Izvoz v prvem tromesečju
Letos je družbeni  plan  pred-   dinarjev   ali   22.5°/»   določenega •
videval večji izvoz, kakor pa je   letnega   piana.   Ta   tzvoz   je   za •
bil   leta   1955.   Povečanje   izvoza   nekaj   nad   5   milijard   dinarjev <
in   zmavnjšanje   d«ficita   plačilne   ali   za   37%   večji   od   izvoza   v ;
bilance    je    ena    glavnih    na-   Istem abdobju  lani.                        <
log   naše   gcupodarske   politUce.      ^ povečanja tevoza je prlSlo '¦
*ato smo rezultate ,zvoza » pr-      vseh veja,h industrije in kme- I
v*m   tromeseCju   pniakovali   z   ujst       razen  ^           J             Ce ;
veUtam   zammanjem,   zlasti   za-      imerjam<)  rezutote  leto,šnj,ega I
rad, neugodmh vremensk* r»-   ^                      obdobj*«    leta ¦
meLki so vladale v vsem tem   19M>   zMŠa   povfrfanje J v   indu_ :
^^    JU-                                        striji 24»/o, v kmetijstvu pa 54%.  •
jr^vVa0"^^       ^ !•  »f*  **~  P-«  v i
"poS;  " ^ ^^ ^  •*««*>*»«,.  pa  SUrikratno. t Tudi na mednarodnem tržišču   , ^^  kmetijskA pridelkov se  ,
j.   i   -•     i     j t      i     •     ¦       •   •     nadalje    zivine    in .m«a    kjer •
nas   zUBt,   ^razilo   Pn   prodaji  ^^ i2delkov                          *"   ¦
lesa,   Toda   ob   koncu   janskega
In    v    začetku    letcinjega    smo     Rezultati prvega tromesečja \n i
sktenili  mnoge  trgovske  aranž-  sklenjene   komercialne   pogodbe T
maje, ld so dali našemu gospo-  kaižejo.  da določeni  obseg  izvo- J
dar&tvu široko področje za pro-   za  lahko  ne  le izpolnimo,  tem-
dajo   proizvodov.   SkleniH   smo   veL tudi presežemo, ie ne bodo
mnogo bolj  široke  aranžmaje  s  nastopile  kakšne  nepričakovane
Kitajsko   in   z   vsemi   vzhodno-   okoliš^ine.
evropski.mi   državami,   razen   z      Smerl ^          ^^ y          m
Madzarsko, urejene so «« tromesečju ustrezajo glavnim 15-terjatve z ZahOdn0 Nemiijo. nijam naŠ€ ^^ t^^, dkJmjen je kreditm aranžma z politike. Ivoz v ^^n^e Itahjo    ter   nove   trgovsfce   po-   ce,.jine        fe           }       &      Ce.
Codb« z Indijo in  BUrmo   Nasa   pray        ab,oluto               i2voza
država una sedaj P^kti^no v evrwske države znaten ven. vrzpostavljene trgovske odnoiaj« dar ^ je odstotek udeležbe teh' z vs«ni drzavami sveta, kar držav nekoliko zmanj^an Od omogoča zunanje-trgovrinskim ?5>4 na „ 7,/o_ udeležba azij. organ.zacija.rn da blago prc^a- skih držav se jfi ^^^ abso. jajo na najbolj ugodna tržašfa. ,utno -n relatiraOi in sicer od Treba pa je poudariti. da v iz- 822 minj.^^, ali 58% „3 j.ng vorzu v glavnem še m probtema miIijonov ali 6jl,/o Izvoz v ZDA prcdaje našega blaga, temveč ]e pray ^^ absolutno in reja_ probl&m proizvajanja v zadost- tivno pre,ce, po^^an, Afriške ni količini in v potrebnem asor- {n južnoameriške države ^ M. timentu.                                        stopane z večjim Izvozoim ka>kor
Preden začnemo govoritl o sa-  lani,    toda    njlhova     relativna mih   rezultatih   izvoza,   bi   radi   udeteiba je neJioHko manjša. opozorili na pojave, ki bi Lahko      Ze  ve6krat ^  ugotoviU> da postali ovira za povečanje izvo-  ^   obn<)vitev   gospodarskih   od-za. Na svetovnem trziscu so bile  nošaj.ev    z    vzhodno-evropskumi , v  zadnjih  letih  cene  visoke    in  državami    ugodno    vplivala    na J naše   inštrumente   smo   dolofiaii   spložni  obs      bmenjave  z  too-na    podlagi    tako   visokih    cen.   zemstvom ins da ne bo privedla 5 Tem  «mam so  pnlagojene tudi  do  ^^^^  izmenjave  z ^. naže notranje cene, kakor n. pr.   hodno.evropskimi   državami   To za kanopljo. les, meso, ltd. Toda   potrjujejo   tudi  rezultat;  prvega letos  so   začele   na   inozemskih   tromeseija.  Povečanje  izvoia  v tržiščih cene padaU, vendar te-  države  Evropske  plaiitoe   unije ga pada cen ne spremlja notra-   ^^ okrog ^^^  mUijardo nj« trfišče, temveč teži obdria-   dillarjcv.    v    vzhodno-evropske ti  sedanje  cene  in  zahteva  za-   države pa okrog 2.300 milijonov. radi izvoza višji koeficient. Pro-  VendaT   gre   fe   vedno   največji cedura za po-vecanje koeficienta  del ^^ y ^3^^ Evropo. je bako dolga, da ob tem rzgub-
ljamo tempo in tako otežkoča- Tudi Izvok v eosedne države mo izvoz. Drugd pojav j-e ta, da se je povečaJ za skoraj 600 mi-so možnasti za povečanje izvoza Ujonov dinarjev. Na prvem me. nekaterih artiklov tudi iznad stu je Italija, za njo priide koli&Ln, ki jih je določU plan. Avstrija, nato Grčija itd. Toda pri bvmu se dave* na Gtavni partnerji v našem tz-pramrt proizvodov ne plaža. voau ^ bjili. ItaUja> ZDA ^ Ta-ko se komuni zmanjsujejo hodnia Nem4ija ^, ZSSR Naj. dohodki, ako se ta kaličma izvo- ve&je ^^^ v primerjavi z zi. Zato nekatere komune ne ^^ otod,t>bjem ^; k^g zssr dovoljujejo izvoz teh -artiklov, (za po,^,.^ mUijardo), nada-da bi zadrfele proirvod. V (em j. ^A ^ nuiiiaido di-pogledoj bi bilo treba napravih ^ Ja Nemčlj4 400 miHjo_ dol^en« spremembe, toi bi ko- ^ P<>membno poveCao^ kaže mune bolj zainteresirale za 1«- tudJ ^^ v Francjjo> Sw.ico (za_ ^*"1                                               radi   pošitjke   ladje)   in   CeSko-
Izvoz je v prvem  tramesetjn   slovašk«. doseeel   -vsorto   13.219   miJijonov                             Ivo Barbalič