tlOftk, ((trtak iaaolnto (kij* in »olji t IIiTi-„ru brt< poailjanja na in i* »»« I"1' i k. k pol lil« ..*„ — „
, litri I M* ■ i .. *o ..
Po |io-l i .
Z. l»W 10 (fl. - k. u pol lri»    .'• ..   - ..
M Mri irti - ■■ <iU ■•
Vrodiiatto in o»r.i?iiiit«o j« m stolnem trgu(l)om-pl.tr) bii. it. 17».
Št. 141.
\r Mariboru deoerabra lHGf>.
O/u.in i l.i Za nnV4<lno drastoptv> ITClI «» plailj* 6 kr , i» «e natian« i ki .:. S kr. t* <e Inka «krat , 4 kr. 1» »e tiaka Škrat »a/a pimienka i* plafu-jejo p«, prostoru.
Za t«ak tiari jo pl,;at. kolak (itamprlj) „ J0 k
Kokopiii ne ne rr >.'.>).. -Jopi«i naj a« Maaovoljn.i fran kujejo.
TeoaJ II.
Iz Dol poleg Idrije, 24. nov. [Izv dop.j
Štajerskim narodnim poslancem in goriškima, gosp. dru. Tonkli-ju in Zigon-u! — Tudi po naših planinah BO odmevali vaši krepki glasi v deželnem zboru štajerskem in goriškem o pravičnih tirjatvah Slovencev. Izre-knmo vam iskreno hvalo za junaško postopanje; vedno bomo kakor naše sive skale stali za vami, dokler dosežemo od Boga nam dane pravice. — Srb pravi: če nas je malo, pa smo ljudi — tudi nas je malo pa krepki narod smo, in s združenimi močmi hočemo delati, živeti. -— ZlVela zediujena Slovenija !
Janez Zakelj, župan. Luka Hejc, Tomaž Cigale, svetovalca.
Njegovo Velićastvo.
naš presvitli cesar in U6tavni vladar Franc Jožef I. bo bržkone že zopet stopil na domačo, lastno zemljo, ko pridejo te vrstice našim bralcem pred oči. Z dolzega pota v vzhodne kraje se zopet vrne med svojo narode. Iz onih svetih krajev, kjer se je pred 18 stoletji oklical božanski nauk: „Ljubite se med seboj !", vrnil se je zopet v svojo državo, ktera tega nauka nikdar morebiti ni bila bolj potrebna kakor zdaj. Ne bomo .se spuščali v posameznosti njegovega potovanja, čas in poslužna peresa nam bodo razkrila, ali je našel v vzhodu priliko opazovati, kako naj se narodi ne vladajo, ali je iskal in našel zvez z drugimi državami in šo marsikaj. Tudi no bomo vprašali po mogočnem vtisu, kterega je morala imeti na vsacega opazovalca veličastna prikazen , da je človeški um in človeška delavna roka združila in človeškemu napredku odprla dva morja, kterih niso ločili belo-zeleno ali črno-žolto pobarvane troblji ve pregraje, ampak mod ktera jo bila stvarnikova roka položila neizmerne skaline in puščave z vsemi svojimi strahovi, člo veška neumnost in sebičnost pa — kar je še huje — polno kopico prod sodkov in vraž.
Ko se je pred nektorimi tedni ustavni nositelj in zastopnik avstrijske državne ideje poslovil za nekoliko časa od svojih narodov, gotovo je vzel nnjgorkcjša voščila in najbolje želje svojih ljudstev seboj nn pot. Vračaje se v svoje države, uašel bo sicer marsikaj spremenjenega, našel pa bo gotovo glede svoje visoke osebe in glede svoje rodovine nespremenjena srca, iz kterih so izvirala ona voščila. Našel bo še nekaj. Že pred njegovim odhodom so bili, ki bi bili najrajo videli, da bi bil provzvišoni monarh ostal med svojimi narodi. Če bi no jemali v poštev Čehov, ki ne priznavajo sedanjo ustave in njenih odgovornih izvrševalcev hote svoje dogovore direktno sklepati s
krono samo, čutila so jo tudi v ustavi bliže stoječih krogih gotovo loajalua želja, naj bi ustavni vladar v tako važnih časih ne hodil iz svojih držav. Radostno pa so tudi ti podvrgli svoje želje visoki volji vladarjevi. To posebno zato, ker so imeli teoretično čisto opravičeno misel, da bo ustavno lni-nisterstvt, s pomočjo postav in ustave, ktero si je takorekoč samo napravilo in vstvarilo po svojih željah, in s pomočjo obširnih vladarjevih pooblastil vedelo nekoliko tednov brez posebne škode krmiliti avstrijsko državno ladijo. To upanje se ni potrdilo. Njegovo veličastvo bo vračaje se od suečkih svečanosti našlo, da vsa ustava in vsa še tako obširna pooblastila Njega uo morejo nadomestiti. Da ne postanemo preobširni in so no zamotamo v sitnosti, hočemo pokazati samo na Dalmacijo. Kes je vlada mogočno zavihtela meč, kterega jej je bil cesar pri odhodu prepustil. A rabila ga je tako nevkrotuo', da je obrezala ne le one, ktere bi bila imela ž njim braniti, ampak tudi samo sebe in nenavadno orožje dones skrhano leži pred vladnimi nogami. Vlada, ki je dalmatinsko homatija zakrivila, ki se jo lotila to stvar rešiti in in vsaj potlačiti, čc žo ne rane zaceliti, denes ne ve; no kam no kako. Z obširnimi pooblastili preskrbljena vlada komaj čaka vladarja, da se izuobi svojih pooblasti in da cesar popravi, kar je ona zagazila. Upamo, da stvari v Dalmaciji niso Šo tako zavoženo, da bi ne bilo rošenja; upamo, da bodo cesarjevi sklepi vedeli pomiriti provincijo, ki jo vedno zvesto stala okolo njegovega prestola. Ali če to tudi žo srečno izide, razkrilo jo ravno dalmatinsko vprašanje rano, ki mora vsacega Avstrijauca v srco zaboleti. Kdor količkaj pozorno opazuje izjave, ki so na dan prišli pri razgovorih o Dalmaciji, moral je opaziti, da se avstrijska misel bolj in bolj p o-g u b 1 j a, in da čc bo tako n a p roj š 1 o, s o popolnem ra z g u b e upanja, ktora so stavili narodi in posamezni v državno m i s ij o a v g t i j s k o. Ministri so bodo zdaj cesarju bližali in mu predložili pre-stolcn govor, o ktorem so se bajo po dolgem pričkanji mod seboj porazumeli. Če kdaj jo zdaj čas in sicer skrajni čas, da cesar odločno vpraša svoje svetovalec: Kaj ste naredili iz mojih narodov!? Zdaj je čas, da so situacija brez ovinkov in prikrivanj pojasni vladarju in spominjamo se besed umrlega francoskega državnika Borrycra, ki jo enkrat v javni soji vladi Louis Philippa zaklical: „Uekši, da bode te Francijo osrečili s svojim liberalizmom, postali sto voditelji to dežole, — nujte — pokažite nam svoj liberalizem drugače nego v besedah, da ga bomo mogli soditi!" Naj se ta sodba tudi v Avstriji stori, prodno bo mogoč žalostni klic : Vse prepozno!
Balkanski poluotok.
(Zemljepisna in najnovejše zgodovinske črtice o balkanskem ali grsko-turskem poluotoku, spisal M. Miliaeljev).
(Konec.)
El krst B&ftni, k m in m kmti, /.» krat častni i »lokoilu ilatnu.
Iv. Maiurauič
Ur m Itn upoma vojnu 1921 -1327
IX.
Konečuo so zaštitne vlasti mir napravile, se ve da potem, ko so se zarad bodočega obstanka Grške med seboj in s porto ua tanko dogovorile. Od pogodbe fi. julija so se med seboj pogajale o prostranosti prihodnjo Grške in Angleška je marca £828 opravila, da ima grška knježevina obsegati pokrajine : Peloponez, (Moreo) Atiko, Beocijo, Tokis, Lokrjs, Negroponto (ali otok Evboea) in kvkladne otoko in da naj sultanu vsakoleten poplatek l'/y milijona turških pijastrov plačuje, pa oba sultan iti Kapo d' Istrija sta ta predlog zavrgla. Ruski meč je slednjič diplomatični vozal, ki se ni dal razvozlati, razsekal. Ko je slavni Diebič Sabalkanski*) 1829 Turčiji drenopoljski mir narekoval, je moral sultan tudi popolno samostalnost Grško s znatno razširjenimi mejami pripoznati. Angleška , kteri ni to posebno dopadlo, je vendar le toliko še opraviti zamogla, da ima Grška lo do Tcrmopil in Aspro-potama segati in Leopolda od Sachsen-Koburga apanažiranegu angležkega kraljeviča za kralja dobiti. Ta vendar ni hotel krone sprejeti (1830), ako ne dobi Grška otoka Krete, — kjer so so šo vedno Sfakjoti s Turki praskali — in boljših mej na kopnem.   Ali angleško miuisterstvo ni v to privolilo.
Mod tem umorijo, kakor je bilo žo omenjeno, Kapo d' Istrijo predsednika, vnamo se julijski punt na Francozkem (1830), vslod kterega je bil francozki kralj Karol X. pregnan (ki je G. novembra 183G v Gorici umrl) ter se za vlade Ludvik-Filipa razvije „srčno porazumljenjo" francoske in angleško vlade, in tako so tri zaštitno vlasti pogodbo 7. marca 1832 sklenile. Ta jo odločila Otona bavarskega kraljeviča za grškega kralja, neko začasno vladarstvo zarad njegovo raaloletnosti, raztegnila meje do zalivov Arta in Volo
"'*) SabaTkanski je dobil priimek od svojega cara zato, ker jo prti Balkan s svojo hrabro vojsko prekoračil. "**
in pripravila vsled poroštva treh zaštitnih vlasti novemu kraljestvu posojilo 60 milijonov frankov. 30. januarja 1833 prijadra mladi kralj s začasnim vla-darstvoni in 3.500 mož bavarskih vojščakov pred Nauplijo , ter 8, februarja obhaja med ukaujcm in živioklici svoj slovesni vhod.
Začasno vladarstvo (grof Armarsperg, državni svetovalec Mauror, po-llspstveni svetovalec Abel, general Hoidegger) so prevzeli neskončno težko nalogo; dežela je prišla namreč ob prebivalce, bila je od Turkov (ki so vso oljkina drevesa, glavni proizvod blagostanja uničili) opustošena, narod v stranke razcepljen, na noben red privajen, poln zavisti proti tujcem in latincem (zahodnim katoličanom) — in za nameček je bila nova država za samostalen obstanek očitno premajhna in prerevna, ter zarad tega jo bila prav za prav na prihodnost odredjena, t. j. da so ima na turško stroške razprostirati. Začasno vladarstvo je neredna krdela razpustilo, ter jo s toni potilo moč kape-tnnov, bavarski vojščaki so bili kot posadka v vtrjenih mestih, uporna Majna je bila primorana h pokorščini , roparska krdela na turški moji so bila razkropljena in v istem času so se občinske zadevo s svobodno inunicipaluo ustavo vravnovale, uprava državnih dohodkov se je na novo ustanovila, redne in pravilne sodnijo so se utemeljile, denarstvo so jo tudi na novo vravnalo, zaslužno vojščakc v osvobodivni vojni so •/. narodnim premoženjem obdarovali, cerkev je z napravo narodnega zbirališča s kraljem na čolu od carigradskoga patriarha neodvisna postala, javni poduk in omika jo začela napredovati in z neizrečenim trudom so je nekaj bataljov redne pehoto in malo brodovje napravilo.
V obče je začasuo vladarstvo mir vzdrževalo, zarad tega so so prebivalci množili, posebno ker se jo mnogo Grkov iz Turčijo naselilo, povzdigovalo se je poljedelstvo in vinoreja, posebno pa brodarstvo, nenavistne živijo vendar lo ni moglo vladarstvo odpraviti ali pomiriti, namreč vojaško stranko in velikaše. Prosto ljudstvo je hotelo red in mir imeti , pa jo bilo nevoljno zarad nenavadnih oblik in čisto nove ustave, posebno sejo gozdni postavi vpi-ralo, ter jo pisano gledalo toliko tujcev , ki so bili zgolj služcb lačni Nemci v vojaških in mestnih službah; velikaši in odličui prvaki so hudo sovražili ohole tujce, ker so menili, da lo njim državne in mestjanske službe slišijo, in tudi zato, ker so so službo brezobrazno in iz sebičnosti polastovali , ncglcde je li so za vse sposobni ali ne. Ta stranka se je kot ustavna ustanovila, kajti v resnici bi bilo taki zbornici, v Jiteri so morali prvaki naravno prevago imeti, mogoče, da najboljšo sredstvo, zaničevano sebične tujce br/.o boljo v
Narodno gospodarstvo.
SLAVIJA.
Gospod Jan Ladislav Černy, poročnik „Slavije", vzajemno-zuvarovalne banke v Pragi, je že nastopil svoj urad kot prvi tajnik generalnega zastopa Sla v i je za dežele slovenskega jezika s sedežem v Ljubljani. S teru so začenja pri zas prvi kupčijski zavod te baze, ki jo slovanski, za Slovanstvo sploh in za nas posebej jako važen. Važen za Slovanstvo zato, ker je prvi zavod, ki uresničuje idejo slovanske vzajemnosti na polji obrtnijo in kupčije. Važen za nas, ker hitro osvobodi velik del ljudstva in posebno našega kupčijstva iz rok tujih akcijonarnih zavodov, ki so jih nam urinili protinarodni klativitezi. Ker nimamo v ožji svoji slovanski domovini založnic, hranilnic, zalnžilnih, pridobitnih in zapo-četnih društev, kakor bratje Čeboslovani, moramo, ako se hočemo osvoboditi iz rok neniškutarsko in lahonske dennrsko aristokracije, podpirati tako zavode, ki so širijo pri nns iz širje tedaj tudi našo slovanske domovine. Tak zavod je Slavija, vzajemna zavarovalnica v Pragi, ktero so založili in jo podpirajo imenitni česko-slovanski narodnjaki, kakor dr. Fr. Pnlackv, historiograf češke kraljevino, Jurij knez z Lobkovic, grof Otokar Černin, Janez Skrejšovsky, lastnik „Politike" in „Pokroka", dr. Fr. L. Chleborad, pisatelj in osnovatelj česko-slovanskih dolalskih društev itd. Slavija daje svoje zaloge na dobičke z eskomtovanjcm bankinih menjic, s posojili na platežne papire, s posojili na sirotinsko gotovost, s kupovanjem burznih papirov, zemljišč itd., ter nam more dati popolno nagrado za drago uvero (kredit) tujih in nenarodnih zavodov. Tedaj je le nana^cm narodu ležeže, da temeljito podpira Slavijo z obilnim pristopovanjem Delavnost Slavijo jo tako obširna, da je vsacemu mogoče, se nje kot ud udeležiti. Kakor sledi iz inscratn, ki ga v denašnjcm listu razglasujemo, so trije zavarovalni odbori, v kterih jo Slavija jako znamenitih vspehov dosegla, in sicer: 1. zavarovanje za življenje, kakor prcskrbljenje otrok, veno (dota) o žcnitovanji, dohod« itd.; 2. zavarovanje za smrt, kakor prcskrbljenje vdiv in sirotek in, 3. osnovanjo društev za vzajemno podedovnnjc z načelom: združiti več oseb brez ogleda na stan, starost, spol ali občanstvo, da bi bili vlogi za zavarovane ude pomnožoni, prvič z obresti in obresti od obresti, drugič z bankino kupčijo, in tretjič s podedovanjem po onih udih, ki zapusto svoje tirjatve v prid določene dobe pričakalih udov, ako so umrli pred si izgovorjeno dobo. Po sijajnem vspehu, kterega jo Slavija dosegla v kratkem času svojega trajanja, bo razširila Slavija svoje delovanje, ter ima k temu tudi že dovoljenje, tako da začenja zdaj tudi v zavarovanji proti ognji in toči delati. Iz vsega srca voščimo brntom Čehom k prvemu temu kupčijskemu dolu v s os lova n s kom u sročon v speli, ter upamo, da bo Slavija v kratkem tudi nam Jugoslovanom domač naroden zavod.
Da morejo naši bralci sami soditi, naj jim ponudimo v sledečem nektere važnejo parngrafo društvenih pravil:
čl. 22. (Kdaj se začne d r u ž a b n i š t v o ?): (Kdor se društvu oglasi, da bočo pristopiti , ima pravico in dolžnosti bankovnega družabnika od tistega hipa, kader on sam, ali če ni samovlasten, njegov zakoniti (postavni) zastopnik namostu njega od banko prejme polico."
Čl. 25. (Dol i nO! t i družabnikom), a) Vsak družabnik je dolžan, premijo v odločnem času plačati v tisto bankovno blngajnico (kaso),
njih „rajh" nazaj zagnati. Armansperg je tediij že zarad svojega in svojih pajdašev obstanka, kakor tudi njegov naslednik Hudhardt ustavni svobodi nasproti stopil, ako bi ne bila žo prepričana , da je taka vladna oblika v revni in v stranke razcepljeni deželi skorej nemogoča, in zarad tega sta se morala naslanjati na vojaško stranko (Kolokotrona, Grivasa, Tsavellasa itd.), ktera se je na tej poti v absolutno napravila. Angležka in Ruska ste se teh strank za svoj vpljiv ali v svojo korist posluževali.
X
Angleška jo podpirala ustavno stranko, tobože iz ljubezni do ustavnega načola, v resnici pa zato, ker je nameravala Grško v metež pripraviti in jo v njenem razvitku ovirati, kajti samostalna Grška bi jonske otoke*) neogibljivo k sebi vnbila , in ako se Grška (tako so Angleži vsaj tedaj mislili) od časa do časa v metež no pripravi, bi grško brodarstvo v trgovsko brodovje narnstlo, in slednjič v pomor.ko vlast, ktera bi angleške namere, ki jih ima do Fgiptn, Cipra in Krete, prekrižala. Nasproti je Ruska podpirala vojaško stranko, tudi ona noče močne grške države videti, kajti ta bi o razpadu turške državo bizantinsko carstvo zopot ustanoviti poskušala. (Tako sanjajo Grki; hetorija jo tudi bila že svojo spletke od Balkana čez Peloponez in Kreto razširila.) Ruska pa Inopeni Bospor in Dardanrle, ključe k črnemu morju in južni Rusiji za vsako ceno v svojo oblast dobiti, /a rusko politiko nima grška drugega namena, kot ta, da naj tiči kot v turškem telesu zasajen kol, kteri se po okoliščinah čedalje glnbokojši zariniti da, ali pa med tem ko Ruska grške Slovane v podonavskih knježevinah in Bolgariji z nado popolnega osvobodenja teši, naj ta posel, Turško od juga spodkopovati, opravlja Grška v Tesali ji, Epiru in Makedoniji. Pri takih razmerah ni čudo, ako si Ruska in Angleška v priliki svoje nalogo zmenjujeti; ako jo ona stranka vporna, pa je draga ravno zurad tega jim tim bolj udana. To stanje se tudi ni predraga-čilo, ko je 1835 kralj vlado prevzel, in so 1837 zaničevani zunanji ministri in bavarski vojščaki odšli, ravno tako malo tudi, ko je 1841 fanarjot Mauro-kordatos ministorski predsednik postal in se žo dozdevalo, da je ustavna doba napočila.   Množino nemških lilhelenov so iz služob odpravili in domu poslali,
*) Vendar jo angležka vlada, kteri so liili prebivalci jonskih otokov vedno protivni, tiste novoizvoljenemu kralju Juriju I. 1804 brezplačno in velikoduino izročila, ter zarad tega ni uiti njena čast niti njena moč nobene Akode trpela, ampak liberalna Kvropa jo je zato zlo hvalila.
ktera je v polici imenovana, b) Premije se računijo po celih letih zavarovančevo starosti. Kar je leta i/pod tj mesecev, ♦o se nič ne šteje; če je ti mesecev ali više, šteje se za celo leto. c) Ker se premije računijo samo tako, kakor kaže. da bi utegnilo biti resnici podobno, dolžan jo vsak družabnik, doplačati, kolikor potreba pozneje morebiti pokaže, d) Vsak družabnik je dolžan vlogo, ktere ga po teh pravilih zadenejo za stroške in izgube, plačati po razmerji svojo letne premije, e) To se ali plačuje v gotovini, ali tako, da se pomanjša zavarovana istina ali zavarovani dohodek. {) Vsak družabnik jo dolžan, banki precej oznaniti , če premeni svoj navadni posel ali prebivališče. (§. 28. B. c. d. e.,     29 a.)
Čl. 20. (P r a vi c o družabnikov), a) Vsak družabnik, kteri je pet let zaporedoma v enem oddelku banke „Slavije1', ima delež na čistem dohodku tega oddelka, in sicer v tacem razmerji , v kakoršnem je dolžan priplaeevati, česar bi nedostajalo (primanjkovalo). [§. 1C. a., §. 25 d.J b) Vsacemu družabniku je na izvoljo dano, delež čistega dohodka ali vzeti v gotovini, ali ga pustiti, da potlej zato ali plačuje manjše premije ali da se mu poveča zavarovana istina. Vsak zavarovanec se pozove z oznanilom, da pove, kam jo obrniti njegov delež. Ako se kdo od dneva tega oznanila v 3 mesecih no oglasi za svoj dobiček, tedaj se ž njim ali poveča zavarovani znozek, ali so všteje v prvo naslednjo premijo, c) Vsak družabnik, kteri je že vsaj tri leta zdržema pri društvu, upravičen jo, pomanjšati zavarovano istino nli zavarovani dohodek, da potlej ali nič ne, ali menj plačuje premije; tudi jo upravičen, polico bank« prodati. Banka police nazaj kupuje po tistej ceni, ki jo razvidna iz dotičnoga razkazila, ktero družabnikom v pisarnici razgrneno leži. Police drugačnega zavarovanja se morejo sicer tudi nazaj prodati, a treba je da za vsako posebo zavarovanec z banko dogovori pogoje, po kterih se to zgodi, d) Banka na tiste svoje police, ki so vsaj po 3 leta stare in še pravno veljavne ter pisano na tako istino, ktero jo treba vsakakor izplačati, ali pri kterih je vračilo, drugače ugotovljeno, dovoljuje obrestno posojilo do tolicega zneska, za kolikoršen bi polico nazaj kupila. Voditeljstvo tacim posojilom na polico od časa do časa ustanavlja obresti, in dolžniki se no morejo vpirati, ako sklene obresti povikšati. Kader bi kdo obrestij ne plačal o pravem času, ima banka pravico, to stvar tako soditi, kakor bi se polica nazaj na prodaj ponujala, in to ponudbo v knjige vpisati. Če o tej priliki zavarovancu ostane kak prebitek,, bode mu o pravilih, predno zapade, hranjen skozi tri leta brez obrestij, da ga dene, kamor hoče. e) Za izgubljene ali pokažene polico banka daje drage, vendar tist, kdor je imel polico, ktera je izgubljena ali pokažena, ako bi so njena pravost no mogla neovržno dokazati, mora jo poprej dati umoriti (amortisovati), in plačati vse stroške za nov« polico, f) Vsako že tri leta trpeče zavarovanje se moro plemeniti v ktero koli drugačno zavarovanje, ako se prememba da preia čuniti. Pogoje, na ktero so prememba dovoli, za vsako posebe določuje voditeljstvo, ktero ima tudi pravico, prošeno premembo odvrniti, da si ne pove, zakaj g) Vsnk družabnik, kteri desežo 85. leto svojo starosti, oproščen je plačila poznejših premij in vseh druzih pri plačil. Če družabnik za svojo smrt zavaruje istino, izplnča so mu precej, kader izpolni 90. leto, tudi ako bi ta istina zavarovana bila na kako drugo osobo. Vendar če ima ta o<oba res pravico do istine, tedaj so družabniku no izplača. Tudi tak družabnik, kteri za svojo smrt komu nn korist zavaruje dohodek, ima pravico, ta dohodek od izpolnjenega 90. leta dobivati do smrti, h) Samovlastni družabniki imajo pravico, občnega zbora se tako udeleževati, kakor ta pra-
pa število službogladnih Grkov jo bilo preveliko, da ni bilo mogoče vsem ustreči. Kralj tudi ni dolgo ministerstva obdržal, ter se jo zopot poprojšnega vlndarstvcnega načina poprijel; zarad tega bukne v noči med 14—15. sept. 1841 vojaški punt, f kteri so poslanci zaštituih vlad dovolili ali ga celo podpirali ; kralj je bil primoran narodno skupščino na 13. novembra sklicati, ktera je tudi za nekoliko mesecev neko ustavo skovala. Se ve, da je bila po angleškem kopitu prikrojena, samo da grški državni glavar ima biti grške nezedinjeno cerkve, med tem ko je na Angleškem protestantovsko-anglikanske. Da je skupščina vso Nemce (z malo izjemko) in s črno nehvaležnostjo (tako saj menijo Nemci!) proč poslala, to se razume samo ob sebi, kajti vedela je žo tudi zakaj! S svojimi dvemi zbornicami je pa Grška le dve zlo si protivni stranki dobila; od strank nadražena skupščina si ja zbrala zdaj mini-sterstvo Mataksas (pod ruskim vpljivom) zdaj zopet Maurokordatos (pod angleškim) , slednjič oni od Koletta, ki se je na Francozko upiralo, kajti ta vlast se je Grški najbolj dobrohotno skazovala, in sleherna mala pomorsku sila je zveznica Francoske proti Angleški. Zarad tega je angleški poslaner Lynos 1847 Grško v neko presneto spletko s Turčijo pripravil; turški poslanec Musuros (fanarjot) ni dovolil nekemu kraljevemu pobočniku Karastasu (knpetan , ki se je v vojni protu Turkom odlikoval) potnega lista za potovanje v Carigrad, in neko razžaljive besede kralja Otona so fanarjota po pod-pihovanju omenjenega angleškega poslanca šo bolj razkačile; to so so zvedele tudi v Serailu (turškemu dvoru) ter so v/.rokovale, dn je Turška grško trgovino v tesne vojnice pripravila. Neki sultanov list (Abdal Medžid je sledil 1839 umrlomu Mabmudu II. še lo 10 let star) na Otona jo ostal brez učinka (vspeha), zato je sultan zahteval, v dvakrat 24 urah da naj grška vlada izreče, da obžaluje oni primerljaj, k čemur se pa nista mogla kralj in Koletti odločiti. Koletti je hmali za tem umrl, in novo ministerstvo (pod ruskim vpljivom) jo nek imenovani primerljaj v prav nježnej obliki izgovarjalo, in da se je sultan s tem rahlim izgovorom zadovolil, za to je poskrbel ondašnji ruski poslanec.
Neka druga nepremišljenost grške vlade 1849 ji je še večo škodo učinila; dva angleška podložnika neki Finlav, kteri jo delal propagando z* protcstantov8ko voro in Pacifiko, rojen portugalski jud, sta vsled ljudskih hrupov v neko škodo prišla, pa na njuna odškodovnlna zalito vanju se ni ozirala grška vlada. Pritožita se pri lord Palmerstonu ministru zunanjih zadev, (od Nemcev tudi lord „Fouerbrand" imenovan, umrl 1865) ki jo zdajci proti
vila določajo', ter [voliti in voljeni biti. Za nesamovlastne in za nravne (moralne) osobe imajo to pravico njih zakoniti (postavni) zastopniki. kteri vendar ne morejo biti voljeni
I) 8 p j s i.
Is Ljubljane, 28. nov. [Izv. dop.j Kakor je videti so celjski sod niki v dec. ustavi se dosti slabeje informirani, nego ljubljauski, kajti njim je že tisočkrat navedeni tj. 19. toliko znan. kakor nam španjsko vasi. Koje imel nedavno v Ljubljani nek sloveusk list tiskovno pravdo, obranavalo se je slovenski vsaj ustmcno; Vi pa v zadnji pravdi šo tega niste mogli doseči in — kakor so vidi — mislijo Vaše slovenske napake (ako so napako) soditi tudi sedaj po nemški, lega no smeto nikakor dopustiti. Ako drž. pravdnik no ume sloveuski, kako neki je umol najti napake? V Ljubljani ni bil eden porotnikov zmožen slovenščine, zato gaje drž. pravnik odstranil. Ker stoji Celje ravno tako na trdi slov. zorniji kakor Ljubljana, smete pač ravno kaj tacega s popolno pravico tudi Vi od celjskega drž. pravdnika tir jati, kar je storil ljublj. iz lastnega nagiba. Čuden slučaj jc pa vsakako, da Vas, ki so drznete boriti le za pravice, ki nam jih itak garantira ustava, pokladati in iti s svojimi soveti na roke vladi in razjasniti le to, kar nas tlači in mrzi ter podati način, kako bi se pridobila slovenska srca in vdanost, da Vas, ki naznanjate vladi grešnike, ki so se zakrivili zoper ustavo, silijo na zatožeui stol coljski sodniki ravuo v tistem preblažnem mesecu , v kojem nam so je razupita prostrost podelila. Veselimo se toraj, da bo te čudna svobode žo ktnalo konec!
Medtem ko se po celi Sloveniji narodna zavest vzbuja in širi, spi Ljubljana — srce Slovenijo — spanje pravičnega ; dolovanje na narodno političnem polji je popolno prestalo. Imamo sicer narodno-politično društo „Slovenije", a počiva tako mirno, da so jeli žo družniki sami poprašovati, če društvo še obstoji ali ne. Na Stirskem iu druzih slov. pokrajinah so joli nabirati rodoljubi blagodarne doneske za Janežičev iu Jenkov spominek. a Ljubljana so ne gane Govorilo so je za pričetka o nečem odboru, ki bi spodbujal častitelje in prijatelje ranjcih in nabiral doneske, pa vse je zaspalo. Marsikdo iz čitalničnega „unterhausa" dal bi še kaj, ko bi vedel komu in ko bi se ne bal prezrele politike v „oberliausu". Na Dunaji se napravljajo prvemu našemu pesniku na čast slovesne besede, Ljubljana se kaj tacemu le posmehuje. V Mariboru , Trstu itd. vidijo rodoljubi potrobo slov. političnega časopisa ; celo na Dunaji bo i novim letom bojo jel izhajati slov. beletrističeu list; a v Ljubljani zadostujejo vsim narodnim potrebam stare „Novice." Bog daj, da bi se z novim letom spremenilo tudi v Ljubljani kaj na bolje!
Moja opazka o bolniku ljublj. bolnice, v št. 134. „Slov. Naroda" je nagnila dr. Keesbacherja k celi dolgi polemiki v „Tagblattu." Ovrgel mi ni nič, zato mu tudi nisem mislil odgovarjati ; mislil jo pa menda, da bo sporočilo zarad tega veljavniše, čo ga prinese „Tgb." in verjetncše, če ga piše med. doktor sam. Na vse to bi mu toraj ne bil odgovarjal. A g. doktor nam v sobotnem Tagblattovem listku tudi naznanja, da opravja službo zdravnika za zavarovalno društvo J lasa" na Kranjskem že od 31. julija t. 1., ter hoče priliti „Slov. Narodu" malo olja, ker jo pisal, da ga njegovi kolegi niso društvu posebno priporočili. Da ga niso priporočili, je istina ; će je pa naposled službo vendar lo dobit, naj se pa zahvali tistemu konšt. advokatu, ki ga je društvu priporočal,   če pa dr. Keesbacher od nas tirja, naj nikar
samo ne kričimo, da on ni dober zdravnik, ampak naj dokažemo s fakti, mu to kaj lahko dokažemo, ako omenjamo le en faktum, n. pr., kako je peljal nekdaj primarij ljublj. dež. uorišče neko žensko iz „irrenhausa" v „gebiirhaus" ktero so mu pa - teneatis risum vsmiljenc (to pot neusmiljone sestre pritirale šo tist dan nazaj.   Non oranis doetor doetus est!
Od gorenje Savine [Izv. dop.j 29. listopada so učitelji gornje-graškega okraje volili svojega zastopnika v okrajni šolski odbor in izvolili kakor je bilo pričakovati g. Jakoba Škoflek niozirskega učitelja. Kako pa to, da je bila še lo zdaj ta volitev, mod tem ko žo drugi okraji celo mesence svojo zastopnike imajo. Bila je tudi tukaj v šolskih počitnicah volitev pod nadzorništvom g. Krajnca iz Maribora , pri kteri sta pa le dva učitelja na-zoča bila, ter eden drugega volila; dva sta pa pisraono svojo izostajo opravičila in ob enem oba g. Škoflek-a volila. Ali zdaj nadzornik svojo oblast pokaže, pismene volitve - - ker so bile brez koleka — zavržo in brevi manu g, Červ-a potrdi. Ker g. Červ, kakor pravijo, ni naroden in nepostavno izvoljen bil, so zoper njegovo volitev protestirali, ktera je akoravno žo potrjena, ovržena in tako so 29. drugič volili in zaželenega izvolili. Do tod vse prav. Po volitvi je bili seja okrajnega šolskega odbora. Tukaj so pa gospodje od samo narodnosti nerodni postali, ter nemško špraho pri celi seji drobili. Gospodje! ako hočete da bojo zanaprej vaši sklepi veljavni, si morete tolmača najeti, ker slovenski nočete zborovati, kajti v vaši srodi sedijo tudi možje, ki niso z ueraškim duhom napolneni in kteri hočejo in tudi pravico imajo ti r jati, da se tako zboruje, da vsi z as to pij o.
grški vladi tako govoriti začel, kakor le neprenesljivi napuh govoriti zamore ; tako jo je grajal, kakor ne bi smel noben državen minister druge vlade grajati, ker jo pred svetom preveč ponižuje. Grška vlada se je branila „angleško nogo" poljubiti, ktera jo jo ravno kar sunila, vsled tega je angleško brodovje grške ladije odvzelo, zasedlo grška pristanišča, in vrh tega jo zahteval Pal-merston še neke male otoke ob peloponeški obali, češ, da so nekdaj k jonskemu otoku Cerigu slišali (jan 1850).
Politični razgled.
Za odpiranje državnoga zbora cesarju bajo dve osnovi prcstolncga govora predloženi. Kuega teh govorov je izdelal grof Taatle potom ko so jo pogovoril z nekterimi veljavnimi osobnostimi, ki so bilo dozdaj v opoziciji. — Če se to potrdi, pravi „N. fr. Pr.", parlamentarno ministerstvo no more več uradovati". — Verjetno je celo, ker Taaffo jo šol v Trst pričakovat cesarja. - •
V vladnih krogih jo zdaj glavno vprašanje, kaj storiti proti Bokeljom. Ena stranka tirja, da so mora južno Dalmatince z orožjem pokoriti, ter da so v ta uamen tudi njim v hrbtu ležeča črnagora napade. Druga stranka hoče z lepo mir narediti.
čebi so pri mestnih volitvah zopet slavno zmagali po vsoin mestu Pragi, kjer so kandidato postavili. To jo zopet lepo znamonjo , kaj premora doma narodna stranka, ako je noustrašua in delavna, ter si ne stavi polovičnih programov.
Iz Dalmacije ni nič novega zaznamovati. „Politik" govori o pobitji c. k. vojsko in pravi: Po besedah Auerspergovib je bila vojska tepena zato, ker je imela „surovo, da, živinske (bestialne)" nasprotnike. To jo tom bolj ginljivo, ker sta rahločutna gg. VVagnerin Auersperg „bestialne" nasprot-niko tako ljubo z vislicami traktirala.
V ogorskom državnem zboru je odgovoril minister — Eotvos na interpelacijo o Dalmaciji, in rekel, da jo nemogočo odkriti vso, kar vlada namerava, ker bi sicer v nevarnosti bilo vladno namere. Ogorski regimenti, pravi, pa morajo rabiti se v Dalmaciji žo po pragmatični sankciji in ker se morejo imeti tudi notranji sovražniki po postavi lota 18G7 za vzajemno zadevo. —
Turški sultan je 29. egiptovskemu podkralju odposlal „forman" v kterem odločno tirja, da so popolnoma podvržo tirjatvam. Če se ne podvrže, in ta ferman po vsem Egiptu ne razglasi, žuga ga sultan odstaviti.
Iz Peterburga so piše: Ruski vladni časopisi so niti no zmenijo za vik dunajskih listov, ki pridigujejo križarsko vojsko proti Rusiji iz povoda dalmatinskega upora. — Kar so tiče Črnegore, ktero bi nekteri avstrijsko-turški državniki radi z zemljovida izbrisali, mislijo tukaj, da bodo tudi Francoska na strani Rusijo stala, ki ne bodo tega nikdar dovolila. Avstrija bode najbrž ostala na lastnem polji in tako se mir ne bo kalil.
Francoski cesar je zbornico odprl s prestolnim govorom, v kte-
Tu posreduje francoska vlada (tačas kot republika s predsednikom sedanjim Napoleonom III.). odmeri Pacifiku dostatno odškodovanje, pregovori I rem pravi: Ni lehko na Francoskem pravilno in mirno vpeljati svobodo. Ne-Palmerstona, da odstopi od zahtevanja onih otokov, in on odjenja, ker se ni j kaj dni jo bilo vidoti strastno postopanje. Pa zdrava pamet je v javnosti hotel Francozki zameriti. On je bil s tem zadovoljen, da jc le grški trgovini premagala in utrdila poslopje. Brez ovinkov se mora vedeti, kaj je volja zadal udarec, kterega jo leta in leta občutila. Vsem metežem vkljub je šejdežele. Francosko hoče svobodo, pa z redom. Za rod sem jaz porok. Po-štelo grško tržno pomorstvo 3.800 ladij z 15.000 mornarjev; grška ni hotla^agajte mi, gospodje, rešiti svobodo!   Zato se držimo tako daleč proč od
kruljeva ostati, čeravno je to angležka korist zahtevala.
nazadništva, kakor od revolucije . . .   Kar bodo vam ministri predložili, da
Pa kralj Oton ni bil srečen s svojimi vedno spremembam podvrženimi sklenete, ima zares liberalno lice. (Potem so nekaj malih svoboščin našteva.) vladnimi sistemi; zarote so sa ponavljale od leta do lota, dokler so niso vso Vse tujo oblasti so prijazne Francoski, vse želi mini. Vse dela za omiko in stranke z vojaško vred združilo in po nekrvavem puntu kralja, ravno po jon- (napredek. V postavodajni zbornici jo levica stavila nekaj predlogov, ktero skih otokih potujočega (oktobra 18G2) v narodni skupščini od vlade odstavile, j? minister kot neustavne odbil.   Haspil je mod volicim hrupom predlagal,
kteri se je vsled tega po 27 lotnem vladanju zopet na svoj dom na Ba varsko vrnil.
Naslednje leto si zvolijo Grki mladega kraljeviča iz danske kruljeve rodbine po imenu Jurija I. za svojega kralja. Bode li on bolj srečen, kot njegov predhodnik, in bode li že on pri razmotanju in rošenju vzhodnega vprašanja sodeloval, to nas bo šo le prihodnost učila. Plašna diplomacija sicer tisto odlaga od leta do let, pa odloženo ni odpravljeuo! Polumesec mora prej ali sloj otemnoti in potem bo še le na balkonskem polotoku zasvitala zarja svobode in boljše bodočnosti tlačenim slovanskem narodom. Zarad tega žalostnega stanja Slovanov na Turškem prepeva naš vrli jugoslovansk pesnik:
„Svemu svetu svitje zora,
Kod Balkan nije daua,
U sried gorcieh suzab mora
Gori, gori ljuta rana,
Koju robstvo zadadel"
naj so minister notranjega na tožno klop dene, ker je morijo počenjal.
Kazne stvari.
* (K o ii e u d a obravnava). Pretekli torek so jo pred okrajno sodnijo mariborsko v javni seji obravnavala pravda g. dra. Doininkuša proti g. Fricu Brandstetterju zarad žaljeno časti. G. dr. Dominkuš si je bil za zastopnika izvolil g. dr. Neumaierja iz Gradca, zatožonca jo zagovarjal g. dr. Holcinger. Sodnik jo bil g. adjunkt Šalamun. Zarad premnozega materijala se sodba še ni izrekla. Pridržujemo si za prihodnjič obširneje poročilo. Donos pa naj že izrečemo, da se je g. Brandstetterju, ki je kakor po navadi prav mnogo in dostikrat govoril, a malo povedal, njegov zagovor s svedoki prav slabo obnesel, dasiravno si je bil svedokov celo s Colja nokoliko pripeljal. Brandstetterjeve svedoke jo bil vso ali zapustil spomin, ali bo so oni večer, ko je Brandstetter izrekel žaljivo besedo, da je g. dr. Dominkuš bi-
navec in odpadnik, več pečali i fiiit7nvim golašero, kakor t Rrandsfetterje-
vimi govori, tako da nobeden ni vedel nič pozitivnega in odločnega povedati. Svedoki g. dra. Dominkušn pa so vsi skoraj enako glaseče in z vidnim prepričanjem izpovedavuli, da je obtožence rabil one žaljive besede. Ca bo g. Brandstctter po vsem tem - kar je pričakovati obsojon. imel je ta dan eno veselje, kterega do zdaj v Mariboru ni doživel : pri svojih „govorili" (čo se morejo >apričete, a malokdaj dovršeno periode tako imenovati) je videl okolo sebe mnogobrojno in oiuikai o občinstvo, med tem ko mora navadno govoriti —- praznim stenam! (i. dr. Dominkuš pa bi imel - ko bi proti vsaki umljivi mogočnosti g. Brandstetter bil tudi za nekrivega spoznan — zadostilo, da je bil enkrat njegov nasprotnik naslikan takšen, kakoršen je v resnici.
* (G, Valentin Kermavner), Slovenec iz Brezovico pri Ljubljani, od leta lfioO. profesor klasične filologije v Črnovicah v Bukovini je imenovan za rednega profesorja na celjski gimnaziji.
* (Z Dunaja) so nam naznanja: Zadnjič sem vam pisal, da so tu-kajšni inagjarski dijaki poklicali Slovano na pomoč, da bi tako združeni akademiški „leseverein" iztrgali prusofilom in nemškim Židom iz rok. Slovani, posebno Slovenci in Hrvatje, so radi sprejeli ta poziv, misleči, da jim bo vendar obveljalo, akademiško čitalnico, ta velikonemški klub tako reformirati, kakor zahteva osnovna listina, po kteri ima „leseverein" biti središčo vseb akademikov, a no samo pruso-židovske klike. Pa kmalu so so prepričali, da Magjari hočejo z našo pomočjo „leseverein" — pomagjariti, Slovanu pa ravno tako zaničevati in prezirati, kakor zdaj Nemci. Obrnili smo jim torej hrbet, ter Mngjare, kterim so naša narodna zahtevanja „nationali-tiitenschwindel", prepustili njihovi prenapetnosti in oholosti, „leseverveinu pa nemškim „buršem" in Židom.
* (Sueški kanal,) zarad kterega je menda uaš cesar v vzhod potoval, ni tako posebno izvrstno napravljen , kakor nekteri vladam prijazni listi boto svet nalagati. Angleški in celo francoski listi naštevajo barke, ki so v pesku obtičalo in niso mogle naprej. Inženir Lesseps bode imel še mnogo posla, predno svoje drago delo zvrši.
* (Posnemaj m o!) Na Dunaji se je v najnovejšem času osnovalo društvo, ki namerava „varovati" ne inš k o -n a r o d n e interese v Avstriji, posebno v slovanskih deželah. Določno se povdarja, da to društvo no bode enako ustavoljubnim društvom, da bode torej branilo nemštvo med Slovani (torej pač tudi nemškutarstvo).   Take prikazni so važne za nas in nas mo-
rajo spodbujati h krepki narodni delavnosti. Najprvo vse za domovino in narodnost , vsa druga , še tako nasprotna vprašanja pri nas niso v prvi vrsti Kader homo gotovi, da je naše slovanstvo zavarovano, potem dalje govorimo. Naprej! Če delajo nasprotniki, delajmo uti dvojno.
* (Ponarejen duhovuik.) V Gradcu so zaprli nekega človeka, ki so je izdal za duhovnika in se je kot tacega tudi z napačnim popotnim listom skazoval. Maševal je ta mož (svojega rokodelstva brivuc in pozneje točaj) v Ljubljani, v Gorici, v Gradcu itd. ter sleparil za denar, kjer se je dalo.
" (Avstrijska svoboda.) Nemci se eden druzemu radi nalažejo, kako strašno svobodni da so pod denašnjim ministerstvom. Pa lepo skušnjo so naredili nemški delavci v Gradcu. Nek Maher je grajal postavo , ki prepoveduje , da ljudje menj nego 24 let stari ne smejo biti udje kacega političnega društva, dasiravuo so IG letni mladeniči že na prestolih sedeli iu kraljestva vladali. To je gola istina, a c. k. komisar je zbor delavcev zavoljo teh besedi razpustil. Bavno tako se je bi! v Mariboru prepovedal zbor tu kajšnib „socialdemokratov", češ, da so te baze ljudje in njih pogovori državi nevarni. Nemci bodo s časom sami prepričali se, kakošen okus ima ta naša novocrarična svoboda.
* (Proti dr. S 1 a d k o v s k e m u), kot prvosedniku in drugim odbornikom razpuščenega društva „Slov. Lipa„ je bila ravno pred volitvami začeta pravdu od c. kr. dež. pravništva. Da je bil ta c. kr. korak samo po-skušanje „vpljivati" proti narodnim volitvam, pokazalo so je zdaj, ko je drž. pravnik tožbo opustil.
Dr. PWMTll
odvetnik vlMuji,
naznanja, da ima pisarno v svoji ti m, br. 89 na trgu.
Izpisek iz vodstvenega sporočila „Slavije",
o stanji delovanja bank« po §. lili občnih pravil predložen njenemu odboru.
■)<» 1.1. novembra I. I. je Imela ,,8lavlja" 4074 oglasov i. Utino 3.36AOOO gld. a. v.
1% tegu .Jo bilo do Istega dne
od pravIjono					zrušeno			v veljavnosti obdržano		
V 1. odbora, t. j. zavarovanje /.a življenje	polic	upisano fali zavarovan«        V'°K a'' istine zavarovalnin« (kapitala)	postranskih plačil	polic	upisano ali zavarovane istine (kapitala)	vlog ali zavarovalnine	postranakili plačil	l	upisane ali zavarovane       vloB" ali istine zavarovalnine (kapitala)	postranskih plačil
	108	98.000 gl.a.V.  LOM gl. SJ kr.	129 gld. 27 kr.;	17	~To\0O0 gld.	304 gl. 8Hkr.	15 gl. 20 kr. 80		77.000 gldT 108figl.88kr.	fUgl.OGkr.
V II. odboru, t. j. zavarovanje za smrt	2185	1,400.235   „    20840 „ 40 „	3250 „   19 „ !	87 ..__	58.105 „	951 „ 44 „ ____	«4 . 05 i	2098 1__	1,042.080   „    25804 „ 96 „	8192 „ 14 „
V III. odboru, t. j. v društvih vtajeui-iin.'ii podedovanja	1942	1,217.588   „    57912 „ 60 „	8287 „   - „	08	46.505 „	2147 „ 50 „ ______	67 i - | __________	I 1874 —	1.171.180   „    55766 „ — „	3220 „ * p
Skupaj f vsrlitrtb	4280	2,711.020   „    86750 „ 06 „	6679 „  48 , : 1	172	120.610 „	8408 „ 82 „	146 „ 26 „	i 4058	2,690.410   „    8U840 „ 84 „	6520 „ 20 „
Navedeno številke so zraven doka/ o napredku v vredovanji banko. Kajti 30. septembra I. I. je bilo število odpravljenih polic 19G5, z upisano in zavarovano istino '2,711.020 gld. Ne celo v dveh mesecih je bilo tedaj odpravljemh 233!) polic, z upisano in zavarovano istino 1,39.6550 gld., k čemur je bilo se ve da treba naj večjega truga delajočih sil.
Ta znatni vspeh šestmesečne delavnosti mladega domovinskega zavoda bodo ocenili gg. udjo njegovi naj bolje, ako omenimo, da mnogo starše zavarovalnice, ki tudi na vzajemnosti spočivajo in se štejejo mod naj trdnejše in naj bolj razširjene, večjega vspeha niso dosegle v več letih svoje delavnosti.
Da ta sijajni vspeh ni nasledek hipnega navdušenja za narodni zavod, temveč sad zdravega drevesa, ki dan na dan mogočneje razširja svojo korenike, sledi iz sledeče primere •
20. oktobra 1. 1. je imela „Slavija"  3557 oglasov na istino 2,479580 gld. a. v. in 15. novembra je pa dosegla žo 4974 oglasov z istino 3,265.870 gld n. v, Narastlo je tedaj le v zadnjem ne oelomeeečnem času 1417 oglasov na istino 786.290 gld. a. v. V  PRAO I,  88, novembra 1«G9.
i. M. Šary. v        . . Karel Židlioky,
predsednik JlDr.  K. L CllloljOrad, nam. prede.
glavni vodja.
Fr. Novak, J. Svoboda,
generalni tajnik. računovodja. Gori navedeni izkaz soglaša popolnoma z računskimi in manipulačnimi knjigami.
Jože Urban, Emil Hrabal,
revizor. revizor. Oglase v gori omenjene zavarovalne odbore, kakor tudi prošnje za zastopovalske službo sprejemlja in vsako zaželeno pojasnilo poslužno podaja
»lavni zaslop za Kranjsko, Šlirsko, Koroško in Primorje v Ljubljani,
jpitalske ulice, Št. 269.
Jan Liadislav Č?erny, 1. tajnik.
Izdatni] ia vredni* Anton Tomalć
Lastniki j Dr. Joče Vosnjak Iu drugI
Tiskar Ednard Jautlć
D1D
30
2217
04