak neupravičen dan izostanka zgubi delavec pravico do terenskega dodatka, poleg izgube zaslužka pa se mu tak zamujeni dan Šteje v letni dopust.
Velike težave povzroča podjetju pomanjkanje projektov in načrtov, ker zaradi tega ne morejo pričeti z delom.
Pismo z Riglja
Uredništvu Dolenjskega lista!
Prebivalci Starih žag, Občic, Riglja in okoliških vasi smo tudi naročeni na časopise, katere radi beremo, da zvemo kaj je novega doma^ in v svetu. Prav tako kot drugi državljani dobivamo pisma od svojcev in tudi od uradov. Toda po pošto si moramo hoditi sami v oddaljene Dolenjske Toplice. Dostikrat prav zaradi tega zamudimo razne uradne pozive.
Ali se ne bi dalo vsaj tako urediti, da bi imeli za naše vasu pomožno pošto v eni izmed navedenih vasi ob državni eesli. Prosimo direkcijo pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani, da upošteva naše želje in nam uredi pomožno pošto, s čimer nam bi bilo zelo ustreženo.
R. G.
V Novem mestu tekmujejo na čast kongresa OF
Mestni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi v Novem mestu je v sporazumu z zastopniki vseh organizacij, društev in kolektivov ter mestne občine razpisal tekmovanje na čast IV. kongresa OF. Med glavnimi točkami je teden čistoče, ki se je začel 13. t. m. in bo trajal do 19. aprila. Teden čistoče je zamišljen v enakem obsegu kot lani pred proslavo desete obletnice ustanovitve štirih slovenskih partizanskih brigad.
Hkrati se vsi terenski odbori pripravljajo na svečano proslavo 27. aprila in 1. maja. Na vseh terenih bodo pred kongresom predavanja o vlogi Socialistične zveze delovnih ljudi in pomenu preimenovanja Fronte. Vsi terenski odbori bodo imeli 27. aprila svečane seje, hkrati pa bodo ta dan sprejemali
Vsem rabskim intemirancem in njihovim svojcem
Odbor za postavitev spomenika na Rabu pri Glavnem odboru Zveze borcev v Ljubljani obvešča vse, da so se te dni pričela dela za ureditev pokopališča. Da bi delo nemoteno potekalo in da bi bila vsa dela končana do dne 1. septembra letos kot je dogovorjeno, je obisk grobov med tem časom neza-željen, ker bi obiski samo ovirali redno delo. Priporočamo vsem, ki bi morda hoteli med tem časom obiskati Rab z namenom, da obiščejo tudi pokopališče, naj to namero opuste, ker jim iz gornjih razlogov ne bi mogli dovoliti obiska pokopališča. V izogib nepotrebnim stroškom ne predvidevajte izleta na pokopališče na Rabu v tem času.
Odbor pripravlja tudi izdajo Rab-skega almanaha. Za to potrebuje čimveč originalnih izjav rabskih internirancev in dokumentov. Odbor vabi vse, ki imajo kakršen- koli dokument, da ga takoj pošljejo na naslov Glavnega odbora Zveze borcev v Ljubljani. Tja pošiljajte tudi resnične izjave rabskih internirancev, fotografije, risbe, spomine in podobno z Raba.
Dr. Jože Vilfan imenovan za generalnega sekretarja predsednika republike
Pretekli teden je bil imenovan dr. Jože Vilfan, dosedanji jugoslovanski ambasador v Indiji, za generalnega sekretarja predsednika republike.
Dr. Jože Vilfan je bil rojen leta 1908 v Trstu. Promoviral je na juridični fakulteti v Ljubljani, do leta 1941 pa je bil odvetnik v Kranju. V narodnoosvobodilnem boju je sodeloval od leta 1941. Po vojni je bil do februarja 1946 zvezni javni tožilec, nato pa od leta 1947 do leta 1950 stalni delegat Jugoslavije pri OZN. Leta 1950 je bil imenovan za pomočnika zunanjega ministra, leta 1951 pa za ambasadorja Jugoslavije v Indiji. Na tem mestu je ostal do meseca marca letos, ko se je vrnil v domovino.
Poverjeniki Prešernove družbe!
Javljajte Glavnemu odboru svoje naslove in koliko članov predvidevate pridobiti, da Vam pošljemo navodila in odgovarjajoče število tiskovin.
v organizacijo posamezne kolektive in društva. Vse priprave in tekmovanje vodi poseben odbor pri mestnem odboru SZDL. Mestni odbor SZDL pripravlja tudi načrt prostovoljnega dela za vso letno dobo in za vse organizacije, kolektive in društva. Ta načrt bomo objavili v eni izmed prihodnjih številk.
Delavci tovarne učil v spomin tovariša Kidriča
Delovni kolektiv Tovarne učil v Črnomlju je globoko pretresla vest o smrti tov. Borisa Kidriča, saj se vsi zavedamo ogromne izgube, ki je s tem zadela slovensko ljudstvo in vse naše narode. Neprecenljive so zasluge tovariša Kidriča za stvar delavskega razreda, zlasti pa cenimo njegovo osebno prizadevanje za gospodarski dvig in napredek Bele krajine.
Delavci in uslužbenci Tovarne učil so se v ponedeljek po dopoldanskem odmoru zbrali v enem izmed tovarniških objektov, kjer je predsednik sindikalne podružnice tov. Gjurišić začel komemorativni sestanek.
O liku tov. Kidriča kot komunista, heroja ljudske vstaje in doslednega borca za pravice delavskega razreda in izgradnjo socializma je spregovoril tovariš Franc Znidaršič, sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov v Tovarni učil, nakar je kolektiv z enomi-nutnim molkom počastil spomin velikega pokojnika.
Kolektivi prispevajo za partizansko Kočevsko
Kot smo že objavili v predzadnji številki našega lista, se številni delovni kolektivi odzivajo prošnji partizanske Kočevske za materialno ali denarno pomoč za splošno obnovo enega najbolj prizadetih okrajev v Sloveniji. Poleg že objavljenih delovnih kolektivov so še prispevali oziroma obljubili:
Delovni kolektiv steklarne Hrastnik 1000 komadov kozarcev, kar predstavlja vrednost 31.000 din; trgovsko podjetje NA-MA v Ljubljani 20.000 din v blagu; podjetje »Lek« Ljubljana 5000 dinarjev; Ljubljanske opekarne en vagon zidne opeke; tovarna verig Lesce 10.000 din; papirnica v Radečah 15 kg ovojnega papirja; »Dom« Ljubljana 10.000 din; Gostinska zbornica LRS 20.000 din, »Koteks« Ljubljana 50.000 dinarjev; podjetje »Izolirka« v Mostah 20  zavitkov  strešne lepenke, eno tono
premazne mase in eh kilometer Berg-
manovih cevi.
Gospodarski koledar za leto 1953
Uprava »Nove proizvodnje«, obzornika napredka v tehniki in gospodarstvu, je izdala »Gospodarski koledar« za leto 1953. Obsega 528 strani velikega knjižnega formata, je močno v platno vezan in je po svoji estetski grafični obliki in po bogati vsebini tak, da ga še ni videl in se s tako praktičnim koledarjem še ni okoriščal naš poslovni človek.
Objavili smo že v časopisju, da naj vsi prednaročniki Iz Ljubljane in okraja Ljubljana-okolica dvignejo v upravi »Nove proizvodnje«, Ljubljana, Gregorčičeva 23. Vsi drugi prednaročniki pa ga morejo dobiti v vseh najbližjih knjigarnah Državne založbe Slovenije in Mladinske knjige. Kasnejši naročniki in interesenti ga morejo prav tako dobiti v sleherni knjigarni. — Cena enemu izvodu je 300 din.
Franček Saje:
VATIKAN IN SLOVENCI
V svoji oblastiželjnosti je Vatikan prihajal in prihaja v nasprotje z interesi raznih narodov ln držav, največkrat In najbolj pa s svobodoljubnimi južnimi Slovani. Rodoljubni škof Strossmaver je o tem večkrat pisal svojim prijateljem, zlasti kanoniku Račkemu. Istrskemu rodoljubu in preporoditelju dr. Dinku Vitezicu pa je 1897. leta ob nekih novih odlokih zoper Hrvate pisal:
»Katoliška Cerkev, ki bi po svojem bistvu morala biti univerzalna, je na žalost italijanska... Dunajska in Vatikanska diplomacija delata samo to, kako bi majhne narode zatrli.« (Novak, Magnum erimen, str. 348.)
Prva ohranjena listina o odnosu papeškega Rima do naših prednikov je pismo, ki ga je papež Gregorij I. leta 600 poslal solinskemu nadškofu:
»Zaradi Slovanov, ki vam nevarno prete, sem zelo potrt in vznemirjen. Žalosten sem zaradi tega, ker sočustvujem z vami, ln vznemirjen, ker so (Slovani) že začeli siliti preko Istre v Italijo...« (Historijska čitanka, Zagreb, 1952, str. 5.)
Ko so naši predniki v Šestem stoletju zasedli obširne predele vzhodnih Alp, so se znašli na geopolitično izredno izpostavljenem prostoru med dvema ljudstvoma z mnogo višjo družbeno strukturo in kulturo. Naselili so se ob razvalinah rimskega imperija in zraven njegovega naslednika, germanskega fevdalizma, ki Je z orožjem v roki razširjal krščanstvo, ideologijo fevdalizma, ln tako neprestano osvajal nova ozemlja.
Slovenci so le dobrih sto let obdržali svojo neodvisno kneževino v Karantaniji, ker so že sredi osmega stoletja prišli pod germansko politično nadoblasft. Zadnji svobodni knez Borut
je moral svojega sina Gorazda in njegovega bratranca Hotlmira poslati v bavarski samostan, da so ju tam prevzgojili v kristjana. Salzburška škofija si je pri papežu Cahariji zagotovila tudi cerkveno pripadnost Karantanije, nato pa je s pomočjo knezov Gorazđa in Hotimira nasilno širila krščanstvo med karantanske Slovence ter s tem utrjevala nemško gospostvo.
Svobodoljubni karantanski Slovenci so se pod knezom Hotlmlrom dvakrat uprli krščanstvu in nemštvu. Hotimlru se je posrečilo zadušiti oba upora. Ko pa je kmalu zatem umrl, je krščansko-nemška struja zgubila najvnetejšega privrženca. Zato je med Slovenci tretjič izbruhnila vstaja, v kateri so pregnali iz dežele vse tuje ln domače duhovnike ter porušili vse cerkve.
Bavarski vojvoda Tasllo je po izmiritvl s Franki šel leta 772 na križarski pohod zoper uporne in nevarne Slovence. Tasilo je krvavo zadušil upor in na vazalni knežji stol postavil Hotimirovega sina Valtunka ali Valjhuna, ki je z vso silo pomagal širjenju krščanstva.
Tako je rimsko krščanstvo z ognjem In mečem prihajalo k Slovencem kot pretveza za tujo nadvlado. Svobodoljubni slovenski pesnik Simon Gregorčič, sam katoliški duhovnik, je to nasilno prekrščevanje, podobno Pavelićevemu in Ste-plnčevemu vračanju pravoslavnih Srbov h katoliški Cerkvi, živo prikazal z naslednjimi verzi:
»In prišli so, krstiti jih želeč,
v levici križ, a v desni meč...
A ko so krst zvršili,
njih dom je bil in tuji meč krvav.« Tudi France Prešeren je v Uvodu h Krstu pri Savici opeval junaški boj Slovencev proti bavarskim krščanskim zasužnjevalcem in prikazal izdajstvo Valjhuna, ki je pomagal tujcem,
da »šest mescev moči tla krvava reka, Slovenec že mori Slovenca, brata...« Katoliški zgodovinar dr. Josip Gruden je sicer obžaloval, da je tako res bilo. Hkrati pa je naglašal, da je pač »treba upoštevati tedanje bojevite čase«, zaradi katerih je rimski Cerkvi poslušni tuji vladar »tudi z mečem krotil trdovratne pogane«. (Zgodovina slovenskega naroda, str. 70.)
Taki »bojeviti časi« so se še večkrat in marsikje ponavljali. Celo pred enajstimi leti so jih ponovili slovenski klerofašisti, najzvestejši podaniki Vatikana, ko so z belogardisti eni mi oddelki pomagali fašističnim okupatorjem pri ubijanju Slovencev. Zanimivo je, da si je tedaj eden najkrvoločnejših belih zločincev kaplan Karel VVolbang, organizator Katoliške akcije In adjutant Rupnikovega bataljona, za svoje belo-gardistično Ime izbral ime Valjhun — po prvem slovenskem narodnem izdajalcu!
Karel Veliki je v frankovsko monarhijo združil celotno slovensko ozemlje in mu dal novo upravno ter cerkveno ureditev. Predel nad Dravo je bil cerkveno podrejen nemškim škofom v Salzburgu, področje med Dravo in Jadranom pa je spadalo v cerkveno območje oglejskega patriarha. Cerkveni vpliv s severa je bil mnogo močnejši kot z juga, saj so celo na oglejskem območju nemške cerkve opravljale misl-jonstvo. Salzburška škofija je leta 1071 ustanovila škofijo na Krki, 1218. sekovsko in 1228. la-vantinsko škofijo, na katerih so se vrstili sami nemški škofje plemiškega rodu. Nekoliko več razumevanja do slovenskih vernikov je Cerkev pokazala v ljubljanski škofiji, ki jo je cesar iz političnih razlogov ustanovil 1461. leta, papež pa nato potrdil in izvzel izpod oblasti oglejskega patriarha.
Akcija solunskih bratov Cirila In Metoda po kulturni osamosvojitvi slovanskih ljudstev pa je pri Slovencih zaradi silovitega odpora germanskih oblastnikov in salzburške Škofije rodila le majhne uspehe, medtem ko je pri ostalih južnih Slovanih postala temelj njihove kulturne tradicije. Kulturno vodstvo slovenskega ljudstva so prevzeli tuji gospodarji, ki so mu »zaprli vire
njegovega lastnega socialnega In kulturnega napredka,« kar je bila »ena najvažnejših ovir za razvoj slovenskega naroda«. (E. Kardelj - Spe-rans, Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, Ljubljana 1939, str. 43.)
Na prostranem ozemlju, ki je bilo naseljeno z maloštevilnimi in nezanesljivimi Slovenci, so germanski vladarji izvedli širokopotezno kolonizacijo. Frankovski prefekti, mejni grofje in grofje, bavarski cerkveni knezi, predvsem salzbur-ški nadškof in passavski škof, so bili prvi voditelji nemških kolonistov na slovenski vzhod. Bavarske cerkve so dobivale velikanske komplekse zemlje. Ta kolonizacija in kasnejša germanizacija, ki jo je prav tako podpirala Cerkev, je silovito zmanjšala slovensko ozemlje. Strnjeno slovensko ozemlje od Donave do Jadrana, ki je v desetem stoletju štelo približno 70.000 kv. kilometrov, se je do dvajsetega stoletja zmanjšalo na 24.000 kv. km, kar za dve tretjini! (Milko Kos, Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije, Ljubljana 1933, str. 51, 114—120.)
Germanizaciji ln evropeizaclji podlegajo tudi preostali slovenski plemiči, slovenski meščani in duhovniki. Duhovščina ima krčmarsko obrt, često živi v konkubinatu, Mubl lov ln kockarstvo, se oblači pretirano gosposko in lišpa. Mnogi duhovniki na Slovenskem so tujci, ki prepuščajo številne fare in cerkvene službe nezmožnim vikarjem ter kupčujejo s poverjenimi beneficiji. (Dr. Josip Gruden, Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju, Ljubljana 1508, str. 24—34.) Le slovenski tlačan trdoživo ohranja slovenski značaj In govorico, ki jo je rimska Cerkev mačehovsko zanemarjala:
»Latinski rimski Cerkvi pač ne pritiče niti izpričevalo, da bi bila storila svojo dolžnost v srednjem veku, niti izgovor, da bi bila iz sebe v doglednem času izpremenila svojo miselnost o literarnosti slovenščine. V teku teh stoletij Je bilo več »borbenih verskih pokretov v naročju katoliške cerkve same«, a nobeden Izmed njih ni vzbudil slovenskega slovstvenega delovanja.
Pred kongresom OF Slovenije
V Kočevskem okraju tekmujejo vse organizacije v počastitev kongresa in desete obletnice Zbora odposlancev
Po VI. kongresu ZKJ, zlasti pa po IV. kongresu Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije se je delo v frontnih organizacijah kočevskega okraja plačalo. To je zasluga pravilnega tolmačenja pomena preimenovanja organizacije vsem članom in njene bodoče naloge. Večina komunistov je pravilno razumela svojo vlogo v Fronti in prenesla na njo reševanje vseh političnih, kulturnih in ideoloških nalog. Ponekod je šlo to tolmačenje res bolj trdo v glavo posameznikom, ki so se vživeli v stari način diktiranja in ukazovanja. Velika večina komunistov na terenu in članov Fronte pa je hitro razumela pomen preimenovanja in po njihovi zaslugi se je delo v organizacijah močno razživelo. Hkrati s tolmačenjem so člani po posameznih organizacijah sprožili vprašanje odkritosti med člani, sem in tja kakšnega nevrednega člana izključili, sprejeli pa tudi veliko novih.
Med najboljšimi v okraju so organizacije v občini Kočevska Reka. Vsi volilni upravičenci te občine so tudi člani Fronte, razen tistih nekaj izjem, katere so člani sami izključili iz svojih vrst. Organizacije v tej občini prednjačijo v okraju tudi glede rednega plačevanja članarine, redno študirajo in skrbijo,
da so vsi člani seznanjeni s tekočimi problemi. V tem pogledu so dobre organizacije tudi v dobrepoljski občini, samo da so tu številčno manjše, ker je še precej volivcev izven organizacije.
Za razgibano delo organizacij imajo zaslugo delavni občinski odbori OF, ki postajajo vedno bolj samostojni. Tako so volitve delegatov za kongres in občinske konference povsod izvedli sami občinski odbori OF s pomočjo krajevnih aktivistov in sodelovanjem vaških odborov.
Glavno delo, ki so ga opravile frontne organizacije preko zime, je bilo splošno izobraževanje. Številni tečaji vseh vrst po večjih centrih, na katerih je bila udeležba povsod polnoštevilna, so pokazali, da je Fronta pravilno razumela svojo vlogo. Najboljši tečaji so bili v občini Dobrepolje, Ribnici, Velikih Laščah, Kočevski Reki, Sodražici in Loškem potoku. Edina slabost tečajev je bila, da so bili vsi samo v večjih vaških centrih in da niso bili organizirani v oddaljenih vaseh, kjer je za nje še večja potreba kot v večjih krajih. Tečaji so postali med ljudmi tako priljubljeni, da panekod predlagajo, naj bi bili tudi preko poletja.
Delo frontnih organizacij v Beli Krajini gre irvmo frontnih odborov
Na zadnji redni seji konec minulega meseca je okrajni odbor OF v Črnomlju razpravljal o stanju in delu frontnih organizacij v okraju. Ugotovil je, da delo občinskih odborov OF ni tako, kot bi moralo biti, zato tudi delo vaških odborov ne more biti boljše. Posledica premajhnega tolmačenja vloge frontne organizacije v današnji dobi socialističnega razvoja in pomena preimenovanja je, da se pojavljata na vasi dve težnji: prva kot želja po povratku na staro in druga: težnja po komandiranju in diktiranju. Večina odborov še vedno pričakuje navodil od zgoraj ter čaka, da jih nekdo podreza. Nagel razvoj demokracije in njeno poglabljanje dela hude preglavice takim okorelim odborom in članom, ki se niso potrudili, da bi se dodobra seznanili z gradivom VI. kongresa ZKJ in IV. kongresa SZDL Jugoslavije. V semiški okolici se je celo pojavila parola, da »Fronte sedaj pravzaprav niti ni več treba«. To je posledica slabega političnega dela posameznih komunistov, ki se ne morejo otresti stare ozkosti in tako večkrat capljajo na repu dogodkov, namesto da bi šli na čelu razvoja.
Toda če tako negativno ocenjujemo delo posameznih članov in odborov, ne moremo tega trditi za Fronto kot celoto. Kdo drugi kot Fronta je dal pobudo v Beli krajini za 58 različnih tečajev preko zime, katerih se je udeležilo 1381 tečajnikov obeh spolov, kar pomeni, da je bilo več kot 5 odstotkov vsega prebivalstva med zimo na enem ali drugem tečaju? Kdo drugi kot Fronta je dal pobudo in politično vsebino številnim prireditvam, igram in kulturnim nastopom, ki so bili to zimo še posebno številni in celo v takih vaseh, kjer tega prej niso poznali? Vse to je delo posameznih frontovcev in organizacij ter komunistov, ki so pravilno razumeli svojo nalogo in prenesli delo na frontne ter druge organizacije, čeprav velikokrat mimo nedelavnih' odborov Fronte.
V občini Predgrad prebivalci ob pomoči ljudske oblasti elektrificirajo naselja. Zanimanje za elektriko je zelo veliko in prebivalci radevolje pomagajo, ker je to pač vsem v prid. Prav gotovo bi bila pomoč prizadetih še veliko večja, če bi prizadevanje ljudske oblasti in odbora za elektrificacijo podprla Fronta, česar do sedaj ni bilo, vsaj v večji meri ne. V Gradacu že delj časa samo razpravljajo o potrebi povezave med posameznimi organizacijami, ker razcepljenost hromi delo vseh, toda do povezave ne pride, ker ni odbor Fronte poskrbel za to. Da so v metliški občini trikrat sklicali občinsko konferenco, je kaj slabo politično spričevalo tamošnjih komunistov. Vsekakor bi bilo potrebno najprej pregledati njihove vrste, ker iz njihove ozke nedelavnosti prav gotovo izvira politično mrtvilo Fronte.
Se besedo ali dve o poročilih in plačevanju članarine. Kakih rednih poročil občinski odbori sploh ne pošiljajo. Iz nekega sila skromnega poročila občinskega odbora OF Črnomelj o poteku seje v začetku februarja letos je razvidno, da so razpravljali samo o načinu pobirania članarine. Drugih problemov, ki jih je prav gotovo tudi v Črnomliu več kot dovolj, se niso niti dotaknili, kakor da se to ne tiče Fronte in je vse nieno delo samo v plačevanju Članarine. Mimogrede pa naj pri tem
omenimo, da ravno organizacije v občini Črnomelj skoraj največ dolgujejo na članarini. Se bolj značilno sliko za »aktivnost« posameznih frontovcev v tej občini daje poročilo o poteku občinske konference. Od 42 povabljenih se je konference udeležilo samo 17 delegatov osnovnih organizacij, 7 je bilo upravičeno, 18 pa neupravičeno odsotnih! Tudi na tej konferenci ni bilo nobene problematike! Prav gotovo nima nihče interesa hoditi na konference s tako »pestrim« dnevnim redom. Taki dnevni redi so tudi vzrok slabe udeležbe na množičnih sestankih. Samo govorjenja, kaj bi bilo treba napraviti, so člani do gria siti. Ozkost, nerazgle-danost in brezperspektivnost pri posameznih odborih je glavna napaka in vzrok, da so člani Fronte daleč pred njimi in bodo prav gotovo pri prihodnjih volitvah pomedli z njimi. V plačevanju članarine je najslabši občinski odbor OF Dragatuš, tik za njim pa sta Črnomelj in Gradac.
Najnujnejša naloga frontnih odborov v Beli krajini je, da privlečejo na dan že davno sprejete načrte dela in jih uresničijo. Skrb za partizanske sirote in socialno ogrožene družine ni samo stvar Zveze borcev, pač pa tudi SZDL! Šolske kuhinje obstajajo samo pri nekaterih šolah, pa še te ne poslujejo dobro. Ponekod jih sploh ni, čeprav so zelo potrebne, hkrati pa propadajo živila v skladišču tajništva za socialno skrbstvo pri OLO, ki so namenjena prav šolskim kuhinjam. Fronta naj pomaga tudi pri postavljanju spomenikov in odkrivanju spominskih plošč, hkrati pa daje smernice in pobude za vse prosvetno, politično in gospodarsko udejstvovanje. Tako široko delo Fronte bo našlo vedno dovolj podpore pri vseh njenih članih.
Med občinskimi odbori OF, ki samostojno rešujejo vse organizacijske in druge naloge Fronte, je poleg že navedenih tudi občinski odbor OF Mozelj. Se najmanj samostojen je občinski odbor Kočevje, najbrž zato, ker je preblizu okrajnega odbora OF. Med vaškimi odbori je prav gotovo najslabši vaški odbor OF Zeljne pri Kočevju Tudi ni nobenega vidnega dela frontne organizacije, ker je tudi osnovna organizacija ZK nedelavna. V tej frontni organizaciji niso plačali članarine lani vse leto in tudi letos še ne, ter so v tem oziru prava izjema med ostalimi organizacijami v okraju. Zaostanek v članarini imajo še organizacije iz občine Dolenja vas in Kostel, drugod pa gre plačevanje dokaj v redu z manjšimi zaostanki.
V tekmovanju na čast IV. kongresa OF in proslave desete obletnice prvega
zasedanja Zbora ljudskih odposlancev slovenskega naroda v Kočevju se organizacije še bolj utrjujejo. 2e sedaj se pripravljajo na volitve novih odborov — tako vaških kot občinskih — ter skrbe, da bodo v te odbore prišli res najbolj delavni frontovci. V bodoče seje vaških odborov ne bodo ozko raz-motrivanje nekolikih ljudi, pač pa široki delovni posveti vseh množičnih organizacij, ki jih bo pripravila organizacija SZDL. Tako je sklenil na zadnji seji okrajni odbor OF.
SZDL postaja v kočevskem okraju vedno pomembnejša politična sila, ki vodi politično, kulturno-prosvetno ter ideološko delo med množicami, hkrati pa daje pobudo za gospodarski dvig. Med tekmovalnimi točkami je tudi urejanje vasi, popravila potov, kulturno-prosvetne prireditve in lokalne proslave desete obletnice Zbora odposlancev v vseh krajih.
Prebivalci vasi Podvrh prt Osllrilcl (okraj Kočevje) so bili Internirani v GonarRU. Na razvalinah svojih domov so začeli po vrnitvi sredi  bojev  urejati  domača  ognjišča. Na levi strani stoji Julijana Stimec, kateri je mož že leta 1942 umrl na Rabu. Ostala je popolnoma sama, Se do danes pa nima urejene socialne podpore!
Od tedna do tedna
Čeprav je na poti do premirja na Koreji prebrođena komaj prva etapa, vendar lahko dovolj optimistično gledamo na možnost prenehanja sovražnosti. Ta umirjeni optimizem temelji v glavnem na obojestranski »dobri volji«, ki se je te dni pokazala na sestankih v Pan Mun Jomu in kolikor toliko naglo privedla do sporazuma o izmenjavi ranjenih in bolnih ujetnikov. Če bi se tudi tokrat začeli razgovori v nekdanjem vzdušju, polnem surnničenj, potem bi gotovo spet našli vzroke za zavlačevanje. Po vseh teh ugotovitvah pa zdaj lahko sodimo, da bo z izmenjavo korejskih ujetnikov, o kateri sicer še razpravljajo, kmalu premagana poslednja ovira za dosego sporazuma o tolikanj zaželenem miru na Koreji.
če nekoliko pogledamo za kulise korejskih sporazumevanj, nam nekateri znaki pokažejo, da popuščanje LR Kitajske v korejskem sporu ni rezultat zahtev novih moskovskih oblastodrž-cev, marveč je le-to popuščanje plod Mau Ce Tungovih poskusov, da bi se izvlekel iz vojne, ki Kitajsko nenavadno mnogo velja. Svetovna tehtnica je bila v ravnotežju le do tistega trenutka, dokler je stala Kitajska na isti plati kakor Sovjetska zveza. Ko pa je Kitajec skočil z ruskega dela tehtnice, se je le-ta nagnila na nasprotno stran — jeziček se je nagnil k zahodnemu bloku. To je zadostovalo, da je v Kremlju zavladal preplah, ki ne bo zlepa ponehal.
Vatikan te dni spet bije plat zvona. Preko svoje radijske postaje sporoča vatikanska diplomacija začetek nove akcije zoper Jugoslavijo. V oddaji, s katero je sporočila novo »križarsko vojno v malem«, sveta stolica naroča jugoslovanski katoliški duhovščini, naj ne vstopa v duhovniška združenja in naj na vse mogoče in nemogoče načine onemogoči namene jugoslovanske vlade, da bi normalizirala odnose države do katoliške cerkve.
Za diplomacijo vatikanskega kova tak korak ni nič novega. Še manj za odnose nasproti Jugoslaviji. Nedvomno je namen te vatikanske akcije — kakor po navadi — zasejati razdor med državo in katoliško duhovščino. Ta nova akcija pa hkrati tudi nazorno kaže, da sveta stolica ne misli prenehati s svojim vmešavanjem v notranje zadeve neodvisne države — Jugoslavije.
PRED PRAZNIKOM GORJANSKEGA BATALJONA
Zveza borcev v Šentjerneju je ena izmed najmočnejših organizacij ZB v novomeškem okraju. Ko sem oni dan povprašal predsednika občinskega ljudskega odbora tov. Majzlja, če so v delu in načrtih občine pozna sodelovanje krajevne organizacije ZB, je bil takoj ves sredi načrtov:
»Zveza borcev razmišlja o napredku šentjernejske doline! Poglej samo praznino sredi trga, kako vpije po zidarjih. Spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja hočemo postaviti na najlepšem mestu. Na dvignjenem prostoru bo stal kot simbol naše borbe, upora in zmage nad okupatorji. Od spomenika bo segal pogled na Javo-rovico, ki nas spominja 4. bataljona Cankarjeve brigade. Proti Krškemu polju, kjer se je Matija Gubec boril proti nasilnikom, do Krke in vse proti
Delovnim kolektivom, kmetijskim zadrugam, ljudskim odborom in vsem podjetjem!
O težavnem finančnem stanju našega tednika smo pisali v predzadnji številki Dolenjskega lista. Povedali smo, da bosta uredništvo in uprava lista tudi letos pokrivala Izgubo, ki jo časopis ima, z oglasi in s tiskovnim skladom.
Za razliko od prejšnjih let ob letošnjem 27. aprilu in 1. maju ne bomo zbirali oglasov-čestitk v dosedanjih oblikah. Izdatki za papir in stroške oglasov bi bili tako visoki, da bi skoraj v celoti porabili zanje denar, ki bi ga na ta način zbrali. V Imenu delovnih kolektivov, zadrug, podjetij, občin itd. bomo za 27. april in 1. maj objavili kolektivne čestitke, v katerih bodo navedena imena vseh tistih, ki bodo namesto prispevka za reklamni oglas pomagali lokalnemu časopisu s prispevkom
v tiskovni sklad Dolenjskega Usta.
Čestitke za 27. april bodo hkrati pozdrav zgodovinskemu IV. kongresu OF Slovenije. Zato prosimo vse delovne kolektive, kmet. zadruge, občinske ljudske odbore, podjetja itd., da poš-
OKRAJNI ODBOR ZVEZE BORCEV V NOVEM MESTU obvešča vse občinske odbore Zveze borcev na Dolenjskem, da bo priredil Občinski odbor Zveze borcev Šentjernej 2. maja
s ovesno obletnico ustanovitve Gorianskesa bataljona
Slavnost bo 2. maja dopoldne in popoldne pri Miklavžu na Gorjancih. Občinski odbori Zveze borcev naj organizirajo množične partizanske pohode na Gorjance, kjer se bodo udeležili skupne proslave in zbora Gorjanskega bataljona.
ljejo svoj prispevek vsaj do 22. aprila, da jih bomo lahko uvrstili v kolektivno čestitko. Uredništvo in uprava
Dolenjskega lista
Kočevskem Rogu bo neslo oko človeku, ki bo stal pred našim spomenikom. Sam spomenik pa praznine tega trga še ne bo odpravil. Nujno bi potrebovali večje upravno poslopje občine, kjer bi dobili prostor tudi pošta, postaja Ljudske milice, matični urad itd. Šentjernej po vojni ni skoraj nič gradil. Z večjo občinsko stavbo, za katero bi potrebovali kakšnih 8 milijonov dinarjev kredita, bi rešili tudi stanovanjsko vprašanje, saj so zdaj razne ustanove v stanovanjih.«
Dne L in 2. maja bo v Šentjerneju veliko slavje — prvič bodo praznovali občinski praznik. — Obletnica Gorjanskega bataljona bo privabila v lepo šentjernejsko dolino mnoge stare partizane in aktiviste, dolenjske prvoborce in prijatelje Gorjancev. 1. maja zvečer bodo imeli koncert in uprizoritev »Celjskih grofov«, s katerimi jih bodo obiskali novomeški igralci. 2. maja dopoldne bo pri Miklavžu na Gorjancih zbor Gorjanskega bataljona in miting partizanov. Proslave in prireditve bodo oživele spomine na slavne dni leta 1941, ko je začelo pod vodstvom Komunistične partije ljudstvo množično sodelovati v Osvobodilni fronti, zbirati orožje za svojo ljudsko vojsko itd.
Šentjernej, ki zaključuje znano dolino gradov, bo moral v svojem razvoju narediti korak naprej. Ljudje niso pozabili, da so obljubljeno železnico od
Brežic do Novega mesta že pred desetletji dvakrat trasirali Kremenčev pesek pod Gorjanci čaka na pridne roke, tovarna telekomunikacije bi se lahko razvila in dala kruha novim delavcem. Kmetijska zadruga, ki ima 3 ekonomije, mizarstvo in nekaj drugih odsekov, bo morala zarezati v gospodarsko obličje svojega kraja nove brazde. Pre-mrtva je, tako bi sodil človek, če primerja zanimanje kmetov za delo zadruge in skrb upravnega odbora za razvoj odsekov. Živinoreja, glavna gospodarska panoga šentjernejske doline, bi se morala bolje razvijati kot se je doslej. Vzreja mladih praiičkov je bila od nekdaj znana posebnost teh krajev. Sadjarstvo kliče po napredku itd. — vse to daje obširnih nalog kmetijski zadrugi in ostalim činiteljem v Šentjerneju.
Zbiranje sredstev za velik spomenik sredi trga vzbuja med ljudmi zato tudi načrte za gospodarski dvig kraja. Šentjernej s svojimi skoraj 6000 prebivalci je ena največjih občin na Dolenjskem. Zato mu pred njegovim občinskim praznikom lahko samo želimo, da bi svoje gospodarske načrte v resnici tudi čimprej začel uresničevati! _ —k
V vsako hišo knjige Prešernove družbe!
Skrajno nesociaVstičen tohalpatriotizem nikakor ni v čast nekaterim CrnomaUcem!
Bela krajina še ni prešla prve stopnice industrializacije, ki naj bi pomagala dvigniti njeno močno zaostalo gospodarstvo. Vendar je še ta industrija, ki že obstaja v okraju (rudnik Kani-žarica, tovarna sadnih sokov »Belsad«. tovarna učil, žaga in mlin Zora, belokranjska železolivarna, strojno pletiLj-stvo itd.), vsa razporejena v neposredni bližini Črnomlja — okrajnega središča. Poleg Črnomlja pa je v okraju še več drugih večjih krajev, ki so brez vsake industrije. Predvsem je tu Metlika, ki ima približno ravno toliko prebivalcev kot Črnomelj, v vsakem oziru pa ima pasivnejše gospodarsko zaledje kot Črnomelj. Cilj industrializacije ni koncentracija vseh mogočih delavnic in tovarn na enem kraju, pač pa pravilna krajevna razporeditev obratov na krajih, kjer je za to potrebna delovna sila in odgovarjajoče prometne zveze.
V Črnomlju je med ostalim tudi invalidsko podjetje Strojno pletijstvo, ki zaposluje trenutno 48 ljudi. Ker ima podjetje veliko naročil in nekaj neizkoriščenih strojev, je delavski svet sklenil zgraditi novo, večjo stavbo in obrat razširiti, da bo zaposljevala v bližnji bodočnosti okrog 300 ljudi. Z ozirom na zgoraj navedeno razporeditev industrijskih obratov, upoštevajoč veliko pasivnost metliške občine, številno nezaposleno delovno silo v tej
občini in okolici ter ugodne prometne in terenske razmere, in ne na zadnjem mestu tudi interese okraja kot celote, je okrajni ljudski odbor v sporazumu z vodstvom podjetja določil, da se novi obrat gradi v Metliki. S tem predlogom so se strinjali vsi, ki pravilno gledajo na gospodarski razvoj Bele krajine, najbolj toplo pa so seveda pozdravili ta predlog vsi prebivalci metliške občine. Metlika namreč do sedaj nima niti enega najmanjšega industrijskega obrata. S tem predlogom se edino ne strinjajo posamezni zakrknjeni lokalpatrioti v Črnomlju iz čisto starega, škodoželjnega ljubosumja med Črnomljem in Metliko, ki je bilo že tolikokrat obsojeno. Kot protiargument gornjemu predlogu so za lase privlekli trditev, da bi s tem nastala nepremagljiva težava s preselitvijo sedanjih delavcev iz Črnomlja, poleg tega pa še, da žene bodočih industrijskih delavcev v Črnomlju ne bi imele zaposlitve.
Nedvomno bi bila potrebna preselitev posameznih delavcev v Metliko, vendar bi bil mnogo manjši problem za Metliko, kjer stanovanjska stiska ni tako huda kot v Črnomlju, najti stanovanje za morda polovico sedanjega delovnega kolektiva, kot bi bilo možno nastaniti v Črnomlju nadaljnjih 250 delavcev, ki jih bo zaposlil novi povečani obrat. V Črnomlju že pri današnjih razmerah vrsta vodilnih uslužbencev ne dobi pD več let stanovanja.
še celo za sodišče nimajo prostora in gostuje ta v Metliki. (Kaže, da Crno-maljci zaradi sodišča niso prav nič ljubosumni na Metličane!) Ali so tisti Crnomaljci, ki se tako krčevito upirajo prenosu obrata v Metliko, pravilno razumeli splošno decentralizacijo, ki zajema tudi industrijo? Kar pa zadeva zaposlitev odvisne delovne sile Črnomlja, naj ozkosrčni in nerazgledani patrioti samo razvijejo sedanjo industrijo do tiste višine, kot se le-ta lahko razvije, pa se bodo lahko zaposlili vsi od največjega do najmanjšega.
Jasno je, da mora pri razporedu industrijskih obratov odločati predvsem gospodarski račun in ne morebitna ljubosumna čustva nerazgledanih ljudi, za katerimi se skriva popolna nesocialnost in naši današnji stvarnosti tuja miselnost. Značilno je, da so celo posamezni komunisti nasedli tej črnomaljski dokumentaciji potem, ko so že glasovali oziroma podpisali preselitev obrata v Metliko. Na sestanku s prizadetim kolektivom pa so slekli komunistično in socialistično suknjo ter se pokazali samo »kot državljani« (v resnici zelo slabi državljani!).
Pričakujemo, da bo v zadevi preselitve zmagala zdrava gospodarska razsodnost in da ne bo ta popolnoma neumestna preklarija povzročila, da bosta i Črnomelj i Metlika ostala brez tovarne strojnih pletenin.
Oh uredbi o premoženjskih odnosih in reorganizaciji KDZ
Ne koran nazaj, pač pa odprava zadnjih ostankov
nesocialističnih odnosov
Objava uredbe o premoženjskih odnosih in reorganizaciji kmečkih delovnih zadrug, zlasti pa nekoliko prenagljeni in neutemeljeni komentarji v nekaterih časopisih ter poročila v radiju, so povzročili med zadružniki na splošno nerazpoloženje in malodušnost. Prvi vtis, ki so ga dobili, je bil ta, da je sedaj nekak konec delovnega zadružništva. Tako so si tolmačili celo zadevo tudi sicer dobri zadružniki in mnogi med njimi napravili tudi križ čez dosedanje delo. To nerazpoloženje so seveda hitro izkoristili raznobarvni sovražniki zadružništva in takoj prišli na dan z znano »prepametno« parolo, češ: »komaj sedaj so spoznali, da s kmečkim zadružništvom ni nič. mi pa smo to vedeli že od samega začetka.. .«
Reči moramo, da se mnoge naše osnovne politične organizacije v tem trenutku niso znašle, da bi hitro in v duhu uredbe tolmačile pomen predvidenih sprememb v delovnih zadrucah, ki v resnici pomenijo samo končen ukrep za odpravo starih nesocialističnih odnosov v njih. Tudi vodilni tisluž-benci zadružništva v okraju so se v tem trenutku omejili samo na razgovore s posameznimi zadružniki zlasti v prvih dneh, ko je bila v bistvu že znana uredba, pri tem pa so se razumljivo držali smisla same uredbe, da naj o bodoči obliki zadruge odločajo predvsem zadružniki sami. Zgoraj navedeni stavek iz govora tovariša Edvarda Kardelja dovolj jasno govori o namenu
»... Oblike delovnih zadrug, ki dandanes pri nas prevladujejo, so sad popolnoma drugačnih gospodarskih pobojev, kakršni so dandanašnji. To je bilo za tedaj, ko so državni monopol, revolucionarna administrativna sredstva, pa tudi birokratsko-centralistlčne oblike popolnoma prevladovali v gospodarstvu in ko so bili vsi naši napori usmerjeni na poglavitne naloge petletnega načrta. S temi napori so bili povezani tudi odkupni sistem in razni drugi ukrepi administrativnega posredovanja v kmetijstvu. Takšnim razmeram je najbolj ustrezal tip delovnih zadrug. Zato so bile uspešne...
...Delovne zadruge ostanejo prav tako tudi v bodoče ena najbolj razvitih socialističnih oblik kmetijske proizvodnje. Da pa bi zavzele svoje pravo mesto, jih je treba predvsem osvoboditi omahljivega elementa ter Jih postaviti v enake gospodarske pogoje z vsem drugimi proizvajalci, da bi mogle pokazati svojo pravo gospodarsko vrednost. Zato je treba predvsem dejansko in dosledno zagotoviti popolno prostovoljnost za vstop v zadruge in izstop Iz njih — uveljavljenja tega načela pa se moramo seveda lotiti takoj, toda organizirano in ne enostransko. Ta ukrep bo nedvomno omejil število delovnih zadrug, pa tudi druge zadruge, ki bodo ostale, bodo izgubile nekaj svojih članov. Ali bo tega več ali manj, nI bistveno. Bistveno je, da se načelo prostovoljnosti dosledno uveljavi ln da se s tem delovne zadruge postavijo na zdravo gospodarsko osnovo.«
(Edvard Kardelj)
in bistvu nove uredbe. Ze prvi širši razgovori z zadružniki na izrednih občnih zborih pa so prav tako pokazali, da večina zadružnikov pravilno razume smisel uredbe in da je zadružna misel med večjim delom zadružnikov mnogo globja, kot so to mislili sovražniki zadružništva, ter da pomeni uredba samo okrepitev resničnega zadružništva, ki bo slonelo na popolnoma prostovoljni in ekonomsko dovolj močni osnovi.
Nobenih bistvenih sprememb v kmečkih delovnih zadrugah novomeškega in črnomaljskega okraja
Zadružniki v Podhosti in Poljanah so dodobra preštudirali uredbo na skupnem sestanku in sprejeli samo en sklep: z delom bomo nadaljevali po sprejetem proizvodnem načrtu tako kot do sedaj, medtem pa se bomo razgovarjali in posvetovali o bodoči obliki gospodarjenja.
V Velikem Gabru so zadružniki izjavili, da hočejo ostati skupaj in skupno obdelovati polja, ker so spoznali, da je to naprednejši in donosnejši način. Čisto neutemeljena malodušnost se je pojavila tudi pri nekaterih (celo vodilnih!) članih močne delovne zadruge v Veliki Loki. Predsednik sam je govoril, da je sedaj konec zadruge, in začel brez vednosti ostalih članov upravnega odbora deliti zadružno pšenico iz rezervnega sklada in odprodaj ati umetna gnojila celo privatnikom. Izredni občni zbor 9. aprila zvečer pa je pokazal, da večina zadružnikov ni istega mnenja kot predsednik. Uvodoma so res ostro kritizirali nagle spremembe v obliki zadružnega poslovanja, zlasti pa neobjektivno pisanje v Časopisih In poročila v radiu, kar vse jih je v resnici zbegalo. Mislili so pač, da bodo sedaj morali iz zadruge za vsako ceno. Pri posameznih članih te zadruge je opaziti, da so se kar navadili na diktiranje od zgoraj, posebno na diktiranje bivših posameznih funkcionarjev okraja Trebnje, in se jim zdita resnična prostovoljnost in lastna odločitev skoraj nemogoča. Sovražne govorice in prišepetavanja so našla pri njih nekoliko odmeva. Ko so se na zboru pogovorili o vsem tem, so prišli do zaključka, da se pri vsem tem ne smejo prenagliti in da bodo vso zadevo še temeljito premislili ,kako in kaj. Takoj so sklenili, da bodo nemoteno nadaljevali z delom po sprejetem načrtu, čeprav so se posamezniki potegovali za delno spremembo delovnega načrta v predvidevanju morebitnega razformi-ranja zadruge. Postavili so rok — 15. maj — do katerega naj vsak zadružnik poda pismeno izjavo, ako ne želi še nadalje ostati v zadrugi, sicer pa bodo v vsakem primeru delali skupaj do jeseni. Seveda bo vsak lahko že podano izjavo do tega časa še umaknil. Kolikšna je že med našimi zadružniki resnična zadružna zavest, pa kaže najbolj njihova izjava:
»Čeprav bi se zadruga iz enega aH drugega razloga razpustila, bomo še nadalje tudi kot morebitni privatniki drug drugemu pomagali pri obdelavi polja.« Trdili so. da jim te navezanosti drug na drugega, ki se je skovala v letih skupnega dela in skupnih naporov, ne more odvzeti nihče! Po vsestranskem razgovoru so si bili edini *v tem, da kakšnega komandiranja od zgoraj, pa tudi kake materialne pomoči, res ne potrebujejo, dobrodošli pa so jim dobri strokovnjaki in pametni nasveti. 15. maja se bodo spet sestali in se pogovorili o bodoči obliki zadruge. Obdelali pa bodo vse tako kot so do sedaj, aH pa Še več.
MetJirJm obdelovalna zadruga se je združila s splošno kmetijsko zadrugo
V kmečki delovni zadrugi »Partizan« v Metliki so se že delj časa razgovarjali, da bi se priključili splošni kmetijski zadrugi. To so dejansko sedaj tudi uresničili in tako obstaja pri KZ močno kmetijsko posestvo, ki ima lepe
pogoje za razvoj. Hkrati z združitvijo so osnovali močan strojni odsek, ki ima med drugim tri traktorje. Ti stroji bodo sedaj v večji meri na razpolago tudi članom splošne kmetijske zadruge; ostala združena sredstva bodo samo še bolj koristila napredku kmetijstva. Iz zadruge je ob združitvi izstopit samo en član, ki ni imel vložene zemlje. Zadružno posestvo bo tudi delno preusmerilo svojo dejavnost in bo imelo za glavno panogo: trtne matičnjake in drevesnice, za kar že pripravljajo zemljo.
Tudi KDZ »Majda SHc« v Grlbljah se bb združila s kmetijsko zadrugo, kot je bilo že prej predvideno. Edino mala KDZ v Pustem gradcu se bo razšla, ker nima pogojev za obstoj. To je zelo šibka zadruga, nekaka sorodniška zadruga treh posestnikov-sorodnikov. Nikjer pa seveda ni rečeno, da ne bodo ti posestniki lahko še naprej obdelovali svojo zemljo skupaj, samo ne pod naslovom kmetijske delovne zadruge. V tem kraju zaenkrat ni pogojev za zadružno posestvo. Kmečka delovna zadruga v Stražnjem vrhu, ki je že pokazala dokajšen napredek in ima v glavnem samo zemljo iz sklada splošnega ljudskega premoženja, bo ostala do nadaljnjega v dosedanji obliki. V tej zadrugi so že ustvarili dobre ekonomske pogoje. Imajo velik goveji hlev in dovolj močno krmsko bazo. To zimo so zasadili nad 300 mladih dreves, letos so začeli tudi z načrtno gno-jltvijo vinogradov; v načrtu je tudi obnova starih vinogradov.
V našem delovnem zadružništvu ni torej nobenega koraka nazaj, pač pa odprava vseh še preostalih kolhoznih oblik in vsakršnega komandiranja in
diktlranja od zgoraj. Obenem se s tem odpravljajo vse ugodnosti, ki so jih imeli zadružniki, in se ti v pogledu obveznosti do družbe popolnoma izenačujejo z ostalimi proizvajalci v kmetijstvu. To bo rodilo zdravo tekmovanje med socialističnim in privatnim sektorjem, ki lahko samo koristi dvigu kmetijstva. Uveljavljenje načela popolne prostovoljnosti in odprava zadnjih privilegijev bo sicer v začetku odnesla nekaj omahljivih elementov, kot to pravi tovariš Kardelj, toda to bo kvaliteti zadružništva samo koristilo. Pozneje se bodo prav na tej osnovi prostovoljnosti razvijale še močnejše delovne zadruge, kajti skupna obdelava zemlje omogoča boljše izkoriščanje vedno večjega števila raznih strojev in s tem močno dviga donosnost.
Socialistična družba bo, kot pravi tovariš Kardelj, takšne zadružne organizacije in kmetijska podjetja še naprej gmotno podpirala, toda ne s privilegiji in olajšavami, ki gojijo težnjo po za-jedalstvu, temveč z zdravimi gospodarskimi ukrepi in s krediti kakor tudi s tehnično in strokovno pomočjo.
Meter globoke brazde spreminiaio pašnik v sadovniak
Te dni se vsak potnik ob cesti Ka-nlžarica—Kvasica ustavi na vrh klanca ln občuduje traktorje-velikane, ki spreminjajo neplodno zemljo pašnika v rodoviten sadovnjak. Številni posestniki so se odločili, da zrigolajo pust in s posameznimi bori redko obraščen svet med cesto in novo belokranjsko progo in urede na tem mestu vzorne sadovnjake. Zemlja med vrstami drevja bo seveda lahko služUa za pridelovanje raznih poljedelskih kultur.
Tudi številni domačini z velikim zanimanjem opazujejo močne traktorje, kako najprej podirajo in odstranjujejo drevesa, potem pa zaorjejo do meter globoke brazde. Dokler niso prispeli stroji, kmetje niso imeli pravega zaupanja do rigolanja. Ko pa so videli, kako gre ta reč s strojem, so vsi navdušeni in prijav za rigolanje je vsak
dan več. Na tem kraju bodo sedaj zrigolali nad 5 ha površine v enem kompleksu, prav toliko bi radi še letos tudi posestniki na Goljeku. Dragatu-ščani so že prijavili kar 15 ha. Seveda ne bo mogoče vsem takoj ustreči. Tudi na Tanči gori se že zanimajo za rigolanje. Ker posestniki sami nimajo dovolj lastnih sredstev, bi bilo treba čim hitreje rešiti vprašanje kredita. Kmetje so tudi že predlagali, da bi zrigolali tudi ves kompleks na drugi strani ceste proti Blatniku in Jerneji vasi.
Vsi se zanimajo za krčenje neplodne zemlje, le kolektiv tovarne Belsad, ki je prav gotovo zainteresiran za razvoj sadjarstva kot svoje slrovinske baze, se menda nič ne zmeni, kaj se dela in kakšne vrste sadja bodo zasadili. In vendar mislimo, da je to za tovarno nadvse važno vprašanje.
Življenjski jubilej vzornega živinorejca
Vincenc Lumpert, mali posestnik z Drage štev. 9 pri Šentjerneju, je bil tudi eden izmed tistih mnogih, ki so morali v mladosti s trebuhom za kruhom v svet — v daljno Ameriko. Potem ko je vrsto let garal po raznih rudnikih Amerike in si prihranil nekaj denarja, se je vrnil domov in si v domačem kraju' uredil majhno posestvo. Trdo delo v tujini Je bilo zanj trda šola; zato je z vso ljubeznijo oprijel obdelovanja domače grude in navzlic svojim osem
vzorno in umno gospodari. Posebno lepe uspehe dosega pri vzreji živine.
desetim letom na posestvu še danes , Te dni je prodal Zadružni mesariji v
Novem mestu 900 kg težkega vola, kar je že prava redkost za Dolenjsko.
Ob njegovi osemdesetletnici, ki jo je praznoval letos 4. aprila, mu želimo, da bi dočakal še veliko rojstnih obletnic in dosegel še več takih uspehov pri vzreji živine.
Šest novih traktorjev za kmetijstvo Bele krajine
Te dni je prejel socalističnl sektor kmetijstva v Bell krajini šest novih traktorjev znamke »UNIMOG«. Ti traktorji so zelo prikladni za tamošnje prilike, ker so vsestransko uporabni za prevoze in vsa kmetijska dela. V kratkem dobijo zadruge v Bell krajini še štiri velike mlatilnice Iz inozemstva ter več drugih kmetijskih strojev.
Sadimo Čimveč sončnic!
SUHOKRANJSKA PESEM SE PONAVLJA...
Sončnice so že dobile po vsej Sloveniji primerno mesto v našem kmetijstvu. Sadimo tih navadno kot vmesni posevek, predvsem med koruzo, krompirjem in ostalimi okopavinami, mno<gi pa jih sade tudi na raznih obronkih. Dandanes je treba zemljo temeljito izkoristiti, zato je treba izrabiti vsak košček zemlje.
Sončnice sadimo v istem času kot koruzo, to je v drugi polovici meseca aprila. Ni pa v škodo, če jih sadimo prej, ker je ta rastlina zelo odporna proti mrazu in slani. Važno pa je pri tem, da pravilno posadimo dobro in pravo seme. Oljarska industrija je preskrbela zadostne količine dobrega semena, imenovanega S4, ki v naših krajih zelo dobro uspeva. Te sončnice so nekoliko manjše od rastlin domačega semena, Imajo polno zrno, donos pa je znatno večji od domače vrste. Domača vrsta sončnic se je izrodila. To seme je navadno sicer debelo, vendar puhlo in lahko. Nova vrsta sončnic dozori nekaj dni prej kot domača vrsta, kar je posebno dobro zaradi spravljanja in sušenja tega semena. Ta vrsta sončnic je tudi manj zahtevna glede vlage in do-
Jalovost goveda
V »roki in gosno'larsUn škodit
Pod pojmom jalovosti ali neplodnosti razumemo vse motnje v normalnem razmnoževanju spolno zrelih živali. Te motnje izvirajo Iz različnih vzrokov in se tudi na različne načine pojavljajo: nerodovitnost pri samicah, napake pri dozorevanju jajčnih mehurčkov, motnje pri parjenju in v razvoju ploda v maternici, itd. Jalovost je torej skupni pojem za razne nenormalnosti, katerih posedica je zmanjšanje ali celo prenehanje razmnoževanja.
Jalovost nastane včasih brez zveze z obolenji aH motnjami na spolnih organih (kot na primer v starosti). Nekatere živali postanejo jalove v času, ko doje mladiče (svinje). Za živinorejce je važna druga vrsta neplodnosti, ki izvira lz raznih nepravilnosti, motenj in obolenj spolovil. Imenujemo jo bolezenska jalovost, za razliko do naravne jalovosti. Bolezenska jalovost se pojavi tudi kot spremljevalka obolenj drugih organov, lahko je, na primer, posledica nepravilne prehrane, prehudega Izkoriščanja krav za vožnjo ln podobno. Jalovost povzroči lahko tudi tuberkuloza spolovil in drugih organov.
Najčešči vzroki jalovosti so v motnjah spolnih organov, kar se pojavlja zlasti pri samicah. Jalove so na primer telice, ki so se rodile kot dvojčki z bikcem. Tudi pri nekaterih oteljenih te-llcah nastanejo nepravHnostl, ki po-
vzroče jalovost. Pri samcih je jalovost zaradi motenj spolnih organov bolj redka. Motnje spolnih organov imajo včasih za posledico ali sploh nesposobnost parjenja ali pa nemožnost oploditve.
Pri kravah je težko označiti točno mejo med naravno in bolezensko jalovostjo. Sodimo, da so normalno plodne tiste krave, ki se v petih mesecih po telltvl gonijo, obrejijo in v teku 14 mesecev vnovič telijo. Krave, ki se po 14 mesecih ponovno ne otelijo, jih imamo za jalove.
Narodno gospodarska škoda je zaradi jalovosti zelo občutna, kajti normalno razmnoževanje živine je pogoj za gospodarsko korist. Največ motenj je ravno pri govedu in konjih; kažejo se v prehudem gonjenju, izostanku spolnega nagona, v nesposobnosti oploditve in splavih. Vse naštete oblike jalovosti, zlasti razna kužna obolenja spolovil, so že od nekdaj huda nesreča živinorejcev. Kljub temu so neplodnosti dolgo Časa posvečali vse premalo pozornosti. Danes je tudi v tem oziru veliko boljše, kajti zavedamo se velike gospodarske škode, ki jo jalovost povzroča živinoreji. Huda je, na primer pri kravah, izguba na mleku: pri nekaterih jalovkah se zmanjša mlečnost-do dva litra, pri nekaterih celo za polovico aH tretjino. Krave, ki se stalno gonijo, mleko večkrat sploh Iz-
bro prenaša sušo. Zelo je hvaležna, če rastlino večkrat okopljeino in trud bogato plačuje s svojim zrnom.
V kmetijski zadrugi prijavite takoj potrebo po tej vrsti semena, da vam bodo seme preskrbele pravočasno in v zadostni količini.
Letošnji odkupni pogoji za oljarice bodo mnogo boljši od dosedanjih. Tudi oljne tropine si bo lahko nabavil pridelovalce, ki ho pridelal oljna semena. Za vzgojo živiRC jc izredno važno, da si preskrbimo zadostne količine močnih krmil, predvsem tropin, da bomo s tem dvignili tudi našo živinorejo in dosegu veČTC mlečnost. Pridelovalcem, ki bodo sadili sončnice in ostale oljnice, se ni treba bati, da bo ostala družina brez jedilnega olja. Količina olja pa je odvisna od pridelovalca samega — čimveč bo posadil oljnic, tem več bo prejel olja in tropin.
Prav sedaj, ko razmišiljamo kako bomo dokončno razporedili zemljo za setev, je potrebno, da odločimo zadostno površino tudi za saditev sončnic. Da pa bo naš pridelek zadovoljiv, si pravočasno oskrbimo dobro seme L. P.
gubijo. Pri dobrih molznicah je škoda zelo občutna.
Pomembno škodo povzroča jalovost tudi zaradi nižjega števila mladičev. Zaradi jalovosti se doba med dvema porodoma podaljša na 18 aH več mesecev, zato imamo v nekem določenem razdobju maniše število rajstev in pri kravah seveda tudi manjšo količino mleka. Vsako tele pomeni določeno vrednost in je normalni prirastek telet nujen za povzdigo živinoreje. Zaradi izločitve starih živali so živinorejci primorani pustiti za pleme tudi manj vredna teleta ,kar velja zlasti za teličke.
Da bi mogli jalovost goveda čim uspešneje zatirati, moramo vsaj v grobem poznati vzroke jalovosti; le tako bomo lahko zmanjšali kvarne posledice.
Se manj nevarni vzroki so razne nepravilnosti pri parjenju. Oploditev izostane včasih zaradi prezgodnjega ali pa prepoznega parjenja. V tem primeru nI potrebno nikakršno zdravljenje, pač na je treba živali pariti o pravem času. Za krave velja pravilo, da so najgod-nejše za oploditev 36 ur po začetku gonjenja. Seveda so tudi izjeme.
Pri parjenju neenako visokih živali tudi večkrat izostane oploditev. S primerno izbiro živali, ki jih med seboj parimo, se ta napaka odstrani. Včasih je vzrok neoploditve rudi sprememba kraja, in takrat, je treba živali prilagoditi novi okolici, ali nepravilna razvitost spolnih organov. Večkrat se primeri, da so organi nepravilno razviti in takrat seveda ne bo uspeha. Vzrok
»Ne boj se, neresec, zavoljo lepSega H ropočem, da bo lovec zbežal.. .*
so razne zrastllne na spolovUIh samcev in samic. Junice Imajo lahko tesno in zraščeno nožnico aH neprehodno maternično grlo, kar je prirojeno ali pa posledica kakega vnetja. Te napake se dajo včasih odstraniti z operacijo aH zdravljenjem-
So tudi primeri, da je oploditev jajčeca s semenom nemogoča, ker seč ali kaka sluz zamori seme in ga onesposobi za oploditev.
Vzrok jalovosti krav in telic je tudi pomanjkanje krme, prav tako, če krma ni pravilno sestavljena ali če je škodljiva. Jalovost zaradi podhranjenosti je pogosta v sušnih letih. Ob slabi in pičli krmi živali hirajo, hkrati jim pa popušča spolni nagon. Včasih pa nastopi jalovost navzlic dobri ln izdatni krmi, ker krma zaradi motenj ni izrabljena. Slabo hranjena živina ne samo hujša, ampak se tudi neha goniti. Jajčniki se zmanjšajo, ker nimajo dovolj hrane. Pa tudi prekomerno krmljenje povzroči jalovost, ker se jajčniki zamastijo. Prav tako vpliva na jalovost pomanjkanje vitaminov v krmi. To vrsto jaiovosti uspešno zdravimo s pravilno prehrano.
Vzrok motenj spolnih organov so tudi temni, zatohli in vlažni hlevi. Če hočemo z živino dobro uspevati, ji moramo priskrbeti suhe in zračne hleve. Letna paša in spuščanje živine na prosto v zimskem času preprečuje te vrste jalovost.
Naštete vzroke jalovosti lahko bolj ali manj uspešno odstranimo. Ostali, zlasti kužni vzroki jalovosti pa bodo opisani v prihodnjem članku.
Sajovic M.
Novice iz Metlike
Zadnje mesece so zbori metliških volilcev vedno zelo obiskani. Tudi na zadnjem sestanku, ki ga je pred kratkim sklical odbor OF, so njeni člani napolnili dvorano, saj je bilo na dnevnem redu poleg podrobne seznanitve članov z preimenovanjem OF v Socialistično zvezo delovnih ljudi, tudi reševanje mnogih perečih komunalnih problemov. Predvsem so se razgovorili o graditvi pletilnice v Metliki, o metliškem pokopališču, ureditvi mesta in drugi komunalni dejavnosti.
V Metliki je zelo pereče vprašanje mestno pokopališče. O njem se razpravlja že več let, odkar se je na mnogih krajih zrušil oporni pokopališki zid, ki se ruši kar naprej. Tudi na zadnjem zboru volilcev in članov OF so razpravljali o tem pokolišču, ki je vrh tega postalo že preteseno, tako da morajo mrtve voziti celo na oddaljena vaška pokopališča. Čeprav se razgovor o tem vprašanju ni razvil, kot bi bilo želeti, je jasno dvoje: potrebno je nekje v ravnini dobiti prostor za novo pokopališče in ga za prvo silo ograditi
IZ nAŠIH
otroške filme, ki bi zadovoljili vse gledalce.
V decembru se je začel na Hribu in v Travniku tečaj ročnih del v okviru zadrug. Obiskovale so ga žene in dekleta. Tečaj smo zaključili konec marca z razstavo. Marsikaj so se naučile tečajnice, saj po vojni niti v šoli ni bilo ročnih del.
V upravne in nadzorne odbore smo na občnih zborih izvolili tudi gospodarsko razgledane žene, ki bodo pomagale reševati gospodarska vprašanja na vasi. V načrtu je gradnja mlekarne, perišč, čiščenje pašnikov, ureditev sadovnjakov in asanacija vasi.
Semič
V Semiču se je 8. aprila končalo desetdnevno spomladansko taborjenje obveznikov predvojaške vzgoje. Zaključka sta se poleg zastopnikov občinskega LO udeležila tudi načelnik vojnega   odseka   in   zastopnik OLO
0 delu mladine na Lazih
Mladinski aktiv na Lazih pri Urš-nih selih še ne obstoja dolgo, O njem sicer še ne moremo veliko povedati, vendar pa hočemo ostalo mladino seznaniti z našim delom. Po številu je naš aktiv majhen, saj šteje samo 10 članov.
Pa poglejmo naše delo. Pogostokrat se sestanemo v šoli, kjer je središče našega delovanja. Tu imamo sestanke in izobraževalne tečaje. Na sestankih se seznanjamo z važnimi gospodarskimi in političnimi dogodki. Pogostokrat povabimo tudi člane ZKS, da nam razložijo probleme, ki jih še ne razumemo. Ob živahnem in zanimivem razgovoru nam minevajo ure in večeri.
Naša mladina ima največje veselje za kulturno-prosvetno delo- V tem pogledu smo se precej razgibali. Zahvaliti pa se moramo za to tov. učiteljici in članom ZKS, ki nam veliko pomagajo in tudi sami sodelujejo. Naštudi-
Ne zacnetujte bogastev, ki nam jih ponuja priroda
V zdravilnih zeliščih je skrit lep zaslužek — treba je
le pridnih rok, da ga poberejo.
V spomladanskem času nabiramo:
CVETJE črnega trna, gloga, bezga, arnike itd. itd. RASTLINE dišeče perle (valdmajster), krvavi mleček
in hribsko reso. LUBJE krhlike.
KORENINE arnike, repinca, bele čmerike, vijolice,
baldrijana itd. RAZNO: hrastov mah, pljučni mah.
Nabiralci v   dolenjskih okrajih! Vsa navodila, vzorce in cene lahko dobite v vaši kmetijski zadrugi ali pa v skladišču
»GOSAD« - NOVO MESTO
(BRŠUIN) - Telefon 155
Trgovsko podjetje »GOSAD« Ljubljana, Prečna ulica 4
z bodečo žico in živo mejo, obenem pa je prav tako potrebno sedanje pokopališče, ki je značilen tip nanesenega pokopališča, ohraniti pred razpadom. Pokopališko zidovje bi bilo treba utrditi z betonom, obenem pa mu dati na zunaj isto podobo, kot jo je imelo do sedaj. Seveda to ne bo šlo brez velikih stroškov. Odbor za olepšavo mesta bo izdelal načrt, da se čimprej zadovoljivo reši tudi to nujno vprašanje.
Za proslavo desete obletnice prvega zasedanja SNOS v Črnomlju, ki bo prihodnjo pomlad, bosta obe belokranjski mesti in številne vasi skušale pokazati udeležencem iz vse Slovenije čim lepše lice. V Črnomlju bodo do takrat zgradili in preuredili marsikaj, tako zgodovinski bivši Sokolski dom, kjer je bilo prvo zasedanje SNOS, Dijaški internat, spomenik padlim borcem, športno1 igrišče in drugo. Tudi v Metliki bodo do tedaj uredili grajski vrt in njegovo okolico ter na njem postavili spomenik padlim. Prav tako letos tudi dograjujejo Dijaški dom, ki se bo tja preselil iz gradu, kjer sedaj gostuje s svojimi gojenci. Njegove prostore v gradu pa bo zasedel Belokranjski muzej, ki namerava spomladi v njih prikazati domačinom in tujcem razvoj narodnoosvobodilne borbe v Beli krajini. Dolžnost ne samo Metličanov, ampak tudi ljudi na okraju pa je, da priskrbe še ostale tri milijone dinarjev, ki so potrebni za dokončno ureditev Dijaškega doma, kamor bi se lahko dijaki preselili že to jesen. V nasprotnem primeru pa bo seveda v Metliki letos in tudi drugo leto marsikateri lep načrt ostal neizpolnjen.
Iz Loškega potoka
Naš okraj je precej oddaljen od železnice. Vendar živijo naši ljudje precej razgibano kulturno življenje.
Imu.no dve kmetijski zadrugi z ostalimi odseki. Obe sta aktivni in se trudita za dvig živinoreje, sadjarstva, gozdarstva in poljedelstva, v kolikor moremo pri nas govoriti o poljedelstvu. Loški potok leži 783 m nad morjem v območju Krasa. Bodočnost ima živinoreja. Zadruge so opravile vpis živine y rodovnik, kar pomeni za Loški potok velik napredek. Mlečnost je nizka. Vzrok je v slabi kakovosti krme, slabi pasmi in slabih hlevih. Najprej bi morali izboljšati krmo, za kar se naši kmetje še ogrevajo. Naročajo umetna gnojila in travna semena.
V zimskem času je KZ Hrib organizirala strokovna predavanja Bila so tri predavanja iz živinoreje. Zanimanje je bilo veliko, kar je dokazala številna udeležba. K lepi udeležbi so pripomogle s propagando zadružnice. Iz do sedaj neznanih vzrokov so nadaljnja predavanja odpadla, čeprav so ljudje stalno povpraševali po njih. Štirikrat so čakali zastonj na predavatelja. Okrajna zadružna zveza bi se morala prav za oddaljene vasi bolj zanimati, pa ne bi bila zamudila ugodne prilike ljudskega prosvetljevanja.
Obe zadrugi skrbita tudi za kulturni dvig svojih članov. Na predlog zadruž-nic je KZ Travnik naročila svojim članom 105 izvodov zadružnega glasila »Naša vas«. Zadružnice v Retjah so naročile 40 izvodov »Naša vas«.
Na občnih zborih sta določili znesek za pomoč KUD »Ivan Vrtačnik« za povzdigo ljudske knjižnice, ki šteje sedaj nad 1000 knjig. Zadružnice pridno berejo, da se število bralcev veča iz dneva v dan.
KZ Hrib-Loški potok je nabavila kinoprojektor. Tri predstave tedensko zadovoljujejo naše ljudi, saj si po težkem delu zaželijo tudi duševne hrane. S tem se širi duševno obzorje in ljudstvo se odvrača od alkohola. Potrebno bi bilo, da bi dobili tudi kulturne in
Črnomelj. Taborjenje je odlično uspelo in so obvezniki obdržali prehodni zastavici Vojnega odseka in Mladinskega komiteja za ^okraj Črnomelj.
Prostovoljno gasilsko društvo v Semiču je začelo preurejevati prostor, ki je nekoč služil za živinske sejme, v park. Zamisel je hvalevredna, vendar pa bi bilo bolje, da bi delo prevzela organizacija Zveze borcev in v parku postavila spomenik borcem in interni-rancem, ki so darovali svoja življenja za osvoboditev domovine v pretekli vojni. Na ta način bi dosegli dvojni uspeh: olepšali bi Semič, borci pa bi dobili dostojen spomenik.
V zadnjem času so naši humoristični listi priobčili nekaj neokusnih in neumestnih šal na račun naših pedagogov. Obžalovanja vredno je dejstvo, da uredništva nasedajo klevetnikom in objavljajo senzacionalne novice brez predhodne preveritve.
Resnica je, da je OLO suspendiral nekega učitelja na semiški šoli zaradi njegovih napak, dejstvo pa je tudi, da je »Pavliha« v eni izmed zadnjih številk napadel kar vse pedagoge na šoli. »Pavliha« si s tako pisarijo gotovo ne bo pridobil naročnikov, njegov dopisnik pa prijateljev med Belokranjci. Bolj pošteno bi bilo, če bi suspendiranega učitelja ožigosal v dnevnem časopisju, za ostale učitelje pa bi lahko ugotovil, da po celodnevnem pouku brez izmeje delajo v vseh množičnih organizacijah in društvih. F. M.
Žrtev alkohola
' Alkohol je uničil Marijo Zurc, po-sestnico iz Gotne vasi. Se v hudi gripi in moreči vročini se ni mogla odreči alkoholu, ki ga je prekomerno uživala vsa zadnja leta življenja. Alkohol ji je vzel pamet, požrl velik del posestva in slednjič izkopal grob.
rali smo že dve igri in dosegli z njima lepe uspehe. Gledalci so nam priznali precejšnjo sposobnost, kar vliva mladim igralcem še več poguma in veselja do kulturno-prosvetnega dela. Za državne praznike prirejamo skupno s šolsko mladino proslave. Za dan borbenih žena smo 7. marca zvečer imeli prireditev, po njej pa smo partizanske matere pogostili. Bile so zelo vesele in presenečene, ko so videle, da jim posvečamo vso pozornost za njihov praznik in so se nam prisrčno zahvalile.
Ali ste že ustanovni, podporni ali pa vsaj redni član Prešernove družbe?
Podzemeljski pionirji so proslavili prihod pomladi
Preteklo nedeljo se je zbralo 51 pionirjev, ki so se skupno z učitelji napotili v Metliko. Tu so si ogledali dva filma: »Pomlad v Beli krajini« in »Deček Mita«. Oba filma sta bila zelo zanimiva. V filmu »Pomlad v Beli krajini« so nastopali tudi dijaki podzemeljske nižje gimnazije.
Po filmski predstavi so se pionirji malo pokrepčali. Nato so si ogledali Še metliški muzej. Nekaj časa so se še igrali, potem pa so odšli domov, polni novih vtisov. Mirni Kure
Mladina v Stopičah želi športnega razmaha
Sedanja doba ni več doba gostilniškega življenja, pač pa doba športa. Vsak mlad, napredno misleč človek stremi za tem, da bi se čim bolj koristno udejstvoval v kateremkoli športu. Taka napredna misel se je prvič pojavila tudi med stopiško mladino. Toda na žalost nima še nobenih pogojev, da bi to misel uresničila. Upajmo pa, da se bo z dograditvijo nove šole našel v telovadnici tudi prostor za odraslo mladino. Ze sedaj pa bi lahko začeli s športi na prostem, z odbojko itd.
A. S.
Šentvid pri Stični
Tudi Šentvid se ozira po soncu in se prebuja iz zimskega spanja. Tu imamo že svojo KDZ, mehanizacijo in strojni oddelek na tekočem, sedaj pa so ustanovili tudi prostovoljno godbo, ki se, čeprav je komaj začela, že kar dobro odreže. To smo videli v Radohovi vasi v gostilni pri Klemenčiču, kjer sta sladka kapljica in dobra godba iz Šentvida še starim ljudem pognala srbečico v pete, da so se morali zavrteti. Želimo jim veliko uspeha! J. J.
Dvanajst in pol dekagramov težko jajce
Ne gre za nobeno prvoaprilsko potegavščino, pač pa za čisto resnico. Gospodinji Slavki Jerman z Drske pri Novem mestu je 6. aprila iznesla lanska kokoš izredno veliko jajce, ki tehta nič manj kot 12 in pol dekagramov. Po velikosti je približno tolikšno, kot bi spojil tri navadna jajca. Kokoš, ki je iznesla to jajce, še ni eno leto stara. Odkar je začela to pomlad nositi jajca, je znesla vsak dan eno, le dva dni pred tem, to je 4. in 5". aprila ni iznesla nobenega.
Na Sinjem vrhu je gorelo
8. aprila je zajel plamen domačijo posetnika Jožeta Žalca s Sinjega vrha. Požar je nastal vsled nepravilnega ravnanja z mastjo, ki se je vnela domači hčerki. Ogenj je tako hitro zajel hišo, da so komaj rešili skozi okno staro mater, ki je ležala bolna v hiši. Vse priznanje gre pogumni tov. Anici Dupinovi, poslovodkinji kmetijske zadruge, ki je hitro prislonila lestvo in z veliko težavo spravila iz goreče hiše nad 80 let staro ženico.
Zaradi suhega vremena so bile v nevarnosti bližnje s slamo pokrite hiše, vendar se je gasilcem posrečilo, da so požar omejili in preprečili še večjo škodo. Žalcu je pogorelo vse, zavarovan pa je bila samo za 100.00 din.
J. F.
Iz Otočca ob Krki
Organizacija AFŽ, zveza zadružnic in tečajnice lanskega gospodinjskega tečaja smo 25. marca organizirale ekskurzijo v KDZ Velika Loka in v gospodinjsko šolo Mala Loka. Te ekskurzije se je udeležilo precejšnje število naših delovnih žena.
Na postaji Velika Loka nas je prijazno sprejel predsednik KDZ tovariš Lavriha. Razkazal nam je zadružne hleve, polne lepe živine in prašičev. Ogledali smo si razne stroje, ki jih uporabljajo pri naprednem mehaniziranem gospodarstvu. Tovariš Lavriha nam je z veseljem odgovarjal in pojasnjeval vprašanja o kmetijstvu, za katera smo se zanimale.
Od tu nas je tovariš Lavriha spremil na Malo Loko, kjer nas je tudi upravnica gospodinjske šole zelo prijazno sprejela. Razkazala nam je vse delovne prostore in pritikline, v katerih so marljivo delale učenke gospodinjske šole. Gospodarska poslopja z vzorno urejenimi hlevi, svinjaki in ko-košnjaki, v katerih goje plemensko živino in perutnino, pa nam je razkazal tovariš inženir, ki upravlja državno posestvo.
Z lepimi vtisi in zelo zadovoljne smo se vrnile domov. Takih poučnih izletov bi bilo treba organizirati še več, da se tudi naše preproste žene seznanijo z naprednim gospodarstvom in kmetijstvom. F. M.
Kostel
Kmetijski tečaji in predavanja ter nizke cene so precej dvignile zanimanje za umetna gnojila v Kostelski dolini. Kmetje so letos kupili okrog dva vagona raznih umetnin gnojil, kar predstavlja rekord v tem kraju, kjer je bila do letos uporaba umetnih gnojil neznatna. Upajmo, da suša ne bo preprečila koristno delovanje gnojil in s tem zopet omajala vero v napredne metode kmetovanja. S. V.
TELESNA^ VZGOJA
LEPA, A TEŽKA ZMAGA
Novo mesto : železničar (Lj.) 6:5!
V zvezi z Dnevom železničarjev Je ljubljanski »2eleznlčar« obiskal dolenjsko metropolo z namenom, da popularizira šport in šah v Novem mestu. Ostale prireditve so zaradi žalostne vesti o smrti tov. Borisa Kidriča to nedeljo odpadle. Šahovski dvoboj med reprezentancama Novega mesta in »Železničarja« na 11 deskah Se Je končal z zmago domače ekipe, ki je z vztrajno borbo dosegla prav lep uspeh, v moštvu »Železničarja« so nastopili starejši Izkušeni Igralci s I. kategornikom Izvekovlm na čelu. V začetku je izgledalo, da bodo Novomeščanl poraženi, toda z borbo za vsako točko so si priborili veliko zmago. Dobro se je izkazal Sila Mitja, ki je z Izvekovim iz slabše pozicije dosegel remi, dalje Sitar ln SkerlJ, ki sta premagala svoje nasprotnike ter Fink in prof. Eržen, ki sta remizirala. Lepo zmago
SKRBI NEKATERIH BELOKRANJSKIH OBRTNIKOV
>Lani sem za prizidek hiše plnčal 200 jurjev. pozimi sem kini samo tri prašiče, letos pa si moram doku/nti osaj še tisti trunnik za mejo in kos sosedovega vinograda — kje, hudiča, pa bom potem vzel še denar za davke?*
je izvojeval ing. Sodnik na sedmi deski ln Tratnik na deveti, Verblč pa 4e remlziral. Izgubili so Jerančlč, Muravec in Kotnik.
Gostje iz LJubljane so domačinom izročili lepo Izdelano plaketo v obliki šahovske trdnjave kot spomin na ta dvoboj.
Rezultati so naslednji: Sila — Izvekov M::1/«, Sitar — Bezrukov 1:0, SkerlJ — Brglez 1:0, Fink - SedeJ %:%, Jerančič - KragelJ 0:1, prof. Eržen — Dokel Vt:V4, Ing. Sodnik
— Dejak 1:0, Muravec — Carman 0:1, Tratnik
— Vrtačnik 1:0, Kotnik — Varoga 0:1, Verbič
— Lužar %:%.
Gostovanje »Železničarja« v Novem mestu
Zaradi vsenarodnega žalovanja za tovarišem Borisom Kidričem Je bilo zadnjo soboto prekinjeno gostovanj« športnikov »Železničarja« Iz Ljubljane. Vse prijatelje športa iz Novega mesta ln okolica obveščamo, da se bo tekmovanje nadaljevalo v soboto ln nedeljo 18. in 19. aprila:
v soboto zvečer bo boks v dvorani Doma JLA.
V nedeljo bo zjutraj nastop motoristov, dopoldne odbojka na Loki, popoldne  nogomet  na stadionu.
V namiznem tenisu so bili domačini boljši
V soboto so bile v telovadnici osnovne šole tekme v namiznem tenisu med domačini in igralci »Železničarja«. Domačini so bili v vseh treh kategorijah boljši in so zasluženo premagali Igralce iz Ljubljane. Proti koncu dvoboja je bilo zaradi smrti tovariša Horlsa Kidriča tekmovanje predčasno zaključeno.
Do prekinitve so bili rezultati taki: Člani Novo mesto : »Železničar« 4:1.
Medic — Skaneti 2:0, Kodrnja — Gabri-jelčič 2:1, Zurič — Glušlč 2:1, Medic — Glušič 2:0, Zurič — Skaneti 1:2.
Članice Novo mesto : «Zcleznfčar« 3:2.
Knafllč — Grajland 0:2, Smalc — Karlln 2:1, Ostanek — Vidmar 2:1. Smalc — Grajland 0:2, Knafllč — Jasih 1:0 (prekinjeno)
Mladinci Novo mesto : »Železničar« 5:1.
Skornjak -- Ercegovič 1:2, Sonc — Mihevc 2:0, Mužlč — Ercegovič 2:1, Skornjak — Mihevc 2:0. Sonc ln Mužlč sta zmagala w. o., ker ni bilo tretjega igralca.
Tudi pri namiznem tenisu so gostje dali v spomin na tekmovanje domačinom lepo plaketo. m.
Srednješolsko športno tekmovanje
Srednješolci se uspešno udejstvujejo v raznih športnih tekmovanjih. Društvo učiteljev in profesorjev telesne vzgoje LRS Je organiziralo že več srednješolskih prvenstev, koder so se zbrali najboljši dijaki tekmovalci iz vse Slovenije. Zadnje srednješolsko prvenstvo je bilo v smučanju. V Kranju so se takrat zbrali tudi dijaki iz Novega mesta ln Črnomlja. Prihodnji mesec bo v LJubljani republiško prvenstvo v odbojki. Dolenjska bo poslala dve moštvi, ki bosta najboljši v predtekmovanju. Crnomaljčanl tekmujejo z Metliko, novomeški dijaki in dijakinje pa bodo še to nedeljo igrali doma z dljnki iz Kočevja, Ribnice in Stične Zmagovalci tega tekmovanja bodo zastor Ml Dolenjsko na srednješolskem prvenstvu LRS.        J. G.
Atletski miting v Novem mestu
Otvoritveni atletski miting bo v soboto 18. aprila ob 15. uri na stadionu v Kandiji. Tekmovali bodo v sledečih panogah: ženske 60 m, 600 m, skok v višino in daljino, met krogle in diska. Moški: 60 m, 1000 m, skok v višino in daljino, met krogle, diska ln kopja.
Vabimo vse atlete, da se prvega tekmovanja udeležbe v čim večjem številu. g.
Z občnega zbora Partizana v Podturnu
Pred kratkim Je bil letni občni zbor mladega telovadnega društva »Partizan« v Podturnu, ki Šteje že 64 članov, največ mladine, ki Ima veliko volje in smisla za telovadbo. Za predsednika je bil izvoljen tovarlS Jernej Lah, ki je najbolj agilen.
Po vsestranski razpravi Je bil sprejet sklep o razširitvi organizacije, o prostovoljnem delu pri graditvi Igrišča za odbojko, nogomet In kegljišča. Proračun predvideva nad 28.000 din dohodkov ln izdatkov. Velika Je potreba po telovadnem oro^lu. Nujno potrebno Je čimprej dokončati dvorano v gasilskem domu, ker se bo le tako delo društva razširilo. M.
Kronika nesreč
Višnje pri Zagradcu. Posestnikov sin Jože Gregorčič Je v gostilni Vidmar v Ambrusu med prepirom dobil udarec v levo stran čeljusti.
Perudina pri Vinici. Posestnik Matija Kuzma je na njivi padel pod voz, ki mu je poškodoval hrbtenico.
Moravče pri Litiji. Posestnikov sin Jože Pavle Je v zadružni gostilni na Gabrovki sam sebe zabodel z nožem v prsa.
Bršljin. S konja 1e padel in si pobil koleno Mtladln Glišič.
Podgrad. Posestnika Jožeta Gazvoda sta dva vaščana napadla na cesti in mu s kolom prizadejala  poškodbe na glavi.
Kočevje. Med delom pri stroju v rudniku si 1e pobil levo nogo vozač Stanko Zupan.
Skovec pri Tržišču. Triletna rudarjeva hčerka Anica Ručman je padla doma v posodo vrele vode ln se opekla po spodnjem delu telesa.
Dolnji vrh pri Dobrnlču. Posestnikova žena Katarina Kit Je padla po stopnicah tn si zlomila desno roko.
C OBVESTILA )
---d&HO_
KINO NOVO MESTO PREDVAJA:
Od 17 do 20. aprila: angleški film »Mandy« Od 21. do 23. aprila: ameriški barvni film
»Tisoč in ena noč«
Od 24. do 27. aprila: francoska glasbena
komedija »V Monte Carto«.
KINO   DOLENJSKE  TOPLIfE PREDVAJA:
15. in 16. aprila: angleški film »NJim pripada slava«.
ZAHVALA
Vsem sorodnikom, prijateljem tn znancem, ki so v tako velikem številu spremili našo ljubljeno mamo Alojzijo Kos, roj. Turk na njeni zadnji poti, Ji poklonili cvetje in z nami sočustvovali, izrekamo toplo in prisrčno zahvalo.
Naša posebna zahvala velja sosedom, ki so nam v najtežjih urah tM<o požrtvovalno stali ob strani. — 2alujoča družina Kosova, Ločna.
DOLENJSKI LIST
Stev. 15.
VES DAN IMAJO ODPRTA OKNA da se otroci ne zadušijo
Namesto v šolah se učijo v razpadlih bajtah, zidanicah in v zatohlih izbah. - Nevzdržne razmere na neobnovljenih in zasilnih šolah v novomeškem okraju
Da jo vprašanje obnovitve šol na Dolenjskem nadvse pereč problem, ie nedavno tega ugotovil že dnevni tisk. Poglejmo samo dva primera, da nam ne bo treba še vedno v nemogočih prostorih nanol razpadlih bajt, v premalih sobicah, kjer bi n. pr. lahko spala dva odrasla človeka, po ves dan pa se v taki zatohli luknji stiska tudi do 40 otrok itd., itd.
V stari Jugoslaviji šmarješke toplice niso imele svoje šole Otroci so hodili v šolo v Šmarjeto kot razred »od-daljencev«. Tričetrt šoloobveznega časa so" ostajali otroci zato doma. V okoliških hribovskih vasicah je trdno vztrajalo mračnjaštvo, zaostalost pa je dajala pečat tem krajem,
Sola v Šmarjeških toplicah ima 60 otrok. »šolska soba« ima prostora 4X4X2 metra! Okna so tako majhna, da glavo komaj vtakneš skozi nje! Okenca so enojna, morajo pa biti stalno odprta, da se otroci ne zadušijo v slabem zraku. Zid je razpokan, vogali se k rušijo, v veži ni lesenih tal, strop med poukom nevarno poka... Stranišče je poleg starega svinjaka brez greznice. Normalne klopi sploh ne moreš postaviti v razred, zato ima učilnica nekaj zbitih klopi in eno slabo tablo. Učil šola sploh nima, niii jih ne bi imela kam spraviti. Otroci nagibajo k tuberkulozi, nekateri so celo že bolni in okužujejo ostalo mladino, ki je prisiljena k skrajno nezdravemu
gospodarski napredek svojih vasi, je nujno potrebno, da jim zgradimo vsaj šolo, kjer bo mladina črpala prepo-trebno znanje. Vsa Suha krajina nima niti ene dvorane, čeprav je želja po kulturno - prosvetnem udejstvovanju precejšnja.
Stavbo, kier je osnovna šola v Ratju, kaže slika. Higienske prilike so nevzdržne, čeprav ie soba v kraju, ki ima za to še najboljše pogoje.
Učilnica je velika 5X5X2 metra! V njej ie nekaj starih klopi in ena 6laba tabla. Okna so majhna, okenca enojna (biti morajo seveda vedno odprta — zrak pa je navzlic temu slab, ker je učilnica poleg gnojišča, na katerem stoji tudi zasilno stranišče!). Za-
»Sola« v Šmarjeških toplicah s svinjakom in straniščem      Pod okni »šolske« sobe v Ratju je gnojišče in zasilno
stranišče
kjer poje žalostno pesem Šmarnica, razsaja pa tudi tuberkuloza. Slabe higienske prilike v vaseh so netile sovraštvo do vsakega napredka.
Da bi tako stanje ublažili, je bila po osvoboditvi v Šmarjeških toplicah odprta dvodelna šola. Spočetka so dobili za šolo še dokaj dobro kmečko sobo, pozneje pa se je morala šola izseliti, ker se je gospodarju pomnožila družina. Da ne bi ustvarjali anal-fabetov, so šolo začasno premestili v stavbo, ki jo vidite na sliki. Že prihodnje leto so mislili namreč na zidavo novega šolskega poslopja. Leta so tekla — »zasilna šola« v Toplicah pa se medtem vpričo otrok in učiteljice podira.
Dobršen del krivde za tako stanje pada na krajevne činitelje, ki se za ta problem niso dovolj zanimali. Starši šoloobveznih otrok žele, da bi otroci Še nadalje hodili v šolo v šmarjeto, Češ, »če je bilo za nas dobro, bo tudi za naše otroke ...« Glavnega vzroka seveda ne povedo — da bi namreč na stari način laže izkoriščali otroke za prekomerno delo, s čemer bi ostanki reakcije tudi v teh krajih imeli še naprej plodno polje svojega udejstvo-vunja.
stiskanju v tej nemogoči šolski učilnici. Okrajni Svet za notranje zadeve je pouk iz varnostnih razlogov sicer že prepovedal, pa vendar... Rak-rana kliče po temeljiti ozdravitvi. Gradbeni odbor in občina naj pokažetn već zanimanja in lastnih vzpodbud, da bo nova šola v šmarj. toplicah čimprej zgrajena, zahtevata pa naj tudi pomoč ostalih forumov! Šmarješki okoliš bi dosegel več uspehov, če bi reševal take probleme, kakor pa da pere umazano perilo raznih klevet in laži.
Nič manj težak ni problem šolskih zgradb V Suhi krajini. Ze v stari Jugoslaviji so bili ti kraji prepuščeni lastni usodi. Ljudstvo je životarilo v neznanju in zaostalosti. V gospodarskem in kulturnem oziru ni bilo napredka. Prav tako stanje je slabilo aktivizacijo v letih NOV. Ljudje niso bili razgledani in so postali lahek plen reakcije.
Vasi so bile med vojno požgane. S pomočjo ljudske oblasti se je večina domov obnovila, treba pa bo še sredstev in dela, da bodo kraji tod okoli zaživeli enakovredno z ostalimi predeli. Tu ni elektrike, ni vode; higienske prilike so obupne. Da se bodo ljudje razgledali in se začeli boriti a
Akademska folklorna plesna skupina „Fiance Maroit" gostuje v Novem mestu
18. in 19. aprila bo obiskala Novo nvesto Akademska Folklorno - plesna skupina »France Maroit« iz Ljubljane. V svojem »Večeru« slovenskih ljudskih plesov« nam bo predstavila stare plese naših ljudi po Beli krajini, po Gorenjskem, Štajerskem in Korcfškem.
Kot je lepa naša domovina, kot je polna naša pesem, tako preprosto lepi in prisrčni so naši ljudski plesi. Mnogi so nam ta ples odrekali, nekateri nam ga odrekajo še danes. Toda so ljudje, med njimi je bil tudi pokojni France Maroit, vodja Glasbeno narodopisnega instituta v Ljubljani, ki hočejo dokazati, da imamo tudi Slovenci svojo pesem, svoje plese. Ti delajo in se trudijo, da bi slovenskemu človeku in vsemu svetu pokazali običaje in navade iz davnih dni, značaj preprostega slovenskega ljudstva, ki se tako lepo odraža v našem plesu.
Prav zato je bila 1. 1946 pri Glasbeno narodopisnem   institutu osnovana
DOMA IN PO SVETU
Ustrelil je otroka, ker Je Jokal. V
ameriški državi Quebec je porota spoznala za krivega nekega Rolanda Char-boneaua, ker je ustrelil svojega 15 mesecev starega sina. Povedal je, da ga je žena ponoči zbudila, češ da otrok joče v sosedni sobi. To ga je tako raz-kačilo, da je vzel lovsko puško in z njo ustrelil lastnega otroka.
Milijonsko škodo zaradi dveh kač trpi elektrarna v Dravogradu, kjer je pretekli teden proti večeru zlezel v razvodne naprave kačji par. V celico, kjer se stikata dva kabla visoke napetosti, sta po zahodu sonca zlezli dve kači, da bi se greli naprej. Seveda sta povzročili kratek stik, takoj zgoreli, konec pa je bilo tudi električne energije. Tovarne, odvisne od dravograjske elektrarne, so stale 12 ur.
Ameriški časopisi so prinesli kratko vest, ki pa veliko pove. Armada je naročila 116.000 križev za že padle vojake in za tiste, ki bodo še padli na Koreji.
folklorno-plesna skupina, ki je leta 1948. začela delati v okviru SKUD »Tone Tomšič«. Pod strokovnim vodstvom pokojnega Franceta Marolta, Marije šuštarjeve, Tončke Maroltove in Marjana Kralja je ta skupina dosegla lepe uspehe v Sloveniji, drugih republikah, pa tudi v inozemstvu. Število njenih članov nenehoma raste, vedno več je mladih ljudi, ki bi radi sodelovali pri častni nalogi seznaniti ljudi s slovensko folkloro. S tem namenom prihaja skupina tudi v Novo mesto in upa, da bo našla dovolj razumevanja. Zanimanje in priznanje občinstva ji bo najboljše plačilo, zakaj dokazalo ji bo, da je svoj namen dosegla.
radi velikega Števila otrok imajo pouk dopoldne in popoldne, kar zdravstvene pogoje še slabša.
Na problem Suhe krajine kažemo že od leta 1945, z rešitvijo in konkretnim delom pa se vedno odlaša. In vendar je dolžnost nas vseh, da tako nevzdržno stanje čimprej odstranimo.
Šol nad hlevi, v zidanicah itd. ima novomeški okraj seveda še več. Treba bo temeljito zgrabiti za delo, potrebna je izdatna pomoč, da bi v okraju zgradili vsaj v prihodnjih 10 letih 42 šolskih stavb, ki so nujno potrebne! Ne pozabimo, da smo v letih NOV morali (Zganjati fašiste in njihove domare hlapce iz mnogih šol, ki so postale zaradi tega žrtev vojne. Obnova šol in novogradnja prepotrebnih stavb v krajih, kjer nekoč sploh ni bilo šol, ne trpita več nobenega odlašanja. Gre za žive ljudi, za našo bodočnost — za mladino!
Vs.opajmo v Prešernovo drufbo!
Izvršni odbor Osvobodilne fronte je dal pobudo za ustanovitev množične knjižne družbe na organizacijskih izkušnjah predvojnih knjižnih družb. Članarina za redne člane znaša letno 240 din, ob koncu leta pa bo dobil vsak član pet knjig brezplačno, in sicer: mladinsko, dve povesti, eno poljudno-znanstveno in koledar. Pri današnjih cenah knjig je nemogoče izdati pet knjig za 240 din, zato bo razliko krila založba iz ustanovnin, ki znašajo po 25.000 dinarjev. Ustanovnino plačujejo predvsem razna podjetja in ustanove. V Novem mestu so se za ustanovnino obvezali LO MO Novo mesto, »Zeleznina«, »Rog«, Tekstilna tovarna in Tovarna igrač. Podporni člani pa lahko plačujejo podpornino od 500 do 5000 dinarjev. Podporni člani so lahko tudi pravne osebe (kolekthn, organizacije, podjetja, zadruge itd.), ki plačajo od. 5 tisoč do 25 tisoč dinarjev na leto.
Prešernova družba izdaja tudi revijo »Obzornik« z letno naročnino 500 dinarjev; člani družbe imajo 10 odstotkov popusta.
Za novomeški okraj je osnovan naslednji odbor Prešernove družbe: tovariš Lojze Nečimer — predsednik, tov. Bogo Komelj — tajnik; odborniki pa: tt. Vladimir Berce, Ludvik Golob, Tone GoŠnik, Zmago Rafold in Marijan Tra-tar. Za nabiranje članov so določeni
poverjeniki, ki so to funkcijo prevzeli prostovoljno. Doslej so se vabilu odzvali naslednji poverjeniki: Saša Papež iz Novega mesta, ki nabira člane v knjigarni; Kobše iz Drske za občino Novo mesto; Vera Sever za Šentjernej, Francka Černe za Škocjan, Vlasta Likar za Šmarjeto, Adolf Grum za Trebnje, Leopold Jovan za Veliko Loko, Slavko Vute za Žužemberk, Marija Bončina za Šmihel pri Novem mestu, Terezija Kulovec za Dvor, Slava Zebre za Trško goro, Ivanka Šega za Otočec, Marija Prime za Grčevje, Bojan Brezo-var za Sentrupert, Vilko Videčnik za Mokronog, Miroslava Zalokar za Doli, Andreja Gornik za Zagradec, Barbka Jesenšek za Ajdovec in Filip Rihar za Sotesko.
Poverjenica Papeževa je nabrala ie 40 članov, Zebretova 8 in Šegova 14.
Podjetja in ustanove, postanite ustanovni in podporni člani družbe, ker s tem pomagate, da pride dobra knjiga poceni med ljudi!
Podjetja in obrtniki, dajajte svoje oglase v koledar in »Obzornik«!
Poverjeniki, pohitite z nabiranjem članov, ker bo nabiranje zaključeno 31. maja 1953. Denar pošiljajte Prešernovi družbi v Ljubljano. NB, štev 601-T-352. Poverjeniki, vsa navodila dobite naravnost od centrale v Ljubljani, Erjavčeva cesta 12. K.
Vsem koroškim borcem m svo;cem padlih koroških borcev!
V dnevih L, 2. in 3. maja bomo letos v Mežici praznovali 10. obletnico ustanovitve I. koroškega bataljona  in napada na Mežico
To bo za vse prisrčno koroško partizansko srečanje. Povezalo bo tiste, ki so bili z nami v času narodnoosvobodilne borbe, in vse ki delajo in čutijo s Koroško.
Okvirni program prireditev:
1. maja popoldne: Nastop fizkulture iz vse Mežiške doline in telovadna akademija.
2. maja popoldne: Sprejem partizanskih patrol, glasbeni in pevski koncert, občni zbor koroških borcev, baklada, gledališka predstava v Narodn. domu.
3. maja dopoldne: Slavnostni govor in zbor, nastop združenih pevskih zborov, zborna recitacija, koroški pevci iz zamejstva, nastop združenih godb; — popoldne: štehvanje Ziljanov, folklora, ljudsko veselje.
Od 26. aprila do 3. maja bo v Mežici tudi razstava NOB ter razstava likovne umetnosti.
O tem obveščamo vse koroške borce, posebno pa še borce I. koroškega bataljona, svojce padlih borcev in vse, ki jim je pri srcu Koroška. Borce in svojce borcev prosimo, da čimprej pošljejo svoje naslove na Okrajni odbor Zveze borcev v Slovenj Gradcu.
Pošljite tudi spominski material: partizanske fotografije, pisane spomi-
ne itd. za kompletiranje razstave NOB. Morda so vam znani tudi naslovi sobor-cev — pošljite jih!
Pripravljalni odbor
V okrevališču Rdečega križa v Savudriji je vse pripravljeno
Dne 21. aprila odpotuje na okrevanje prva izmena otrok. Pohitite s prijavami, da bodo prišli na vrsto vsi otroci, ki so potrebni obmorskega zdravljenja. Organizacije Rdečega križa že ves mesec zbirajo potrebne podatke, iz katerih bi bile razvidne dejanske potrebe terena. Zbiranju podatkov pa so odgovorni posvetili premalo skrbi, v nekaterih okrajih pa s sistematičnim delom sploh še niso začeli. Zato je možnost, da bodo zopet pozabljene sirote in otroci tistih staršev, ki žive v težjih socialnih prilikah, ki niso sami zmožni plačila oskrbnine. Zaradi tega prosi Glavni odbor Rdečega križa Slovenije vse zdravstvene delavce, učlteljstvo, množične organizacije, starše, zlasti pa članstvo RK, ki s svojimi prispevki omogoča vzdrževanje okrevališča, da sodelujejo in pomagajo, da bodo v okrevališče res prJ> šli otroci, katerim je namenjeno.
Odluščimo lupino in našli bomo jedro
Zahrbtno Šepetanje, natolcevanje in obrekovanje okoli dramatske sekcije SKUD »Josip Jurčič« Trebnje, ki se je mučno vleklo že 6 mesecev, je dobilo svojo manifestacijo Javno na okrajnem občnem zboru Ljudske prosvete v Novem mestu dne 28. III »Zaslužni« možje so čutili dolžnost, da spre-govore, toda ne objektivno in pošteno, ampak skozi prizmo osebne užaljenosti. O izbiri delegatov vemo mi člani sekcije samo to, da so bil) od nekoga postavljeni brez naše vednosti, po čudnem kriteriju, kl sliči vse prej na marsikaj drugega kot na za-služnost.
Povod mučni atmosferi in odkritemu napadu v Novem mestu je kaj hitro pojasnjen, če samo kratko rezimiramo obdobje nekoliko pred občnim zborom društva lani oktobra do danes. Tedaj smo soglasno obsodili naslednje kronične bolezni društva: majhna aktivnost društva, ki Je bila izkazana samo z eno aH dvema premierama na leto kljub temu, da so bili pogoji takrat skoraj odlični, saj Je bito Trebnje sedež okraja; naravnost kriminalno pijančevanje, saj se je »Mlklova Zala« skoraj utopila v 200 litrih vina; velike nerednosti režiserja In nekaterih igralcev prt prihajanju na vaje. neinteres vodilnih ljudi, da se v SKUD vključi tudi mladino.
Ob tej priliki so mlajši tovariši, čeravno ao po mnenju učitelja Japlja »mlečnozobl petošolci«, dali konstruktivne predloge za zboljšanje. Kako so se ti predlogi realizirali, naj povedo samo gole številke: 49 igralcev je delalo 5951 ur. naštudiralo štiri Igre, ki so bile 13-krat ponovljene, v šestih krajih
pa smo gostovali. Morda je govornik v svojem avtospevu v pripomoček svoji slavi zapel tudi o reprlzah pri prazni dvorani. Na to se mi zdi brezpredmetno odgovarjati ln koga prepričevati, da temu ni res tako. Režiser Japelj tudi na kvaliteto gleda zelo ostro ln nič se ne čudimo, da naše ustvaritve trga, če pa je raztrgal celo »Hamleta« In »Seviljskega brivca« ljubljanske Drame in »Rokovnjače« novomeškega gledališča, saj se še daleč ne moremo mi primerjati ne k enim ne k drugim. Bolj pa nas čudi zaključek te genialne misli, da je bila na odru zgolj ambicija ln domišljija. Prav pošteno je moral biti mož sam domišljav, da je na skupščini sebi pel take hvalnice in našteval visoko vrednost svojega dela, zakaj vedeti bi moral, da se dela zaslužnih in velikih mož hvalijo sama ln Jih hvalijo drugi, ne pa avtorji sami.
Delegat Bukovec Je trdil, da je mladina izpodrinila vse starejše člane iz društva. Ce po njegovem vseh tistih 16 tovarišev, ki Jim življenjska doba niha med 25 do 55 let — med njimi tudi sam, saj je igral pri prvi igri, pozneje pa Je zaradi priprave na strokovne izpite odklonil sodelovanje kot igralec — nI še odraslo hlačkam cicibanov, potem smo res srečni, da Je v Trebnjem otroški vrtec.
Čudno, da Je tovarišlca Pcljanškova naenkrat postala mladinka, režiser Japelj pa to Je zadnje čase tako vneto potiskal med stare. Nerazumljiva je njih logika. Nikomur nismo vzeli »komandnih« položajev, nikogar nismo izpodrinili, pač pa naBprotno. vsako-
ZALKA GUZE3:
KO BODO ZAPELI MURNI...
Pomlad budi upe, a tudi spomine. Zato, ker je pomlad blizu, mi je spet živo stopil v spomin tisti dogodek pred letom ...
Najlepše je ležati na travnati jasi. Na ti^ii travnati jasi, kjer bo kmalu vzvetelo vse polno pomladanskega pod-leska, za njim bo bujno ozelenela trava, iz nje pa se bo vse do visokega poletja dvigalo polno pisanih cvetov. Najlepše se bodo razrasle marjetke in čebele bodo pozibavale cvetove. Tam domuje nešteto murnov. Ko ležiš v travi, ti zazvrči njihov visoki »i« zdaj s te, zdaj z one strani. Malo se ozreš naokoli, pa vidiš, di si sredi mnogih domov teh neumornih pevcev. Večina ima vhode v svoje rove obrnjene proti dopoldanskemu soncu in tu — na pragu svojega rova uživajo ob toploti, ki do konca njihovih rovov gotovo ne seže. Če jim požvižgaš, najbližji obmolknejo, se umaknejo v rov, drugi pa pojejo nemoteno naprej. Cvetna poljana bi bila manj pestra, sprehod po njej manj zanimiv, če bi utihnili vsi murnčki, — saj spadajo sem kot cvetje med travo, kot ptiči v gozd in kot oblački na sinje nebo.
Lani spomladi se je tisto dopoldne zjasnilo, in čeprav je bilo po cestah in
kotanjah še mnogo mlak, smo si zaželeli sprehoda in šli pogledat, če se pomlad budi. Nekje je vzfrfotal škr janec, v visoki bukvi je žvrgolel str-nad, od nekod se je oglašal kos. Španski bezeg je bil že ves zelen, zeleno je bilo kostanje, iz hruškovega in jablan i nega popja so se izvijali listi. Nareke so zlatile nek vrt. Kako hitro je oživela vsa narava, koilko zadovoljstva, upanja in sreče je vlilo^ takšno prelepo pomladansko razpoloženje v vsa srca!
Tudi naši murni so že peli. Toda slabi so bili njih glasovi in nekako čudno redki. Ob neki mlaki na cesti pa so bili trije šolarji silno zaposleni in so pritegnili še našo pozornost. Mlaka, približno meter dolga in pol metra široka, je bila polna murnov. Vsi so se trudili, da bi priplavali na breg. A vsakogar, ki se mu je to posrečilo, je kateri izmed fantov s palico porinil nazaj v vodo in užival ob gledanju, kako se je spet obupno branil utoniti v kalni mlaki. In z naslado so šteli, kdo je »zalotil« več takih, ki so prišli do brega.
Brez besede smo nekaj hipov opazovali njihovo početje. Naš nemi pro-
test jih je pričel vznemirjati in eden od njih je predlagal, da gredo drugam.
»Hočete poiskati večjo mlako in naloviti še več murnov?«
»Ne, smo se že nagledali, kako plavajo,« so v zadregi odvrnili.
»Hodite gluhi in slepi skozi naravo, — ste brez srca?« so padale po njih naše ogorčene besede. »Ali vse ž,vah tako mučite? Ste vsaj za hip pomislili, kako bi vam bilo, če bi bili sredi morja, pa bi vas tisti hip. ko bi se oprijeli robu rešilnega čolna, nekdo z veslom pognal nazaj v valove?«
Povešenih glav so poslušali, nato brez besede odšli.
V mislih mi je vstala tista Cankarjeva črtica, kjer piše o dečku, ki je z naslado počasi moril muhe. Je kdo fante vzgajal v ljubezni do narave, do živali, — do soljudi? Na naše razpoloženje je legel težak oblak, in le pogled na murne, ki so se drug za drugim končno le rešili iz mlakuže ter urnih nog iskali najbližjo pot v zavetje trave in svojih domov, nas je spet razvedril.
Ko bodo zapeli murni, prisluhnite jim. A ne storite jim nič zalega. Brez njih bi bile cvetne poljane kot izumrle. Ko bodo zapeli murni, bo pomlad...
gar vključili. Tudi gromovnik Je imel možnost nadaljevati svoje delo, prav tako pa je imel možnost tudi drugi režiser, ki Je obetal dve igri, in vodja pevskega zbora, ki še do danes nI zbral zbora, ampak Je pevski program, ki Je bil predviden za Prešernovo proslavo na seji odbora v decembru lanskega leta, črtal ln prav hvaležni moramo biti novomeškemu kvartetu pod vodstvom tov. Marklja, ki Je nadomestoval črtani program.
Morda bi bilo bolj koristno, da bi delegati povedali, kaj so oni ln sploh člani upravnega odbora pomagali dramatski sekciji. Prt najboljši volji in odličnim optičnim organom smo jih redko ali sploh nikoli videli. Vsakdo bo verjel, da je mnogo pri-jetneje pozimi sedeti v toplo zakurjeni sejni sobi, kot pa vsak večer po 3 ali 4 ure vaditi v nezakurjenl dvorani. Lep primer pomoči je menda tale izjava člana upravnega odbora: »V nedeljo boste še igrali, potem nič več, ker bo za dvorano naredila pogodbo kino uprava.« V tej Izjavi tiči vzrok, da naš oder tako vneto odklanja vsa gostovanja drugih igralskih družin.
Možje so se zadržali tudi ob kulisah, ki baje trohne. Res, da Je nekdo pri mizarskem podjetju naročil kulise. Dolgo dobo so ležale v podjetlu, ker društvo ni imelo denarja, da Jih dvigne, niti jih ni potrebovalo, kot Jih ne potrebuje še danes. Morda bi se ogromna vsota, ki bo Jo požrla lesena ogrodja, dala bolje uporabiti za modernizacijo razsvetljave na odru. Glede sumnje ln podtikanja o denarnih poslih in o deficitih odločno povdarjanr, da je gola laž. Možje bodo morali to svojo premišljeno ali nepremišljeno izjavo zagovarjati.
O repertoarju so pregrell samo to, kar so doma že neštetokrat povedali. Pozabili so povedati samo to, da so doma izjavljali ob sprejemu repertoarja na programskem sestanku, »za naše zmožnosti to ni«, teo pa je nam uspelo, so pač morali najti nekaj. In o nemorali okolt uprizoritve »Vdove Roš-linke«. Čudno, da delegatka Vodoplvčeva nI ponovila na skupščini izjavo, ki Jo je dala režiserju po premieri: »Igra Je popolnoma uspela in ji ni ničesar očitati.« Vihar prahu okoli mladoletnih igralcev je nepotreben, Če vzamemo v poštev, da Je samo en igralec bil pod 16 leti ln še za tega je sodelovanje odobril ravnatelj nižje gimnazije, ki je gotovo vsebino poznal. Generalko si 1e ogledal tudi učitelj telovadbe na nižji gimnaziji. Bukovec, če se mu je zdelo kaj nemoralnega ln neumestnega, bi bil lahko preprečil premlero kot podpredsednik SKUD.
Toliko v odeovor in pa v pojasnilo delegatom, ki so bili popolnoma napačno seznanjeni s situacijo SKUD v Trebnjem. Prepričan sem, da bodo vsi tisti, ki so nas na vsaki predstavi nagradili s toplim priznanjem, sodelovali pri razčiščenju umazane kampanje ter nas ocenili, ne pa tisti, ki so se nam v različnih družbah pomilovalno smejali. Iz vrst delavnega človeka, kateremu smo v prvi vrsti igrali ali v pouk ali v zabavo, nismo slišali pritožbe glede repertoarja, kaj pa si žele posamezni malomeščanski fillstri, tega ne moremo upoštevati.
Iz napada delegatov se zrcali osebna uža-Ijenost, strah pred dejstvi in nlih veliko nerazpoloženje proti mladini v Trebnjem. Na vse to bi odgovorili takole:
Tudi tam, kjer teko danes mladinske proge, so bile korenine čvrsto zajedene v zem-Jo, toda mladina Hh 1e tzruvala. Vodila Jo Je misel, da Je trdno in nepremaglHvo samo tisto, kar je v ideji zdravo in pošteno, vse drugo bo moralo odnesti, čeprav Je trenutno leno pobarvano, v sebi pa skriva Jedro sovraštva do vsega, kar Je novega.
Janez Gartn»r
»