Leto XXI Murska Sobota, dne 3. aprila 1986 Št.: 11 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec Vsebina 90. Poročilo občinske volilne komisije v Murski Soboti o izidu glasovanja za izvolitev delegatov Družbenopolitičnega zbora občine M. Sobota 91. Poročilo občinske volilne komisije v Lendavi o izidu glasovanja za izvolitev delegatov Družbenopolitičnega zbora občine Lendava 92. Poročilo občinske volilne komisije v Gornji Radgoni o izidu glasovanja za izvolitev delegatov v Družbenopolitični zbor občine Gornja Radgona 93. Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana občine Lendava za obdobje 1986—1990 v letu 1986 94. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Petišovci 95. Sklep o uvedbi samoprispevka v krajevni skupnosti Cren-šovci 96. Sklep o valorizaciji cen geodetskih storitev v občini M. Sobota 97. Odlok o zaključnem računu proračuna občine M. Sobota za leto 1985 98. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Lendava za leto 1985 90 POROČILO STRAN 13 VESTNIK, 3. APRILA 1986 občinske volilne komisije v Murski Soboti o izidu glasovanja za izvolitev delegatov družbenopolitičnega zbora občine Murska Sobota Občinska volilna komisija v Murski Soboti razglaša, da so bili v občini Murska Sobota pri glasovanju o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora skupščine občine Murska Sobota dne 16. marca 1986 doseženi tile izidi glasovanja o izvolitvi: a) vpisani v volilnih imenikih ' 48173 b) občani na delu v tujini 1643 c) glasovalo na voliščih 45205 č) glasovalo po pošti 359 d) skupaj glasovalo 45564 e) glasovalo za kandidatno listo 41647 f) glasovalo proti kandidatni listi 2522 g) neveljavne glasovnice 1395 Na kandidatni listi je bilo 30 delegatov. Izvoljeni so bili delegati, ki so dobili naslednje število glasov: 1. Aleksander ABRAHAM 41628 2. Irma BENKO 41622 3. Viktor CAR ' 41620 4. Rudi CIPOT ' 41622 5. Štefan CAHUK . 41597 6. Franc DERVARlC 41626 7. Karolina DRAVEC 41636 8. Geza FARKAŠ 41562 9. Milan FUJS 41634 10. Andrej GERNČER 41627 11. Zina KEREC ‘ 41617 12. Antonija KLEMENČIČ 41627 13. Evgen KOŠA 41629 14. Janez KUČAN 41609 15. Božo KUHARIČ 41627 16. Ivo OREŠNIK 41603 17. Štefan OŠLAJ 41604 18. Franc PERTOCI 41635 19. Štefan PUHAN 41635 20. Kornel PUSTAI 41629 21. Darinka PUŠENJAK 41631 22. Ivan SMODIŠ 41604 23. Evgen SOLAR 41636 24. Štefan ŠABJAN ' 41582 25. Matija ŠERAK 41609 26. Maja ŠERUGA 41640 27. Franjo ŠONAJA 41585 28. Štefan TITAN 41615 29. Bojana VEREN 41636 30. Jože VILD 41592 Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvoli tvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivalo na kandidature oz. na izid glasovanja. Občinska volilna komisija v M. Soboti V Murski Soboti, 24. marca 1986 Številka: 013-2/85-1 Tajnik Predsednik Martin VINČEC 1. r Mirko BENKO 1. r Člani: Jože STVARNIK 1. r. Franc ČARNELA 1. r. Milan BANIČ I. r. 91 Občinska volilna komisija v Lendavi obvešča skupščino občine Lendava, da so bili v občini pri glasovanju o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor skupščine občine Lendava dne 16. 3. 1986 doseženi tile izidi glasovanja o izvolitvi: delovni ljudje in občani a) vpisanih v volilnih imenikih 19.642 b) na delu v tujini 1.104 c) glasovalo na volišču (po volilnem imeniku in s potrdili)- 17.925 č) glasovalo po pošti 87 d) skupaj glasovalo (c + č) 18.012 e) za volilni izid se upošteva 18.538 f) glasovalo za listo kandidatov 16.327 g) glasovalo proti listi kandidatov 1.101 h) neveljavne glasovnice 584 Na listi kandidatov je bilo 20 delegatov. Izvoljeni so bili delegati, ki so dobili naslednje število glasov: 1. kandidat Franc BOBOVEC 16.291 glasov 2. kandidat Vlado BRATKOVJČ 16.288 glasov 3. kandidat Breda BUKOVEC 16.304 glasov 4. kandidat Štefan DRAGOŠIČ 16.289 glasov 5. kandidat Štefan FTIČAR 16.298 glasov 6. kandidat Helena GAL 16.299 glasov 7. kandidat Mirko HAJDINJAK 16.283 glasov 8. kandidat Elizabeta HORVAT 16.302 glasov 9. kandidat Ivan JARNI 16.305 glasov 10". kandidat Jože MAJC ' 16.297 glasov 11. kandidat Pavel NEMET 16.302 glasov 12. kandidat Cvetko PEČELIN 16.298 glasov 13. kandidat Evgen PINTER 16.292 glasov 14, kandidat Jože RAŠČAN 16.291 glasov 15. kandidat Miroslav ŠKALIČ 16.303 glasov 16. kandidat Štefan ŠOŠ 16.290 glasov 17. kandidat Aleksander VARGA 16.305 glasov 18. kandidat Ivan VUČKO 16.317 glasov 19. kandidat Marija ZVER 16.298 glasov 20. kandidat Marjan ŽERDIN 16.303 glasov Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oziroma na izid glasovanja. Tajnik: Predsednik: Marija HAJOS Ferenč HAJOS 92 Občinska volilna komisija v Gornji Radgoni obvešča skupščino občine Gornja Radgona, da so bili v občini pri glasovanju o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor skupščine občine Gornja Radgona, dne 16. 3. 1986 doseženi tile izidi glasovanja o izvolitvi: delovni ljudje in občani a) vpisanih v volilnih imenikih 14.815 b) glasovalo na volišču (po volilnem imeniku in s potrdili) 14.331 c) glasovalo po pošti 128 č) skupaj glasovalo (b + c) 14.459 d) glasovalo za listo kandidatov 12.380 e) glasovalo proti listi kandidatov 1.664 f) neveljavne glasovnice 415 Na listi kandidatov je bilo 23 delegatov. 1. Izvoljeni so bili delegati, ki so dobili naslednje število glasov: kandidat: Arzenšek Alojz 12.322 glasov 2, kandidat: Brus Tone 12.251 glasov 3. kandidat: Edšid Boris 12.320 glasov 4. kandidat: Edšid Marjan 12.335 glasov 5. kandidat: Fašalek Franc 12.335 glasov 6. kandidat: Fridau Peter 12.297 glasov 7. kandidat: Horvat Drago 12.266 glasov 8. kandidat: Kocet Drago 12.342 glasov 9. kandidat: Kojič Dimitrij 12.321 glasov 10. kandidat: Marovič Milena 12.98 glasov 11. kandidat: Metličar Edvard 12.242 glasov 12. kandidat: Mlakar Tone 12.341 glasov 13. kandidat: Neuvirt Marjan 12.295 glasov 14. kandidat: Petek-Ferenc Irena 12.296 glasov 15. kandidat: Petek Tatjana 12.285 glasov 16. kandidat: Rožman Štefanija 12.324 glasov 17. kandidat: Semler Alenka 12.338 glasov 18. kandidat: Slavič Janko 12.331 glasov 19. kandidat: Stolnik Zdravko 12.289 glasov 20. kandidat: Sedivy Marija 12.285 glasov 21. kandidat: Tišler Milan 12.335 glasov 22. kandidat: Zagorc Dušan 12.284 glasov 23. kandidat: Železnjak Stanko 12.329 glasov Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovi- la, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti. ki bi lahko vplivale na kandidaturo oziroma na izid glasovanja. Občinska volilna komisija Gornja Radgona Tajnik: PETEK Feliks Predsednik: BORKO Branko 93 Na podlagi 265. člena Statuta občine Lendava, 9. in 10. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije je Skupščina občine Lendava na sejah Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 6. februarja 1986 sprejela RESOLUCIJO o politiki uresničevanja družbenega plana občine Lendava za obdobje 1986-1990 v letu 1986 L Osnovne usmeritve pri izvajanju družbenoekonomskega razvoja občine v letu 1986 Uresničevanje razvojnih nalog novega srednjeročnega plana bo terjalo večje premike v kvaliteti gospodarjenja že v prvem letu njegovega izvajanja. V občinskem gospodarstvu je predvsem potrebno ustvariti pogoje za postopno stabiliziranje gospodarstva na osnovi hitrejšega povečevanja proizvodnje. Zato bomo v naslednjem letu spodbujali večje koriščenje obstoječih proizvodnih in storitvenih zmogljivosti, predvsem v panogah, kjer reprodukcija sloni pretežno na neu-voženih surovinah in repromaterialih (Kmetijstvo, gostinstvo in turizem, promet, drobno gospodarstvo, tekstilna konfekcija) in panogah, kjčr so realne možnosti za doseganje dobrega pokritja uvoza z izvozom (proizvodnja obutve in usnjene galanterije, proizvodnja kemi čnih izdelkov, električnih aparatov). Za stabilno gospodarsko rast je nujna večja odprtost v menjavi, vlaganje v posodabljanje tehnološke opreme, pridobivanje znanja in povečevanja proizvodnih kapacitet v skladu s kriteriji prestruktuira-nja gospodarstva. V delitveni politiki bomo realizirali srednjeročne razvojne usmeritve tako, da bomo povečali delež investicij v družbenem proizvodu. To je med drugim nujno zaradi visoke izrabljenosti in tehnološke zastarelosti opreme. Hkrati ni mogoče odstopati od cilja, da moramo zaustaviti nadaljnje padanje življenjskega standarda. Oba cilja sta uresničljiva ob hitrejšem realnem povečanju ustvarjenega družbenega proizvoda, sicer bo nujno prisotno nadaljnje upadanje življenjskega standarda, če nočemo odstopati od začrtanih srednjeročnih razvojnih usmeritev. Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v posameznih OZD se bodo oblikovala na osnovi uspešnosti gospodarjenja v primerjavi s skupinami po samoupravnih sporazumnih dejavnostih, v primerjavi z povprečjem dejavnosti v SRS, v primerjavi z rezultati celotnega gospodarstva v SRS in glede na učinkovitost gospodarjenja s sredstvi. Uspešnost gospodarjenja bodo OZD ugotavljale s primerjavo naslednjih kazalcev za posamezno obdobje: dohodek na delavca, dohodek na povprečno uporabljena poslovna sredstva, fizični obseg proizvodnje, delovna storilnost, in deležem materialnih stroškov v celotnem prihodku. Na podlagi posebnih programov, ki jih bodo sprejele ustrezne organizacije in skupnosti, bomo do konca leta 1986 izenačili ravni osebnih dohodkov delavcev v negospodarskih-organizacijah z osebnimi dohodki v gospodarstvu občine ter hkrati usklajevali rast sredstev za osebne dohodke z rastjo v gospodarstvu. Organizacije združenega dela bodo do konca februarja 1986. leta svoje planske akte uskladile z usmeritvami in določili republiške resolucije, ki so opredeljene v poglavju o politiki osebnih dohodkov. Za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb bomo namenili sredstva v obsegu s katerimi bo ohranjen obseg programov iz leta 1985. Pri razporejanju sredstev za skupne družbene potrebe bomo dali prioriteto ‘istim dejavnostim, katerih programi bodo v večji meri prispevali k realizaciji skupnih razvojnih ciljev. Novih investicijskih naložb v negospodarskih dejavnostih praviloma ne bomo začenjali razen tam, kjer bo izražen širši družbeni interes preko zbiranja večjega dela sredstev v obliki samoprispevka. Uresničevanje politike na področju splošne porabe v občinah bo urejeno z dogovorom o splošni porabi v občini. Pristopili bomo k organiziranju medobčinskih upravnih organov tam, kjer bodo predhodne analize pokazale, da bo z novo organizacijo dosežen racionalnejši pogoj delovanja uprave, učinkovitost pa ostala vsaj na ravni sedanje organiziranosti. II. Pametri gospodarskega razvoja in politika delitve družbenega pro izvoda Pri oblikovanju ciljev družbenega in gospodarskega razvoja občine izhajamo iz ocene, da bodo materialni okviri razvoja v veliki meri odvisni od izvajanja politike, predvidene z zvezno resolucijo in s tem v zvezi od pogojev gospodarjenja, ki jih bo prinesel program ukrepov in aktivnosti za izvajanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Prav tako bo vpliven dejavnik na razvoj občine tudi politika družbenega in gospodarskega razvoja SR Slovenije, predvsem preko ukrepov skladnejšega regionalnega razvoja in politike delitve družbenega proizvoda. Glede na doseženo stopnjo družbenoekonomskega razvoja občine ter z izvajanjem razvojne politike, ki je opredeljena z dolgoročnim planom razvoja in dogovorom o temeljih plana za obdobje 1986—1990, si na področju ustvarjanja dohodka in njegovem razporejanju zastavljamo naslednje cilje: Stopnja Element rasti v % — družbeni proizvod — realno 3,5 — nominalno 53,5 — industrijska proizvodnja 3,5 — kmetijska proizvodnja 4 — obseg storitev 2 — zaposlovanje 2,5 — izvoz 20,0 — uvoz 8,0 — osebni dohodki 53,4 — skupna poraba 53,4 — splošna poraba 53,4 — delovna storilnost 1,0 Pri opredelitvi materialnih okvirov razvoja si zastavljamo cilje, ki so nekoliko bolj optimistični od^ovprečja v republiki z namenom, da bi tudi z realizacijo opredeljenega razvoja postopno zmanjševali razlike v razvitosti v primerjavi s povprečjem v SRS. Ocenjujemo, da bo leto 1986 kot začetek izvajanja srednjeročnega družbenega plana 1986—1990 zelo pomembno glede uresničevanja zastavljenih ciljev. V letu 1986 bodo še vedno prisotni nekateri omejevalni faktorji razvoja kot so: kronično pomanjkanje obratnih sredstev in visoke obrestne STRAN 15 VESTNIK, 3. APRILA 1986 mere, visoke obveznosti za najete investicijske kredite, predvsem v INA Nafti, neskladje v cenah repromateriala in proizvodov, tehnološka zastarelost opreme. Na drugi strani se bodo pojavili učinki novih investicij (Gorenje Varstroj, LEK, Deloza, Predelava mesa, Zlatorog, INA Nafta), na indeksno povečanje kmetijske proizvodnje bo vplival izpad proizvodnje zaradi neugodnih vremenskih razmer v letošnjem letu ter vlaganja v povečanje primarne proizvodnje, zaradi izpada izvoza v letu 1985 obstajajo realne možnosti, da izvoz doseže nivo iz leta 1984 oz. se realno celo poveča. Planirane naložbe v osnovna sredstva kažejo, da se bo obseg naložb za povečanje proizvodnih kapacitet povečal, čeprav vse predvidene investicije v letu 1986 ne bodo dokončane. V politki delitve dohodka bomo zasledovali cilje za povečanje materialne osnove dela. Z obračunano večjo amortizacijo in ohranitvijo vsaj istega deleža dohodka za akumulacijo kot v letu 1985 bodo OZD gospodarstva namenile več sredstev za najnujnejšo tehnološko posodobitev proizvodnje, v ta namen se bo povečal tudi delež uvoza opreme v skupnem uvozu. Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v OZD bodo naraščala v skladu z rastjo doseženega dohodka. Realni osebni dohodki bodo naraščali v OZD, kjer bo dosežena večja produktivnost, večja izkoriščenost kapacitet ter drugi kvalitativni rezultati poslovanja. V okviru 2,5 % rasti zaposlovanja bo večina novih delovnih mest v neposredni proizvodnji ter na razvojno-raziskovalnih delih in nalogah. Tako se bo Število zaposlenih v združenem delu občine Lendava povečalo najmanj za 182. Največje povečanje števila zaposlenih bodo realizirale naslednje organizacije: PLANIKA TOZD Tovarna obutve Turnišče 56, INA Nafta Lendava 54, Gorenje Varstroj 39, Deloza TOZD konfekcija velika Polana 20 delavcev. V predvideni stopnji rasti zaposlovanja ni upoštevan vpliv zaposlovanja v opekarni Dolga vas na obratu keramike in v obratu utok Kamnik v Kobilju. V obeh primerih gre sicer za predvidene nove zaposlitve preko 20 delavcev, vendar bo zaposlovanje prišlo do realizacije šele ob koncu 1986. leta. III. Ključne naloge za izvajanje družbenega plana v letu 1986 in aktivnosti na posameznih področjih in panogah dejavnosti 1. Področja gospodarskih dejavnosti 1.1. Industrijska proizvodnja Industrija z rudarstvom bo tudi v letu 1986 nosilec gospodarskega razvoja občine Lendava, čeprav bo trend rasti razvoja industrije v naslednjih letih nekoliko počasnejši kot v terciarnih dejavnostih. Na podlagi doseženih rezultatov v letu 1985, novih investicijah v tem in prihodnjem letu, produktivnega zaposlovanja, boljše organizacije dela ter na osnovi rezultatov dohodkovnega povezovanja OZD, bomo dosegli 3,5% rast fizičnega obsega proizvodnje. Povečanje tržno zanimive proizvodnje in iskanje nadomestnih programov za tržno in dohodkovno neperspektivno proizvodnjo ter izboljšanje kvalitete izdelkov predvsem tistih, ki so namenjeni za izvoz, bodo osnovne usmeritve pri razvojni politiki industrijske proizvodnje. OZD lendavskega gospodarstva se bodo tudi aktivno vključevale s svojo proizvodnje ’ uslugami v program raziskovalnih del za potrebe rudnika premoga v Benici. Večina OZD bo vlagala večja investicijska sredstva za posodobitev proizvodne opreme in uvajanje novih tehnoloških postopkov (Gorenje Varstroj, Planika TOZD Tovarna obutve Turnišče, LEK Ljubljana TOZD Kozmetika, INA Nafta . . .). Vlaganja v povečanje proizvodnih kapacitet oz. novogradnje pa načrtujejo naslednje organizacije: — INA Nafta TOZD Rafinerija bo začela investirati v postrojenje za desulfurizacijo primarnega bencina kapacitete 100.000 ton/le-to. V letu 1986 bodo opravljena pripravljalna dela za postrojenje in usposabljena L faza polnilnice. Rekonstrukcija rafinerijske peči H-201 pa bo pomenila tehnološko posodobitev, s ciljem izboljšanja energetskega izkoristka. — INA Nafta TOZD Petrokemija, izgradnja obrata za proizvodnjo dimetiletra, kapacitete 1.200ton/leto, v letu 1986 bo pridobljena projektna dokumentacija. — INA Nafta TOZD Strojne delavnice bo zgradila halo za vzdrževanje s površino 2.300 m2. — SGP Konstruktor TOZD Opekarna Dolga vas bo v okviru sanacijskega programa usposobila proizvodne prostore za proizvodnjo okrasne in uporabne keramike, kapacitete 120 ton/leto. Deloma bo proizvodnja keramičnih izdelkov nadoemestni program za proizvodnjo neperspektivnih opečnih izdelkov. — TOKO Domžale bo zgradil prizidek proizvodne hale za pripravo dela pri obratu v Žižkih, s tem pa se bo sprostil prostor v sedanji proizvodni hali za namestitev proizvodnih strojev. — UTOK Kamnik bo renoviral staro šolo v Kobilju in opremil za obrat usnjene galanterije. Začetek proizvodnje je predviden proti koncu leta 1986. — Tovarna usnja iz Slovenj Gradca proučuje možnosti za ureditev proizvodnega obrata v delu kulturnega doma v Dobrovniku. Nadaljevale se bodo aktivnosti za pridobitev navedene investicije oz. iskanje novega investitorja v kolikor ne bi prišlo do realizacije prvotne zamisli. Indip Lendava bo pridobil gradbeno dokumentacijo za gradnjo nove proizvodne hale, površine 500 m2. — Sredi leta 1986 bo končana izgradnja plinovoda Zebanec— INA Nafta Lendava, letne kapacitete 43 milijonov m5? Za večjo investicijsko aktivnost v občini, ki je eden od pogojev za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj bo Izvršni svet v sodelovanju z OZD izdelal pregled komparativnih prednosti s katerimi razpolaga občina —- kot ponudba razvitim območjem oz. zainteresiranim OZD, da bi v večji meri investirali na področju naše občine. Prav tako bodo v OZD vložili več napora za pridobivanje investicijskih naložb predvsem v okviru svojih reproverig na osnovi skupnih vlaganj in ustvarjanja skupnega dohodka. OZD bodo več sredstev namenile za delo razvojno-raziskovalnih enot, ustvarjali pogoje za ustanovitev novih enot ter večjo skrb namenili za izobraževanje ob delu svojih strokovnih delavcev, ki bodo usposobljeni za poglobljeno sodelovanje z razvojno-raziskovalnimi ustanovami in v lastnih sredinah več prispevali k razvoju množične razvojno-raziskovalne, inovacijske ter inovativne dejavnosti. 1.2. Kmetijska proizvodnja bo v primerjavi s predhodnim letom dosegla 4% rast. Povečanje proizvodnje bo doseženo predvsem z večjo in-tenzifikacijo na obstoječih obdelovalnih površinah, s tem da se pričakujejo ustrezni ukrepi razvojne in ekonomske politike glede izboljšanja ekonomskega položaja proizvajalcev kmetijskih pridelkov. Pospešili bomo družbeno organizirano proizvodnjo in razvoj družbenoekonomskih odnosov s kmečkimi gospodarstvi s skupnim načrtovanjem, zagotavljanjem potrebnega reprodukcijskega materiala in sredstev. Podpirali bomo razvoj zadružništva in kadrovsko usposabljanje strokovnih služb s področja kmetijstva, veterinarstva in agrokemije. Naložbe bodo razen vlaganj v intenzivnejšo pridelavo hrane namenjene za programe usposabljanja zemljišč za kmetijsko pridelavo, obnovo vinogradov po zimski pozebi, izvozno proizvodnjo, nabavo sodobne mehanizacije in za L fazo izgradnje vinske kleti — prevzemni center. Poleg že uveljavljenih posegov melioracij in komasacij, bodo investicijska sredstva uporabljena tudi za izgradnjo prvih namakalnih sistemov. Iz republiških in občiriskih sredstev za intervencije v proizvodnje hrane bomo spodbujali uresničevanje predvidene strukture proizvodnje, procese združevanja v zasebnem kmetijstvu ter se hkrati zavzemali za pospešeno združevanje sredstev za večjo proizvodnjo hrane v večjih potrošnih centrih in na nivoju republike. V skupnem programu ABC Pomurke TOZD Poljedelstvo in govedoreja ter Kmetijske zadruge Lendava bo izvedena hidromelioracija na področju Dobrovnik-Strehovci 350 ha, TOZD Poljedelstvo in govedoreja pa bo investirala v sistem za namakanje Dobrovniški paš-nik-Zitkovci 200 ha. Kmetijska zadruga bo investirala v izgradnjo dveh silosov za nemoten odkup pšenice v Dobrovniku in Črenšovcih ter v program hidromelioracije in komasacije v Turnišču II 250 ha in pripravljala dokumentacijo za iste posege na območju Renkovec in Kobilja. TOZD Poljedelstvo in govedoreja načrtuje odkup zemlje 100 hektarjev od zasebnega sektorja. Na osnovi usklajenega plana setve 1986/87 bomo posejali pšenico na 2.300 ha, upoštevajoč 30 % žitni kolobar, sladkorno peso na 610 • ha, koruzo na 4.090 ha, skupaj bo posejano 9.539 ha površin. Zagotoviti bi morali tržnost 31.200 kg pšenice na ha, kar bo zagotovilo realizacijo planske obveze odkupa 3.900 ton, vendar glede na cca. 80% realizacijo jesenske setve v zasebnem sektorju bo tudi pridelek oz. odkup manjši od planiranih količin. 1.3. Energetika — težišče prizadevanj bomo usmerili v smotrnejšo in produktivnejšo uporabo vseh energetskih virov in hkrati angažirali vse dejavnike za raziskave in večje izkoriščanje domačih energetskih virov. Investicijske naložbe na področju energetike bodo:: obnavljanje raziskovanj nahajališč nafte in plina, izdelava geološko-rudar-sko-ekonomske osnove za povečanje proizvodnje nafte in plina na že odkritih poljih, geološko-rudarske-ekonomske študije o upravičenosti vlaganja v tercialne metode pridobivanja nafte iz petišovskega polja, nabava vrtalne garniture in remontnega dvigala ter nadaljevanje raziskovalnih del na rudniku premoga v Benici. 1.4. Gradbeništvo se bo razvijalo v smeri racionalizacije dela, povečanja izkoriščenosti kapacitet, boljše opremljenosti gradbene operative. Nosilci gradbene dejavnosti se bodo v večji meri rpovezovali pri pridobivanju gradbenih del na območju občine, izven območja občine in v tujini. Gorenje Varstroj, TOZD Montaža-Purlen in INA Nafta TOZD Petrokemija bosta proučili možnosti in v primeru pozitivnih rešitev pristopila k pripravi skupnih programov za izdelavo izolacijskih proizvodov za potrebe gradbeništva ali pristopile k poslovno-tehničnem sodelovanju na področju proizvodnje izolacijskih izdelkov. Nosilci gradbene dejavnosti v občini bodo v letu 1986 analizirali ustreznost sedanje organiziranosti in proučili možnost medsebojnega povezovanja in skupnega vključevanja v višje oblike organiziranosti ter se z namenom nudenja kompletnejše ponudbe povezovati tudi s področjem drobnega gospodarstva in industrijskimi organizacijami za proizvodnjo gradbenega materiala. Analize bodo opravile OZD do konca L polletja 1986, IS pa bo koordinator pri oblikovanju končnih sklepov in predlogov glede bodoče organiziranosti gradbene dejavnosti v Lendavi. Gradbene organizacije bodo sodelovale s svojimi storitvami pri raziskovalnih delih na rudniku v Benici. Konstruktor TOZD Gradbenik bo zaradi dopolnitve proizvodnega programa poiskal novo lokacijo za izvajanje pomožnih dejavnosti ter pridobil projektno-tehnično in gradbeno dokumentacijo. TOZD Gradbenik bo uskladil s Kmetij sko zemljiško skupnostjo svoje prostorske načrte za eksploatacijo gramoza in p^ka. 1.5. Področje prometa in zvez ima realne možnosti za bistveno povečanje obsega storitev. Še naprej ostaja aktualna usmeritev prevozov tovora s ceste na železnico in režijskega transporta na specializirane prometne OZD, da bi se dosegla večja racionalnost prevozov. Nosilca tovornega prometa Integral TOZD Promet in delavnice in Avtoradgo-na TOZD Transport s poslovno enoto v Lendavi bosta povečala število voznih enot, vsak za 5 vozil. TOZD Promet in delavnice bo s povečanjem voznega parka povečal prevoze za tuje naročnike na konvertibilnem trgu za 58 %. Ista organizacija bo dokončno zagotovila pogoje za opravljanje tehničnih pregledov osebnih avtomobilov in motornih koles. _ _________ 1.6. Trgovina bo nadaljevala s prizadevanji za boljšo oskrbljenost potrošnikov v trgovini na drobno, hkrati bomo poiskali tudi možnosti za ustanovitev poslovne enote trgovine'na debelo za preskrbo industrijskih OZD s potrebnim repromaterialom. DO Mercator Univerzal kot nosilec.dejavnosti v občini bo poskrbela za boljšo ponudbo glede asortimana proizvodov in razširila poslovne prostore v Črenšovcih z odkupom poslovnih prostorov Ljubljanske banke. Mercator Univerzal bo posrednik v blagovni menjavi v okviru maloobmejnega gospodarskega sodelovanja z LR Madžarsko in se angažiral za povečanje obsega in oblik tega sodelovanja. 1.7. Gostinsko-turistična dejavnost bo v naslednjem letu usmerila svoje aktivnosti za popestritev turistične ponudbe na Osnovi naravnih danosti, povezovanjem in sodelovanjem z ostalimi dejavnostmi gospodarstva in družbenih dejavnosti. Zdraviliška dejavnost bo osnova turistično zdraviliške ponudbe, ki jo bomo dopolnjevali z oblikami kot so: kmečki turizem, rekreacija, lov; ribolov, izletniški turizem. Investicijska sredstva bodo namenjena za gradnjo gostinskih prostorov na avtobusni postaji, menjalnice z gostinskim objektom na mejnem prehodu v Dolgi vasi in dokončanje izgradnje letnega kopališča pri hotelu Lipa, Pri vseh navedenih naložbah bo soinvestitor Integral Golfturist TOZD Naravno zdravilišče Lendava. Za obogatitev gostinsko-turistične ponudbe v občini bomo poskrbeli tudi z večjo, vključitvijo kulturnih in naravnih spomenikov v kompleks turistične ponudbe, V ta namen bomo morali zagotoviti tudi sredstva za ohranjanje in obnavljanje navedenih znamenitosti v okviru Spomeniškega varstva, Turističnega društva Lendava in s prispevki OZD. 1.8. Drobno gospodarstvo se bo razvijalo v skladu z določili družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini za obdobje 1986—1990. Pomembni elementi za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva bodo davčna politika, cenovna in kreditna politika ter prioriteta pri namembnosti prostora za razvoj drobnega gospodarstva. V okviru tako zastavljene politike bomo vzpodbujali krepitev kooperacijskih odnosov z združenim delom. V skladu z določili obrtnega Zakona bomo omogočili opravljanje popoldanske dejavnosti tam, kjer ni pogojev za redno obrtno dejavnost ali uvajali popoldansko dejavnost kot obliko prehoda V redno obrtno dejavnost. V procesu usmerjenega izobraževanja je potrebno izkoristiti vse možnosti za izvajanje praktičnega pouka, proizvodnega dela in delovne prakse v združenem delu in pri samostojnih obrtnikih tako, da učenci že v času šolanja pridobijo ustrezno splošno in strokovno znanje za delo v drobnem gospodarstvu. Vlaganja OZD v drobno gospodarstvo bodo spodbujena tudi z večjimi olajšavami pri davku iz dohodka TOZD. 1.9. Politika ekonomskih odnosov s tujino Za izvajanje načrtne politike glede trajnega usmerjanja na zunanje tržišče bodo OZD v I. kvartalu 1986 pripravile konkretne izvozne programe, ki bodo temeljili na dolgoročnih razvojnih načrtih OZD. Usklajevanje izvoznih načrtov bo potekalo v okviru SISEOT v SRS. V letu 1986 bodo OZD povečale izvoz za 20% in uvoz za 8 %. V skupnem izvozu bo orientiranost OZD za prodajo v glavnem na konvertibilno področje. Največji izvozniki bodo ostali INA Nafta TOZD Petrokemija, Planka TOZD Tovarna obutve Turnišče in Gorenje Var-stroj s tem, da bodo tudi druge OZD bistveno povečale prodajo blaga in storitev na tujem tržišču, predvsem pa: Integral TOZD Promet in delavnice. Indip, Deloza, Tovarna močnih krmil, Primat, Predelava mesa in Naravno zdravilišče. Za uresničevanje zahtevnih nalog na področju gospodarskih odnosov s tujino bodo OZD angažirale svoje proizvodne in poslovne aktivnosti z naslednjimi ukrepi: — zagotavljanje deviznih sredstev za uvoz nujne opreme, — boljšo preskrbo s surovinami in repromateriali v okviru repro-verig, — okrepitvijo razvojnih služb za potrebe izvoznih programov, — izboljšanjem kvalitete izvoznih izdelkov, doslednejšo kontrolo in spoštovanjem dobavnih rokov, — vzpostavitvijo stikov za poslovno-tehnično sodelovanje s partnerji v tujini, - boljšo povezavo TOZD v okviru višjih organizacijskih oblik zaradi lažjega pridobivanja del in kompletiranja ponudb. V naslednjem letu bo predvideno dosežen iistveno večji izvoz petrokemičnih izdelkov (zu 130 'M. kar bi omogočilo porast celotnega izvoza za najmanj 20 % s tem, da bi ostale OZD v globalu povečale izvoz za 5 %. 2. .Gospodaska infrastruktura 2.1. Stanovanjsko gospodarstvo Organizacije združenega dela bodo namensko in sproti združevale sredstva v Samoupravni stanovanjski skupnosti na podlagi dogovorjenih osnov in meril najmanj 3 % na brut.0 osebne dohodke, v tem bo 0,30 % sredstev namenjenih za obnovo starega stanovanjskega fonda. Samoupravna stanovanjska skupnost bo v letu 1986 investirala v izgradnjo poslovno-stanovanjskega objekta v Črenšovcih (6 stanovanjskih enot), v Župančičevi ulici v Lendavi se bo nadaljevala gradnja za trg (6 stanovanjskih enot za potrebe OZD in 5 solidarnostnih stanovanj), Stanovanjska skupnost bo adaptirala 6 stanovanj v stanovanjskem bloku Tomšičeva 14, pripravila gradbeno dokumentacijo za gradnjo stanovanjskega objekta v Turnišču, vodila aktivnosti za ustanovitev Stanovanjske zadruge, poskrbela za pridobitev dokumentacije za vrstno gradnjo v okviru zazidalnega načrta v centralni coni Lendava, določila prioriteto za obnovo in vzdrževanje obstoječega stanovanjskega fonda ter sodelovala pri financiranju izdelave študije o možnosti prehoda ogrevanja v Lendavi na trda goriva. Z namenom da bi do konca leta 1990 zagotovili enostavno reprodukcijo v stanovanjskem gospodarstvu se bo stanarina po planirani dinamiki povečala v letu 1986 realno za 35,13 %. 2.2. Komunalno gospodarstvo Prioritetne naloge bodo usmerjene v zadovoljevanje potreb po komunalnih storitvah, kolektivne in individualne rabe. Investicijska sredstva bodo vložena v: — začetek izgradnje čistilne naprave za mesto Lendava in okolico, — pridobitev ustreznih strokovnih osnov in usposobitev nove lokacije za odpadke Lendave in okolice, — izgradnja krožnega primarnega vodovoda D. Lakoš—Trimli-ni-Suha Terma, — izgradnjo hudournika v Dolgi vasj. Za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov ter naprav kolektivne komunalne rabe bodo združevali sredstva v obliki prispevka iz Dohodka. Prioritetnega pomena v obdobju 1986—90 bo izgradnja čistilnih naprav in urejanje vodovodnega sistema v občini; te investicije pa zantevajo večja finančna sredstva. Dinamika realizacije navedenih naložb bo v veliki meri odvisna od dotoka sredstev od komunalnega prispevka iz dohodka OZD. V samoupravnem sporazumu b temeljih plana komunalne skupnosti Lendava 1986—1990, bi morali prispevek za komunalno dejavnost bistveno povečati, vendar pa višino prispevka uskladiti z materialnimi možnostmi gospodarstva občine. Glede na določila Zakona o stavbnih zemljiščih bomo v okviru realnih možnosti zagotovili zadostne kapacitete komunalnih dobrin za oskrbo novoplaniranih območij kompleksne gradnje, pri katerih bo investitor Sklad stavbnih zemljišč. Nove komplekse stavbnih zemljišč bomo pripravljali na manj vrednih kmetijskih površinah in področjih, ki so primerna za gradnjo glede že prisotne infrastrukture, s ciljem večje racionalnosti gradnje. 2.3. Prometna infrastruktura Osnovna razvojna usmeritev bo temeljila na nadaljnji modernizaciji in tekočem vzdrževanju objektov prometne infrastrukture v okviru finančnih možnosti. Poleg prioritetnih nalog iz samoupravnega Sporazuma o temeljih plana Skupnosti za ceste občine Lendava za obdobje 1986—90, bomo v letu 1986 pristopili k dograditvi avtobusne postaje v Lendavi in posodobitvi mednarodnega mejnega prehoda v Dolgi vasi. Nosilci aktivnosti za dograditev avtobusne postaje bodo Certus TOZD Avtobusni promet M. Sobota, KS Lendava in Izvršni svet SO Lendava s pomočjo OZD v občini kot sovlagateljev. Ureditev mejnega prehoda v Dolgi vasi je republiškega oz. zveznega pomena, kot soinvestitor pa bo sodeloval tudi Integra! TOZD Naravno, zdravilišče Lendava. V skladu z določili predloga samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske skupnosti za ceste Lendava za obdobje 1986—90 so v L prioriteto za modernizacijo (m), rekonstrukcijo (r), obnovo (Ob) oz. ojačitev (Oj) uvrščene naslednje investicije na regionalnih in lokalnih cestah: Regionalne ceste: Dobrovnik —Dolga vas v dolžini 7.650 m (Oj) Dobrovnik — Renkovci—Raščice, dolžina 1.262 m (m) Mostovi: Na Ledavi, relacija Dobrovnik—Renkovci Lokalne ceste: Lendava—Petišovci odsek Lendava—Trimlini, dolžina 2.200 m (Oj), vas M. Polana — dolžina 1.200 m (m), Gornja Bistrica—Melinci, dolžina 996 m (m) Mostovi: Na Ledavi v Benici (r) Za hitrejše reševanje prioritetnih nalog v cestnem gospodarstvu bomo pospešili zbiranje sredstev s prispevno stopnjo iz BOD od sedanjih 0,40 % na 0,50 %. Ta prispevna stopnja bo zadostovala za financiranje investicij I. prioritete v letu 1986 na lokalnih cestah. Na magistralnih cestah na območju občine-bodrt v letu 1986 izvedene ojačitve na cesti Lendava- Črenšovci v odsekih dolžin? .5,500 m in na cesti Dolga vas ,-Državna meja v dolžini 1.870 m. STRAN 16 VESTNIK, 3. APRILA 1986 V kolikor bo pridobljen zadostni delež republiških solidarnostnih sredstev za modernizacijo cest, bo za navedeno I. prioriteto sledila prioriteta ojačitve ceste Gomilice—Lipa in modernizacija ceste Žižki—Velika Polana. 2.4. Požarna varnost SIS za varstvo pred požarom bo s sodelovanjem OZD, šolami in Krajevnimi skupnostmi skrbela za vzgojo članov gasilskih društev, vzgojo občanov, delavcev in učencev s področja požarne varnosti. Vsi omenjeni dejavniki bodo z vzgojo in izobraževanjem pospešili preventivno dejavnost za zmanjšanje števila požarov. Prioritetna naloga bo ojačanje operativne moči gasilskih društev na osnovi izboljšanja kadrovske strukture in popolnitve ter posodobitve opreme za gašenje. Investicijska sredstva bodo namenjena za adaptacijo gasilskega doma v Lendavi s pomočjo Krajevne skupnosti Lendava, za nabavo gasilskega avtomobila za GD Dol. Bistrica in posebnih zaščitnih sredstev. 2.5. Vodno gospodarstvo V vodnem gospodarstvu bomo zagotovili smotrnejšo uporabo družbenih sredstev-in jih usmerili v razreševanje ključnih problemov oskrbe s pitno vodo, kakovosti voda in v proizvodnjo hrane. Območna vodna skupnost Mura v letu 1986 ne bo izvajala nobenih investicijskih del na območju lendavske občine, nadaljevala pa bo z izvajanjem vzdrževalnih del v skladu s programom 1986—1990. 2.6. PTT promet DO za PTT promet in Območna SIS za PTT promet Murska Sobota bosta v letu 1986 vodile aktivnosti za izvedbo naslednjih investicij na področju občine Lendava: — nabava opreme za razrešitev VATC Lendava — montaža 120 kanalskega prenosnega sistema Lendava—Murska Sobota — nabava opreme za razrešitev KATC Črenšovci Za hitrejši razvoj opremljenosti s telefonskim omrežjem v občini bomo za obdobje 1986—1990 uvedli občinski samoprispevek, s katerim bomo zgradili primerne objekte za priključitev na vozliščno centralo v Lendavi. V letu 1986 bodo sredstva samoprispevka za telefonijo namenjena za sofinanciranje medkrajevne ptt kanalizacije na relacijah: Lendava—-Hotiza, Lendava—Mostje in Lendava—Pince, za sofinanciranje adaptacije poštne zgradbe v Dobrovniku in medkrajevnih kabelskih povezav na območju ATC Črenšovci. 3. Družbene dejavnosti V družbenih dejavnostih bomo v letu 1986 v globalu ohranili obseg programov iz leta 1985 s tem, da bomo v okviru razpoložljivih sredstev za te namene izvedli takšno prerazporeditev, ki bo upoštevala stanje razvitosti na posameznih področjih in tako, da bodo družbene dejavnosti gledano v' celoti čimveč prispevale k uresničevanju skupnih ciljev. V omejenih možnostih obremenjevanja gospodarstva za financiranje družbenih dejavnosti bodo osnovni viri financiranja investicijskih naložb samoprispevki in republiška solidarnostna sredstva. Investicije bodo v letu 1986 na področju družbenih dejavnosti usklajene s sprejeto dinamiko iz referendumskega programa in sicer za potrebe osnovnošolskega prostora in opreme ter za potrebe otroškega varstva. Dodatno bomo zagotovili sredstva za usklajevanje ravni osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih z osebnimi dohodki v OZD gospodarstva v občini. 3.1. V osnovnem šolstvu bomo nadaljevali z uvajanjem življenja in dela reformirane osnovne šole. Z realnim ovrednotenjem zagotovljenega programa osnovne šole in združevanju sredstev za njegovo izvajanje bomo težili k izenačevanju pogojev vzgojnoizobraževainega procesa. Z načrtnim in sistematičnim delom bomo razvijali’sposobnosti in poklicne interese učencev in jih v večji meri usklajevali s potrebami združenega dela. 3.2. Usmerjeno izobraževanje bo sledilo spremembam in dopolnitvam programov, ki bodo predlagani na ravni republike in se hkrati prilagajalo potrebam združenega dela. Organizacije združenega dela s področja materialne proizvodnje ih družbenih dejavnosti se bodo vključevale v vzgojnoizobraževalni proces tako, da bodo zagotovile pogoje za izvajanje proizvodnega dela, delovne prakse in pripravništva. Pri srednji šoli kovinarske, pedagoške in ekonomske usmeritve v Lendavi bo v šolskem letu 1986/87 organizirano izobraževanje v oddelku rudarske usmeritve, v sklopu dvojezičnega programa pa smer naravnoslovno-matematične usmeritve. OZD bodo glede na materialne možnosti združevale sredstva za sofinanciranje programa posodobitve strojne opreme v šolskih delavnicah, učne, tehnologije in opreme za potrebe srednje šole v Lendavi. Prioritetna naloga na področju poklicnega usmerjanja bo pridobivanje mladih za izobraževanje v poklicih za potrebe rudarstva. Nosilci te naloge bodo predvsem: Vzgojno izobraževalni zavod, Občinska skupnost za zaposlovanje, Izvršni svet, REK Titovo Velenje in Srednja šola kovinsko-pedagoške in ekonomske usmeritve Lendava. 3.3. V zdravstvenem varstvu bo Žbseg dejavnosti ostal nespremenjen. Občinska zdravstvena skupnost bo skupaj z Zdravstvenim domom poskrbela za kadrovsko ojačitev zdravnikov splošne prakse in dispanzerjev. Občinska zdravstvena skupnost Lendava bo pripravila analizo dela in vloge Pomurskega zdravstvenega centra na področju delitve dela — organiziranosti službe na področju regije in občine. Uvedli bomo enotno urejanje nagrajevanja v zdravstvu, sistemsko razrešili področje reševalne službe in obliko enovite organiziranosti za potrebe celotne regije. Pri razporejanju sredstev skupne porabe bomo poiskali možnosti za odpravo motenj v poslovanju zdravstvene skupnosti ob predhodni analizi finančnega poslovanja. V letu 1986 načrtujemo povečanja števila zdravnikov v Zdravstvenem domu za 3 strokovne delavce. V okviru sredstev za zdravstveno varstvo bomo zagotovili del sredstev za renoviranje lekarne v Lendavi in popravilo strehe na zdravstvenem domu v Lendavi. 3.4. Na področju otroškega varstva bodo uvedeni novi vzgejno-varstveni programi v skladu s samoupravnim sporazumom o socialni varnosti za leto 1986. Ti programi so: — 50 ur za otroke od 3.-4. leta — 60 ur za otroke od 4.—5. leta — 80 ur za otroke od 5.-6. leta V okviru republiške interesne skupnosti se bodo zbirala sredstva iz BOD v višini 0,5 % za osebne prejemke podaljšanega porodniškega dopusta na eno leto ter za tekočo valorizacijo otroških dodatkov. Investicijska sredstva bodo namenjena za gradnjo vrtca v Črenšovcih in ureditev otroških igrišč v Lendavi. 3.5. V socialnem skrbstvu bomo nadaljevali z izvajanjem zagotovljenega programa socialnega skrbstva: — denarna pomoč kot edini vir preživljanja, — denarna pomoč kot dopolnilni vir preživljanja, — doplačila oz. Odplačila oskrbnih stroškov oskrbovancev v splošnih in posebnih socialnih zavodih. OK SZDL in Občinska skupnost socialnega skrbstva bosta vodili aktivnosti za pospešeno reševanje problematike Romov. Za varstvo in zaposlovanje težje duševno prizadetih invalidnih oseb bomo poskrbeli v zavodih za zaposlovanje invalidnih oseb pod posebnimi pogoji, za lažje in srednje prizadete pa bomo poskrbeli v delavnicah pod posebnimi pogoji v Lendavi. Delo v delavnicah bo zahtevalo zaposlitev dveh strokovno usposobljenih delavcev, ustrezne delovne programe pa si bodo delavnice poiskale predvsem v domačih OZD in zasebnem sektorju. Delavnica bo začela z delom v začetku leta, v začetku bo vključenih v varstvo oz., delo 9 ljudi, pozneje pa 15. 3.6. Raziskovalna dejavnost mora več prispevati k uresničevanju nekaterih skupnih razvojnih ciljev kot so racionalnost, izboljšanje kvalitete proizvodov in izkoriščanje potencialnih virov energije. Občinska raziskovalna skupnost bo 65 % zbranih sredstev namenila za sofinanciranje razvojno-raziskovalnih nalog v OZD, ostalo pa za nagrajevanje inovacijske in inovativne dejavnosti, sofinanciranje rastlinjaka površine 500 nT pri INA Nafti, projekte za pitno vodo za mesto Lendava in druga področja občine, raziskave za potrebe odlagališča odpadkov, raziskave na področju dvojezičnega šolstva v SRS ter študijo glede možnosti prehoda na trda goriva v Lendavi. 3.7. Občinska skupnost za zaposlovanje bo nosilec aktivnosti pri sprejemanju Samoupravnega sporazuma o temeljih plana na področju zaposlovanja za obdobje 1986—1990 in pripravi načrta zaposlovanja za leto 1986. Temeljni cilji, ki jih bodo udeleženci sporazuma opredelili bodo usklajeni s sprejetimi usmeritvami družbenoekonomskega razvoja republike in občine, ti pa so dosledno uresničevanje politike produktivnega zaposlovanja, ustvarjanje možnosti za zmanjševanje števila brezposelnih, poklicno usmerjanje mladine v izobraževalne programe, ki bodo v skladu s potrebami srednjeročnega in dolgoročnega družbenoekonomskega razvoja ter izboljšanje izobraževalnega nivoja zaposlenih v sodelovanju občinske skupnosti za zaposlovanje, Občinskega sveta ZSS in Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje. 3.8. Občinska kulturna skupnost bo zastavila svoje programske naloge in usmeritve tako, da bo omogočila večji dostop do kulturnih vrednot delovnim ljudem, šolski mladini in občanom. Posebna skrb Kulturne skupnosti v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij bo razširiti in utrditi ljubiteljsko kulturno dejavnost v KS in OZD. Kot stalna naloga bo tudi v letu 1986 na področju'spomeniškega varstva ohranitev in obnova naravne in kulturne dediščine. Skupnost bo še naprej razvijala kulturno dejavnost pripadnikov madžarske narodnosti. V okviru finančnih možnosti bodo prioritetne naloge na področju investicijskih vlaganj: dokončanje kulturnega doma v Dobrovniku, ureditev dvorane v večnamenski prostor v OS Drago Lugarič Lendava, sofm nciranje obnove vaških domov in objektov revolucionarnega delavnega gibanja. 3.9. Vttelesni kulturi bomo nadaljevali z aktivnostmi na področju rekreativnih dejavnosti, izvajali programe tekmovanj za športno značko L, II. in III. skupine in uvajali športno značko IV. skupine. V krajevnih skupnostih, kjer rekreativna dejavnost ni zaživela, bomo nadaljevali z ustanavljanjem društev katera bodo izvajala rekreativne aktivnosti za tisto kategorijo krajanov, ki niso vključeni v obstoječe programe selektivno — tekmovalnega športa. Strokovnemu delu v ŠŠD in klubih bomo v letu 1986 namenili posebno pozornost in omogočili sposobnim in uspešnim mladim športnikom, da se bodo vključili v delo selekcij. Ekipam in posameznikom, ki so že vključeni v športno-tekmovalne sisteme občine, regije in republike, bomo zagotovili ustrezne materialne in strokovne pogoje za delo. Ugodnejše pogoje za razvoj bomo v letu 1986 dali tistim ekipam in tekmovalcem, ki bodo s strokovnim in kontinuiranim delom v svoji panogi dosegli kakovostne premike in kvalitetne rezultate. Pri investicijskih aktivnostih bo TKS Lendava sofinancirala izgradnjo slačilnic v Črenšovcih, Polani in Čentibi ter pomagala pri do graditvi telesnokulturnih objektov tam, kjer bo investicija v planih KS in bodo kot osnovni vir financiranja prisotna sredstva krajanov. 4. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita V letu 1986 bomo nadaljevali s procesom podružbljanja in krepitve splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite s posebnim poudarkom na povečanju zanesljivosti obrambnih priprav, mobilizacijskih varnostnih priprav in na usposabljanju nosilcev gospodarskih in družbenih dejavnosti za delo v spremenjenih razmerah. , Posebno pozornost bomo posvetili tehnjčni opremljenosti teritorialne obrambe, organiziranju vzgoje v enotah civilne zaščite, nabavi sredstev za osebno in kolektivno zaščito na podlagi uveljavljene vzajemnosti. Nadaljevali bom.o z usposabljanjem delovnih ljudi in občanov za delovanje v narodni zaščiti ter dopolnjevali njeno organiziranost. V okviru materialnih možnosti bomo izpolnjevali avtonomne sisteme zvez za organe in organizacije DPSD in usposabljali potrebne kadre, za upravljanje z tehničnimi sredstvi. IV. OSTALE NALOGE 1. Trg in cene V občini bomo ustvarili pogoje za oblikovanje blagovnih rezerv-s katerimi bomo delovali na trgu. Pri tem se bo trgovina usposabljala v funkciji krepitve in delovanj sistema blagovnih rezerv. V letu 1986 bomo namensko izločili del sredstev za gradnjo silosov za moko za potrebe občinskih blagovnih rezerv. Organizacije združenega dela bodo cene oblikovale v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti, samostojno oblikovali glede na tržne razmere, pri čemer bodo upoštevale politiko cen iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Izvršni svet bo skupaj z D PO izvajal postopke družbene kontrole cen v primerih nespoštovanja sprejete politike. 2. Krajevne skupnosti Pri razreševanju problematike posameznih krajevnih skupnosti bomo ohranili solidarnost in vzajemnost. Zato bodo OZD podpisale samoupravni sporazum o sofinanciranju programov razvoja KS v obdobju 1986-1990. 94 Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu (Ur. list SRS, št. 13/77), 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 35/85) it; 30. člena statuta Krajevne skupnosti Petišovci, na seji dne 17. 03. 1986 sprejela Skupščina KS PETIŠOVCI SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti PETIŠOVCI 1. člen Za območje Krajevne skupnosti Petišovci, se po odločitvi delovnih ljudi in občanov na referendumu, dne 16. marca 1986 uvede krajevni samoprispevek v denarju in delu. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvaja za dobo petih let in sicer od L 04. 1986 do 31. 03. 1991. 3. . člen Sredstva zbrana s krajevnim samoprispevkom bodo uporabljena za: — sanacijo krajevnih poti — sanacijo vaškega vodovoda — sanacijo gasilskega-in vaškega doma ter ureditev sanitarij — izgradnjo krajevnega telefonskega omrežja — dozidavo k mrliški veži — sofinanciranje nabave gasilskega vozila — tekoče vzdrževanje objektov v KS ter za funkcioniranje KS 4. člen Za izvršitev programa bo potrebno zbrati sredstva v višini 40.810.000,— din, višina sredstev, ki naj bi bila zbrana s krajevnim samoprispevkom pa znaša 40.810.090,— din. 5. člen Krajevni samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju KS Petišovci in sicer v naslednji višini: a) v denarju — 2 % osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil — 2 % od čistega dohodka oseb, ki opravljajo samostojno obrtno in drugo dejavnost — 10% od -katasterskega dohodka za katerega se plača davek — 1 % od pokojnine — 2 % od dvakratnega povprečnega dohodka v SRS na začasnem delu v tujini in sicer mesečno. b) v delu — 3 delovne dni po 8 ur za občana nosilca gospodinjstva pri gradnji in vzdrževanju planiranih objektov, popravilu cest in drugih komunalnih storitev. Nadomestilo za neopravljen delovni dan znaša 2.000,— din. — Lastniki traktorjev po 8 ur letno v prevozih. Nadomestilo za neopravljeno uro prevoza s traktorjem znaša L200,— din. — Lastniki traktorjev ne opravljajo delovne obveznosti iz prve alineje, točke »b« tega člena. Svet KS se pooblašča, da vsako leto določi novo vrednost denarnega nadomestila za delovni dan in traktorsko uro v skladu z gibanjem cen v preteklem letu. 6. člen Krajevnega samoprispevka v denarju in delu so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št, 35/85). 7. člen S krajevnim samoprispevkom zbrana sredstva se bodo v celoti namenila za izvajanje programa iz 3.. člena tega sklepa. Sredstva krajevnega samoprispevka se bodo zbirala na posebnem računu KS Petišovci št. 51920-842-021-8493. 8, člen Krajevni samoprispevek, ki se bo plačeval iz OD iz delovnega razmerja, bo obračunaval in nakazoval izplačevalec OD, krajevni samoprispevek od katasterskega dohodka za katerega se plača davek in od čistega dohodka oseb, ki opravljajo samostojno obrtno ali drugo dejavnost pa obračunava in nakazuje Uprava za družbene prihodke občine Lendava. Od zaposlenih v tujini ter krajevnega samoprispevka v delu pa obračunava svet krajevne skupnosti, ki o višini krajevnega samoprispevka in obveznosti v delu pismeno obvesti vsakega zavezanca. 9. člen Skupščina KS Petišovci pooblašča svet KS, da: — nadzira dotok sredstev iz samoprispevka — odloča o razporejanju s sredstvi krajevnega samoprispevka v skladu z programom — nadzira izvrševanje delovne obveznosti. Svet KS je dolžan o izvajanju referendumskega programa vsaj enkrat letno poročati Skupščini KS in zboru občanov. 1 10. člen Ta sklep začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah Po murskih občin. Petišovci, dne 17. 03. 1986 Predsednik skupščine krajevne skupnosti: PAVEL ČASAR I. r. 95 Na osnovi 3. člena o samoprispevku (Ur. list SRS št. 35/85, 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja Ur. Hst SRS št. 23/77 in 63. člena Statuta KS Črenšovci) je Skupščina' KS Črenšovci na svoji seji 19. 3. 1986 sprejela SKLEP o uvedbi samoprispevka v krajevni skupnosti Črenšovci. 1. člen Za območje Krajevne skupnosti Črenšovci — vaš Črenšovci, Trnje in Žižki se po odločitvi občanov in delovnih ljudi na referendumu, dne 16. marca 1986 uvede samoprispevek v denarju in delovni si- 2. člen Sredstva zbrana s samoprispevkom bomo uporabili za: a) skupni program KS: — soudeležba KS pri gradnji vrtca — 15 % vrednosti investicije ali 6.000.000 din — soudeležba KS. pri gradnji telovadnice in učnih prostorov 10% vrednosti od investicije in delež za povečan obseg telovadnice 15.500.000 din — soudeležba KS pri gradnji poštnihprostorov — 3.5OO.OOO din. Pri soudeležbi KS za gradnjo vrtca se poračunajo do sedaj zbrana sredstva v letu 1985. b) Vaški programi: ČRENŠOVCI: pločniki, ulična razsvetljava, kanalizacija, asfalt in mrtvašnica TRNJE: asfalt, transformator, ulična razsvetljava, udeležba pri gradnji gasilske garaže ŽIŽKI: asfalt, ulična razsvetljava, kanalizacija, mrtvašnica in udeležba pri opremi vaškega doma. 3. člen Za izvedbo skupnega in vaških programov bo potrebno zbrati 4.590.349 din, iz samoprispevka se bo zbralo 48.590.349 din. Sredstva, ki se zberejo nad zneskom, ki je predviden s programom, se presežek porabi v enakem razmerju kot je izdelan program. Vsi zneski so podani v cenah iz leta 1985. 4. člen Sredstva samoprispevka se bodo uporabila v naslednjem razmerju: skupni program KS: 45 % od zbranih sredstev vaški programi: 55 % od zbranih sredstev. / Skupni program se finansira v razmerju: Črenšovci 56 %, Trnje 20 % in Žižki 24 %. 5. člen Samoprispevek se uvede za obdobje 5 let in sicer od 1.4. 1986 do 31. 3. 1991. 6. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju KS Črenšovci — naselje Črenšovci, Trnje in Žižki in to v višini: 2 % od OD iz delovnega razmerja 7 % od višine katastrskega dohodka iz kmetijstva 2 % od čistega dohodka oseb, ki opravljajo samostojno obrtno ali drugo dejavnost 1,5 % od pokojnin (razen od pokojnin z varstvenim dodatkom in pokojnin, ki so nižje kot je osnova za upravičenost do varstvenega dodatka). 5000 din letno od zaposlenih v tujini (znesek se vsako leto valorizira v skladu z rastjo OD v SRS.) 1 delovni dan po 8 ur občana nosilca gospodinjstva pri gradnji in vzdrževanju objektov v KS. Nadomestilo za neopravljeni delovni dan je 2.000 din, ki se vsako leto valorizira v skladu z rastjo OD v SRS za-polesnih v SRS. 7. člen Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku. 8. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev samoprispevka upravlja Svet KS in o tem najmanj enkrat letno poroča na skupščini KS in zboru občanov. 9. člen Ta sklep začne veljati s 1. 4. 1986. Črenšovci, 19. 3. 1986. Predsednik Skupščine KS Črenšovci: Matija Žižek STRAN 14 VESTNIK, 3. APRILA 1986 96 Na podlagi 16. člena Zakona o geodetski službi (Ur. 1. SRS, št. 23/76) ter na podlagi Odloka o cenah za geodetske storitve v občini Murska Sobota'(Uradne objave pomurskih občin, št. 15/81) je Izvršni svet Skupščine Občine Murska Sobota na 174. seji dne 25. marca 1986 sprejel SKLEP o valorizaciji cen geodetskih storitev 1. člen S tem sklepom se določajo cene geodetskih storitev za potrebe občanov, državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, društev in civilnih oseb, ki jih opravlja občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve občine Murska Sobota. 2. člen Cene iz 1. člena tega sklepa so: ' p’ Vrsta in obseg del geodetske storitve 1. PARCELACIJA 1 Navezava na geodetsko mrežo 4.000 din 2. Parcelacija 2.1 . Parcelacija parcel velikosti do 0,3 ha na dva 11.860 din dela 2.2 Za vsak nadaljnji 0,3 ha 3.500 din 2.3 Za vsako dodatno novo parcelo 3.000 din 2.4 . Parcelacija gozdnih parcel — cena se poveča za 50 % Zap. št. Cena Vrsta in obseg del geodetske storitve 2. PARCELACIJA NA OSNOVI ZAZIDALNIH OZIROMA UREDITVENIH NAČRTOV . 1. Navezava na geodetsko mrežo 4.000 din 2. Parcelacija za obod 2.1. za vsak lom meje oboda 2.500 din 2.2. Za vsako novo nastalo parcelo 3.000 din 3. EKSPROPRIACIJA DOLŽINSKIH OBJEKTOV 1. Navezava na geodetsko mrežo 4.000 din 2. Hektometer (100 m) ekspropriacija 17.000 din 4. PRENOS POSESTNIH MEJA PO PODATKIH ZEMLJIŠKEGA KATASTRA 1. Navezava na geodetsko mežo 4.000 din 2. Določitev meje 2.1. Za grafično izmero za 2 mejni točki 9.300 din 2.2. Za vsako nadaljnjo mejno točko 2.900 din 2.3. Za numerično izmero za 2 mejni točki 5.000 din 2.4. Za vsako nadaljnjo točko 2.000 din 2.5, Prenos meja gozdnih parcel — cena se pove- ča za 50 % 5. ' UGOTOVITEV MEJE V MEJNEM UGOTO- VITVENEM POSTOPKU 1. Navezava na geodetsko mrežo 4.000 din 2. Ugotovitev meje 2.1. Za 2 mejni točki 7.000 din 2.2. Za vsako nadaljnjo mejno točko 2.000 din 6. POSNETKI ZA LOKACIJSKO DOKUMENTA- CIJO IN POSNETKI NOVOZGRAJENIH STAVB IN OBJEKTOV 1. Do 0,5 ha 9.000 din 2. Za vsakih nadaljnjih 0,25 ha 2.900 din 3. Za večje družbene objekte in situacije se obračun stroškov vrši po dejansko porabljenem času 7. ZAKOLIČBE STAVB IN OBJEKTOV 1. Stanovanjska stavba ali garaža 5.000 din 2. Industrijska zgradba — po dejansko porablje- nem času 8. Cenam storitev po tem ceniku se dodajo materialni stroški (mejniki, količki, kilometrina,...) in stroški figuranta po dejansko porabljenem času. 9. V izjemnih primerih, kjer ni mogoče obračunavati stroškov po ceniku, se uporabljajo naslednje urne cene: —- za terensko geodetsko delo ura po 1.500 din — za pisarniško geodetsko delo ura po 1.300 din — za risarsko geodetsko delo ura po 750 din — za figurantsko delo ura po < 650 din 10. Cena za prevoženi kilometer znaša 60 din 11. Za meritve v zimskem času, ki se šteje od 1. 12. do 1. 3., oziroma traja tri mesece, se cena poveča za 20 %, če se meritve izvajajo v tem času na zahtevo naročnika. 3. člen Za dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota o valorizaciji cen geodetskih storitev, ki je bil sprejet na 150. seji, dne 10. septembra 1985. 4. člen Ta sklep začne veljati s 1. aprilom 1986. Številka: 38-2/86-5 M. Sobota, dne 25. marec 1986 Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota Pavel PONGRAC, 1. r. * 97 Na podlagi 35. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74) ter 160. in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela dne 6. 3. 1986 in zbora krajevnih skupnosti dne 6. 3. 1986 sprejela ODLOK O ZAKLJUČNEM PORAČUNU PORAČUNA OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 1985 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Murska Sobota za leto 1985, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Murska Sobota in zaključni račun posebnih računov proračuna. 2. člen Po bilanci zaključnega računa proračuna so znašali v letu 1985 skupni prihodki 623.184.446,45 din, skupni odhodki pa 597.359.028,45 din. Na posameznih računih proračuna pa so ob zaključnem računu ugotovljena naslednja stanja: A. Redni račun proračuna (št. 51900-630-10009) 1. Skupni prihodki 554.092.782,50 2. Skupni odhodki 534.337.664,00 3. Presežek 19:755.118,50 4. člen Pregled doseženih prihodkov in njihova razporeditev za leto 1985 sta sestavni del posebnega dela odloka — proračunske bilance. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 400-5/85-1 M. Sobota, dne 6. marca 1985 Podpredsednik Skupščine občine Murska Sobota Štefan OŠLAJ, 1. r. ' 98 Na podlagi 35. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 276. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave, št. 37/81) je Skupščina občine Lendava na ločenih sejah zbora krajevnih skupnosti, zbora združenega dela in. družbenopolitičnega zbora dne 4. 3. 1986 sprejela ODLOK * O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE LENDAVA ZA LETO 1985 B. Posebna partija proračuna (št. 51900-630-510009) 1. Skupni prihodki 2. Skupni odhodki 3. Presežek 55.058.555,00 50.530.888,50 4.527.666,50 1. člen- C. Posebna partija proračuna (št. 51900-630-410009) 1. Skupni prihodki 2. Skupni odhodki 3. Presežek 13.016.000,00 11.473.367,00 1.542.633,00 Sprejme se zaključni račun proračuna občine Lendava za leto 1985, ki obsega: — skupne prihodke po bilanci proračuna 274.373.285 — skupno razporeditev prihodkov po bilanci proračuna ' 274.319.346 — presežek prihodkov nad odhodki proračuna 53.939 D. Posebna partija proračuna (51900-630-210009) 1. Skupni prihodki 2. Skupni odhodki 1.037.108,60 1.037.108,60 2. člen Presežek prihodkov.nad odhodki proračuna v višini 53.939 din se prenese kot prihodek proračuna za leto 1986. Na računu rezervnega sklada proračuna je v letu 1985 ob zaključnem računu zbranih prihodkov v znesku 10.944.264,00 din. 3. člen Bilanca izvršitve proračuna za leto 1985 je sestavni del tega odloka. 3. člen Presežek na rednem računu proračuna v znesku 19.755.118,50 din se v skladu z Zakonom o začasni prepovedi uporabe družbenih sredstev’v družbenopolitičnih skupnostih v letu 1985 prenese v naslednje leto kot prihodek proračuna leta 1986. Presežki na posebnih partijah v znesku 4.527.666,50 din in 1.542.663.— din se prenesejo v naslednje leto kot prihodki istih partij proračuna v letu 1986. Presežek na računu rezervnega^ sklada proračuna v znesku 10.944.264.— din se prenese kot prihodek istega računa v letu 1986. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 400-2/85-3 Lendava, dne 6. 2. 1985 Predsednik Skupščine občine Lendava Mirko HAJDINJAK, 1. r.