Gospodarske stvari.
Naše mlekarstvo.
Marsikaj storilo se je pri nas za povzdigo živinoreje, upamo tudi, da se bode storilo za-njo še mnogo, da se približamo tudi v tej stroki izglednim deželam.
Tudi se sme po sedanjih svetovnih razmerah pričakovati, da se bode živinoreja kmetovalcu primeroma najbolje splačala, ker po sedanjih razmerah nadjamo se, da se bode mesna živina doma zadosti dobro prodajala; tudi kupčija s plemensko živino mora se zboljšati v onih deželah, katere so bile v živinoreji do zdaj nekako pozabljene ali prezirane v tisti meri, v kateri se ima pričakovati povzdiga te živinoreje, česar pa ne smemo prezirati in ne dalj odlašati, to je naše mlekarstvo.
Kolikokrat slišimo pri kmetovalcih in grajščakih tožbo: „živinoreja bi še bila, ako bi se vsaj mleko moglo spečati po primerni ceni; tako pa smo ravno ob času, ko pridelavamo največ, najboljšega mleka, primorani razdati ga zastonj, ali ga dajati prešičem in prav potratiti pri družini."
Tako nam toži kmetic, ki ima 2 do 4 krave, kmet, kateri jih šteje do 12, in tako tudi veliki posestnik, kateri šteje 20 do 50 krav. In resnična je ta tožba, res je, da se velik del našega mleka — potrati.
Speča se mleko sicer primeroma lahko okrog večih mest, ali v bližini tovarn, v katerih je nakopičenih veliko število delavcev; po vseh bolj oddaljenih krajih se sme sploh trditi, da za mleko ni kupca; kam tedaj ž njim?
Odgovor na to vprašanje imamo najkrajši in naj-razumljivejši v izgledih dežel, katere se z živinorejo in z mlekarstvom razumno in res tudi izgledno pečajo. — In kaj delajo one dežele? One izdelujejo iz vsega onega mleka, kolikor ga dobro ne porabijo ali ne prodajo dobro doma, ali surovo ali kuhano maslo, ali vsakovrstne sire, kakor jih po najbolji ceni spečajo.
Odgovoril mi bo marsikateri: ;;Saj vse to tudi pri nas poznamo, ni ga živinorejca, kateri bi surovega ali kuhanega masla ne izdelaval, pa tudi sir izdelavajo uže marsikje; toda vsi ti pridelki se težko spečajo in zato nimajo take cene, da bi se delo splačalo."
Tudi ta ugovor ni prazen, toda ravno v njem tiči vzrok zastarelih napak, katere odstraniti se nam je prizadevati.
Napake pri nas so ravno v tem, da iz mleka pri nas pridelanega večidel še ne znamo izdelkov mlekarskih tako umno, trpežno in ceno izdelovati, kakor drugje, in pa v tem, da se še nismo dosti ogledali po dobrem trgu za naše mlekarske izdelke, tedaj še nimamo dobrega kupca in dobre cene.
31:rb nam ima tedaj biti, da se naučimo mlekarske izdelke izdelavati tako okusne, trpežne in raznovrstne, pa tudi s primeroma tako malimi stroški, kakor se to godi drugod; potem še le dobijo izdelki naši one lastnosti, katere zahteva trg ali kupec za tako blago sploh, in potem še le smo v stanu na trgu zahtevati za naše blago enako visoke cene, in potem smo tudi T stanu našega blaga zmiraj po dobri ceni spečati brez težave, kolikor ga pridelujemo.
^^._                      (Dalje prihodnjič.)
Nase mlekarstvo.
(Dalje in konec.)
Od leta 1869. do 1882. dobila je dežela kranjska v povzdigo mlekarstva podpore 6800 gold., in razuu malega dela te svote, kateri se je porabil za podučevanje o mlekarstvu, vso svoto sebi na korist obrniti so umeli Bohinjci, katerim je velezaslužni župnik gosp. Mesar prav očividno in k sreči tudi z vspehom dokazal, kako naj ravnajo z mlekom, kako naj se združujejo, kako skupaj izdelujejo, gode in prodajajo sir, da jim živinoreja v resnici kaj nese. Bohinj nam je tedaj poleg Tolmina v izgled vsem Slovencem, kako iz mleka dobivati najveći dohodek.
Podučevali so se po kranjski tudi gospodarji druzih krajev v Bledu, Dolini, Kamniku, Vipavi; ponujala se jim je tudi državna podpora za prvo napravo, toda brez vspeha.
Preteklo leto dobili so v tržaški razstavi tudi izdelki našega mlekarstva po prizadevanji ministerstva za poljedelstvo, pokazati se pred svetom in poskušati se v dobroti in ceni z enakimi izdelki druzih dežela; in to, kar so naši živinorejci, oziroma mlekarji na tr-
10
žaški razstavi pozvedeli ia poskusili, upamo, da ne bode ostalo brez dobrega vspeha na dobroto ia na prihodnjo ceno naših mlekarskih izdelkov.
Tržaška razstava pokazala je ravno, da se pri naših mlekarskih izdelkih pogreša zadostne mnogovrstnosti, enakosti dobrote v istih vrstah, in deloma vsled tega, deloma pa zato, ker vsak izdelovalec nevedoma in nehote kazi ceno vsem drugim, blagu primerne cene.
Strokovnjaki, kateri so vse te razmere opazovali in pretehtovali pri tržaški razstavi, pa se niso zadovoljili samo s tem, da bi to opisavali ali ministerstvu poročali, ampak skrbijo tudi za sredstva, vse te napake po lastni moči v veči meri z enakimi sredstvi odpraviti, kakor so to v malih krogih uže storili živinorejci v več krajih nase države — po poti zadruge.
Manjši živinorejec si navadno ne more zidati posebnih poslopij, napravljati kotlov in vse druge, deloma precej dragocene priprave, njemu samemu tudi ne vrže najeti si v sirarstvu izurjenih ljudi itd. , in konečno svoje izdelke z dobrim vspehom pošiljati na trg, zmiraj pa tudi vrsto in dobroto svojih izdelkov tako obračati, da se z njo kupcem vstreže, ali kar več odločuje, da se za-nje dobi primeroma najboljša cena.
Vse to pa je mogoče storiti in doseči več živinorejcem skupaj, tedaj zadrugi. Kar nas je pa skušnja učila v mnogih krajih, da se da z dobrim vspehom doseči v malih krogih, to nameravajo omenjeni strokovnjaki iz tržaške razstave doseči v veči meri tudi po poti zadruge in to tako osnovane, da se je more vdeležiti tudi najma nj š i gospodar. Zadruga ta , za katero so bile prve priprave dogotovljene po skupnem prizadevanji državnih poslancev iz zbornice gosposke in poslaniške uže pred ravno pričetim novim letom, imela bo nalog na dve strani: prvič vse naše živinorejce, kateri se bodo hoteli za to brigati, podučevati po vsakovrstnih potih, kako izdelovati in katere vrste izdelkov izdelovati, da se spečajo za najboljšo ceno; drugič pa posredovati in skupno preskrbovati prodajo domačih mlekarskih izdelkov, kolikor za dobro ceno moč doma; kar pa bi kazalo bolje drugje, pa tudi kjerkoli zunaj dežele.
To bi imelo na vse strani živinorejcem dobrih vspe-hov zadosti: Blago zadrugi dohajajoče vvrstilo in cenilo bi se po dobroti, ako bi imelo napak, podučil bi se izdelovalec, kako naj odpravi napake, da pride izdelek v višo vrsto in do boljše cene; ker bi bila potem glavna kupčija izdelkov v eni roki, ne kazil bi več drug drugemu cene, ne kazil bi cene tudi s tem ne več, da bi nevedoma prodajal blago više vrste za vrsto nižo z nižo ceno; dalje bi bilo zadrugi, razpolagajoči z veliko množino izdelkov, mogoče, poiskati si še tako oddaljenih dobrih trgov, tudi nastaviti z dobrim vspehom na takih krajih svoje stalne agente, in prevažanje, bodi-si po suhem ali po vodi, preskrbeti po primeroma mnogo niži ceni, zato, ker bi imela oddajati stalno velike množine te vrste izdelkov.
Toliko o tej za naše kmetovalce zelo važni zadevi za danes; kedar bo stvar godneja, spregovorimo o njej več in na drobno.                                                     P.