POGOVOR Z IZTOKOM VALIČEM
Iztoka Valiča poznamo kot direktorja kulturnega doma Španski borci in vodjo priljubljenega gledališča, ki se je poimenovalo kar Moje gledališče. Izhaja iz gledališke družine, večji del svojega življenja pa preživlja na Kodelje-vem, kjer je zapisana tudi njegova mladost.
Gospod Valič, kako pa zdaj gle-date na rojstni kraj in če bi ga lahko na nek način primerjali s položajem, ki zdaj prevladuje v tej občini?
Mislim, da ta konec Ljubljane - Kodeljevo, živi umirjeno življenje z nekaterimi večjimi ali manjšimi po-segi posameznih obrtnikov v posa-mezne stavbe na Kodeljevem. To, da je Kodeljevo umirjeno, lepo naselje, ki ga lahko primerjamo z mirnejšimi konci Ljubljane, je meni povšeči zato, ker je veliko mojih prijateljev, znan-cev in sošolcev ostalo na Kodeljevem, nekaj se jih je odselilo, ampak sedaj je IZTOK Kodeljevo naselje starejših družin, VALIČ mogoče malce »razmešano« glede na starost. Seveda je občinski del, torej Moste-Polje doživel zagotovo velik napredek. Jaz to lažje rečem, ker sem na ta konec prihajal ob različnih ča-sovnih obdobjih. Ce pogledamo samo Fužine ali pa Štepanjo vas - se je tukaj zelo razmahnilo, recimo v pri-merjavi z Rožno dolino, ki se ni kaj dosti spremenila, zagotovo pa so se spremenile tudi Koseze.
Moste-Polje so bile ena velika vas...
Ja, tako kot pravi pravljica o žogici Marogici in sicer, tam na robu mesta, mogoče v Mostah. To je od takrat, ko smo še pihali v radio... tega se dobro spominjam. Rob mesta je bil tukaj, zdaj je pa postalo središče. Čeprav je to spet tako: ljudje so neverjetno lo-kalno navdušeni za določene lokalno-sti, se pravi, tistim. ki so v Centru, se že obupno nespodobno zdi sprehoditi se čez Ambrožev trg naprej navzdol, medtem ko drug, kije v Šiški, lahko celo življenje živi v Šiški, pa sploh ne
ve, kako izgleda Bežigrad, tudi to se recimo dogaja...
Vam se kaj takega ne bi moglo zgoditi!
Res ne, meni je vsa Slovenija ne-verjetno majhna. Ne le meni, ver-jetno tudi mnogim drugim. Vse, kar nam dela težave, so slabe ceste, dru-gače pa je vsa Slovenija en prostor in moram priznati, da kadar ga lokalno opredeljujejo, kadar se Štajerci ime-nujejo Stajerce, Dolenjci Dolenjce, Gorenjci Gorenjce itn., sem malo ža-losten, ker tako razčlenjevanje niko-mur ne koristi.
Se v svoji občini srečujete s kakrš-nimi koli težavami, problemi?
S kakšnim velikim problemom ne, mogoče zato, ker sem tako zelo pre-žet s svojim delom. Moje gledališče in vodenje kultumega doma Španski borci me tako okupira, da mogoče kakšnih drugih konkretnih stvari, ki jih lahko opazi bolj umirjen človek, ki se ima preprosto več časa sprehodit.
sploh ne opazim. Zdi se mi, da se nekako umirjeno razvija vse skupaj, pojavljajo se tudi kvalitetne stvari, posamezniki, obrtniki in v nekem konceptu se razvija občina naprej. Lahko izrazim svoj pozitiven odnos, krajani imajo veliko posluha tudi za kulturni dom Španski borci, ki mu grejo naproti. Torej se mi zdi, da ni večjih težav, čeprav bi bilo zagotovo treba urediti kaj urbanističnega... Obstaja še veliko možnosti, ker ta prostor do Fužinskega gradu še ni izrabljen. Zlasti pa to res pravo obrobje občine Moste-Polje ponuja pravo priložnost za razmah gostinske, športno-rekreativne in kmečko-turi-stične dejavnosti.
Kaj pa razmah kulturnih dejavno-sti? Ste zadovoljni s kulturno po-nudbo v naši občini?
Mislim, da je na tem področju ve-liko možnosti. Imamo odre in dvo-rane od Zaloga naprej. Tisto, kar po-grešam glede kulture v občini je kole-gij odgovoraih ljudi iz Zveze kultur-nih organizacij in profesionalnih, ki bi načrtno in letno opredelili možnosti za kulturo v občini Moste-Polje.
Centralna hiša kot smo mi, če tako rečem, glede na to, da ima ta kulturni dom tehnično najboljše možnosti in se tudi razvija enakovredno vsem gleda-liščem s svojo pravo ponudbo, ima tudi največje zaledje publike. Zato bi bilo dobro, da bi obstajala skupina ljudi, ki bi načrtno gledala, kaj lahko ponudi Ijudem, ki so odmaknjeni, ki ne pridejo, ker niso navajeni, ker ni v njihovi zavesti, ker preprosto to še ne znajo in ne zmorejo, ker preprosto še nimajo izoblikovane kulturne po-dobe, ampak so mogoče navajeni na malce drugačno kulturno ponudbo. Morda pa je to način, kako pripeljati te ljudi čez pet let v druge institucije. Tako kot mi je le uspelo prepričati
9 24. marca pripravlja Kulturni dom Španski borci dobrodelno akcijo za po-rodnišnico pod nasiovom DA BI SE VSAK OTROK RODIL ZDRAV. Oopoldne bodu nastopili otroci iz Nove vasi pri Blokah z dvema predsta-vama igrice Sneguljčica za otroke iz vrtcev, zvečer pa bo Moje gledališče odigralo komedijo Mož mojc žene, Ves zaslužek je namenjen dobrodelni akciji. Tej ideji se je pridružil tudi iz-vršni svet občine Moste-Polje, kj bo po svojih močeh prispeval k uspešnosti akcije.
Program Mojega gledališča še vedno temelji na predstavah za otroke. V ve-čini igrajo predstave, organizirane za šole in vrtce, ob večerih pa skušajo v KD Španski borci dobiti dvakrat ali trikrat na mesec komedije, ki so na programih slovenskib gledališč. V marcu bodo nastopili Novogoričani z Norčijami v spalnici, prihaja pa tudi zelo dobra komedija, ki jo je priptavilo gledališče Tone Čufar z Jesenic, z na-slovom Pokvaijeno. Domača kome-dija Mož moje žene pa bo na sporedu 12., 24. in 25. raarca.
Razstave v zgornji avli doma pote-kajo po rednem programu. Trenutno si lahko ogledate grafike Toneta Kralja.
ljudi v Cankarjevem domu in drugih teatrih, da ne krademo občinstva, če igramo predstavo, ki jo igrajo tudi v Cankarjevem domu, ampak dajemo ljudem, ki se ne premaknejo v osred-nji dom, ker so oddaljeni, ker imajo svoj ritem življenja, druge možnosti, saj jim je naša hiša bližja in jim je vse mnogo lažje morda tudi zaradi tega... s tem pa ustvarjamo zavest, da bodo morda tudi ti ljudje nekoč prišli tudi v druge kulturne ustanove. Treba bi bilo zbrati denar, opredeliti katera hiša je centralna, nato pa glede na refleksije programa v drugih kul-turnih ustanovah oziroma domovih načrtno, enkrat na mesec v tem domu, drugič v drugem v določenih dneh ustvarjati neko tradicijo. Kul-turni dom imamo v Zadobrovi, v So-strem se prav tako nekaj dogaja, po-tem je tudi Zajčja dobrava, Trebe-ljevo, Janče...
MILAN SKLEDAR