m številna.
U LJubljani, v soboto, 24. oktobra 1908.
XLL leto.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po posti preje man za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Llnblfano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, aa en mesec 1 K 90 h- — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse druge deiele in Ameriko celo leto 30 K. — Na naroČbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, Če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, Če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniatvo je v Knaflovih ulicah št 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne Stvari.
Uredništva telefon št. 34.
Posamezne številke po 10 ha
TJpravništva telefon it. 85.
Krajevni napisi.
Slovenska kri, ki je 20. septembra močila ljubljanska tla, je po vsi deželi vzbudila narodno zavednost in zgodile so se malone povsod demonstracije, največ na ta način, da so ljudje odstranili nemške napise. Izginili so zlasti krajevni napisi, takozvane vaške table, v nekaterih krajih so pa tudi občinski odbori sklenili, odstraniti dvojezične krajevno table in jih nadomestiti s samoslo-venskiini.
C. kr. deželna vlada kranjska je seveda takoj vmes posegla. Tista e. kr. deželna vlada, ki ima sicer tako slab vid in sluh, kadar se gre za pravice in zahteve slovenskega naroda, je bila takoj ua nogah, ko so prišle v nevarnost dvojezične vaške table in je hitro dekret i rala županstvom, da morajo zopet napraviti dvojezične napise.
V času, ko si je stolno mesto ljubljansko zagotovilo pravieo napraviti samoslovenske ulične napise, hoče vlada izsiliti dvojezičue napise v slovenskih vaseh, torej v krajih, kjer sploh nobenega Nemca ni in kjer nima nemški jezik prav nobenega pomena in prav nobene veljave. To je postopanj e, ki je milo r-V-eno — vsaj čudno ali ker se s sani iiu začudenjem pri nas ničesar ne oj)ravi in papirnati protesti ničesar ine zaležejo, se ne mislimo baviti z r-kriminacijami, nego hočemo na kratko pojasniti pravno stran te zađe ve.
Naravno bi bilo, da bi krajevne napise določevale občine ali pa deželni odbori. Glede uličnih napisov v piestih z lastnimi statuti je tudi do-knano,da nima vlada ničesar govoriti !in da spada ta stvar med avtonomne [posle dotičnih mest oziroma dežele. To je tudi veljalo, dokle ■ se ni kranjski deželni vladi zazdeio, da bi bilo dobro občinam odvzeti pravico določevati napise na vaških tablah.
Zakon o ljudskem štetju z dne 29. marca 1869. drž. zak. št. 67 določa v § 9., da je v vseh krajih napraviti na občinske stroške napisne table in da ima c. kr. deželna vlada določi-|ti, v katerih deželnih jezikih je treba pisati besedilo na krajevnih tablah.
Ta   zakou   je    po tolmačenju kranjske vlade odvzel občinam vsak [vpliv na jezik, v katerem morajo bi-i pisane občinske table in pustil jim amo jako lepo pravico, da smejo te
table plačati in nositi stroške vzdrževanja.
V svoji ljubezni za vse, kar je nemško, je namreč c. kr. deželna vlada na podlagi tega zakona izdala ukaz z dne 18. oktobra 1892. št. 2092, s katerim je določila, da morajo biti vse vaške table na Kranjskem dvojezične. Ta ukaz se je tudi izvršil in vsled brezbrižnosti poklicanih krogov se mu tudi ni nihče uprl, dasi je čisto gotovo ne le brezmiselno, nego za slovenski narodni čut tudi žaljivo zahtevati, naj imajo popolnoma slovenske občine dvojezične table.
Ukaz deželne vlade kranjske ni izviral iz praktičnih razlogov. Vlada je izdala zgoraj navedeni svoj ukaz zgolj in edino iz namena, predstaviti celo kranjsko deželo kot dvojezično, torej iz narodno-političnega nagiba.
To potrjuje tudi dejstvo, da je ni ne ene kronovine v Avstriji, kjer bi bile dvojezične krajevne table predpisane, dasi velja zakon o ljudskem štetju za vse druge kronovine ravno tako, kakor za Kranjsko. Praksa glede krajevnih napisov na Kranjskem je v dijametralnem nasprotju s prakso v drugih deželah.
Poglejmo samo na Češko in na Moravsko, kjer je nemška manjšina vse drugačen gospodarski, politični in socialni faktor, kakor na Kranjskem. Na Češkem in na Moravskem imajo skoro izključno enojezične krajevne table. V čeških vaseh imajo samočeške napise, v nemških vaseh samonemške, v jezikovno mešanih krajih pa včasih pač tudi dvojezične, a le izjemoma.
Še bolj zanimive so razmere na Koroškem, na Štajerskem in na Goriškem. Na Goriškem je ločitev skoro strogo izvedena. V slovenskih krajih imajo samoslovenske table, v furlanskih pa samoitalijanske in nihče so ob tem ne spodlika in prebivalstvo obeh narodnost i je s tem zadovoljno. Na Koroškem je za Slovence prav slabo. Tam se vlada čisto nič ne zmeni za pravico Slovencev. Krajev ni napisi so le izjemoma dvojezični, večinoma pa samo nemški. Tudi v po-polnoma slovenskih krajih imajo po-]>olnoma slovenske vasi le nemške ta ble in vladi še v sanjah ne hodi na
1, da bi dekretirala dvojezičnost, dasi živi na Koroškem 130.000 Slovencev, na Kranjskem pa le 25.000 Nemcev.
Štajerska je dežela, kjer je skoro tretjina prebivalstva slovenske narodnosti. In kaj vidimo tam! V nemških krajih imajo izključno nemške krajevne table, kakor da bi bila Šta-
jerska Čisto nemška. V slovenskem delu Štajerske pa vlada zmešnjava. Mariborski okraj na primer ima skoro samo nemške krajevne table, dasi je velika večina prebivalstva slovenske narodnosti, a niti vlada, niti okrajno glavarstvo se ne spomni zakona o ljudskem štetju. V drugih okrajih zopet najdemo dvojezične table, bodisi že slovensko - nemške ali nemško - slovenske. V nekaterih okrajih pa imajo tudi samoslovenske table. Dočim imajo na primer v celjski okolici še dvojezične table, so jih v sodnih okrajih Vransko, Gornji grad in Šoštanj skoro popolnoma nadomestili s samoslovenskimi, ne da bi jim bil to kdo branil.
Sploh je kranjska deželna vlada edina v celi Cislitvanski, ki se je obesila na § 9. zakona o ljudskem štetju in v tako slovenski deželi kakor je Kranjska zaukazala dvojezične napise, samo iz germanizacijskih nagibov, da bi namreč naši slovenski deželi pritisnila pečat dvojezičnosti.
Navidezno ima kranjska deželna vlada za svoje postopanje pravno podlago v zakonu o ljudskem štetju. A to je le navidezno, v resnici pa si je kranjska deželna vlada pridobila to podlago samo s prisiljenim tolmačenja! § 9. zakona o ljudskem štetju. To se vidi iz tega, kako si druge vlade, zlasti Koroška deželna vlada in štajersko namestništvo tolmači ta zakon. Tako graško namestništvo, kakor koroška deželna vlada in kakor vlada na Češkem, na Morvskem in na Tirolskem — kjer imajo v nemških krajih samo nemške, v italijanskih pa samo italijanske krajevne napise — stoje na stališču, da je absolutno krivično tolmačiti § 9. zakona o ljudskem štetju tako, da bi imela vlada za kako deželo kar dekretirati dvojezične table. Vse te vlade priznavajo občinam načelno pravico, da določijo besedilo tablam in izvajajo iz § 9. za vlado samo dolžnost odločitve v slučajih prepirov.
Po pravnem prepričanju teh vlad je deželna uprava poklicana skrbeti predvsem, da se napravljajo napisi samo v deželno-navadnih jezikih in ne v drugih. Naj to ilustriramo s praktičnim zgledom. Na Nižje Avstrijskem je edini deželni jezik nemščina. V tej deželi pa je nekaj čeških občin, ki bi lahko sklenile napraviti samočeške table. V tem slučaju bi vlada imela pravico in dolžnost v smislu § 9. zakona o ljudskem štetju poseči vmes in rečenim češkim občinam prepovedati samočeške table, ker je na Nižjem Avstrijskem sa-
mo nemščina kot deželni jezik postavno pri poznan.
Nadalje izvajajo omenjene deželne vlade iz § 9. še pravieo zase, odločevati v slučaju prepirov, kadar se gre za napise v različnih deželno-navadnih jezikih. Ce bi na primer kaka pretežno slovenska občina sklenila napraviti samoslovenske table, proti temu sklepu pa bi se Nemci dotične občine pritožili, bi imela potem vlada dolžnost in pravico odločiti, če se smejo napraviti samoslovenske table ali če se morajo napraviti dvojezične.
Tega pravnega prepričanja se drže vlade na Češkem, na Moravskem, na Tirolskem, na Koroškem, na Štajerskem in na Primorskem, po tem pravnem prepričanju se ravnajo že 39 let, odkar namreč obstoji zakon o ljudskem štetju. To je tudi edino naravno, edino pametno tolmačenje rečenega zakona. Ce bi katera teh vlad se postavila na stališče, ki je zavzema kranjska deželna vlada, če bi iz § 9. izvajala zase pravico splošno odrediti za kako deželo, v katerih jezikih morajo biti narejene krajevne table, bi moralo štajersko namestništvo določiti dvojezične napise za celo deželo, tudi za nemške kraje, kar bi bilo ravno tako nesmiselno, kakor če bi se dvojezični napisi dekretirali za celo Tirolsko, ali za celo Koroško.
Iz dejstev, ki smo jih navedli, izhaja z vso jasnostjo, da sloni ukaz kranjske deželne vlade z dne 18.okto-bra 1892 št. 2092 na popolnoma napačnem, svojevoljnem, nenaravnem in krivičnem tolmačenju zakona o ljudskem štetju, da je ta ukaz v direktnem nasprotju s prakso * vseh drugih deželnih vlad in izdan le iz namena. vsiliti slovenski deželi kranjski, oziroma slovenskim občinam na Kranjskem vsaj navidezno dvojezičen značaj.
Ker torej ta ukaz deželne vlade ne odgovarja zakonu, je dolžnost deželnega odbora, da proti njemu takoj protestira in zahteva njega preklic. Ce bi to nič ne i>omagalo, bo pa moral deželni zbor vlado prisiliti, da ta ukaz prekliče in da zavzame glede krajevnih tabel tisto stališče,kakor je zavzemajo lokalne vlade drugih kro-novin. Zakon je za vse kronovine eden in isti in mi ne bomo trpeli, da bi se ravno na Kranjskem delala izjema v korist nemštva.
LISTEK.
Ho UuMlanici.
Poroča Ivan Kres.
Bum!
Iz topiča v prvem čolnu se je iz-il tanek dim ter se razblinjal nad zvalovano gladino Ljubljanice, ki je asi jala, zaigrala kot drhteče, v dalj-<> daljo koprneče zrcalo jutranjega solnca.
Vrsta prožnih, elegantnih čol-ov se je nemirno gibala in zibala v ristanu »ljubljanskega športnega 'hiba«. Med dostojno razgaljene ves-arje razvrščeni damski cvet je že ivo drgetal, malce od neprisiljene ojazljivosti prevzet.
Od ponosnega razkošja objet je a lesenem molu stal visoki gospod Admiral in se smejal. In v veseli na-ladi si je po previdni admiralski na-adi naposled izbral najbolj udobni n varni čoln. Samozavesti poln je |*ž mignil topničarju Tončku Klju-} in Kljuka Tonček je vnovič spro-« svoj kanonček. Bum!
»Odhod! Pogum!« Topičev pok je prevpil povelja vok. Nato pa je  komodni gospod .duiiral vrhovno vodstvo oddal last-lkn    topničarskega    čolna Petru
Kljuki in ta je odrinil ter vzklikni) takoj:
»Za menoj!« . . .
Dostojanstveno so odpluli čolni s pristana in praznične trobojnice so vztrepetale in za vihrale na njih. Zganile so se mišice zagorelih veslar-jev in vesla so krepko pljusknila ob vodo.V vzornem redu se je razvrstila flotila raznovrstnih dvojk in trojk ter zaplesala po reki navzgor, po dva. po trije čolni vzporedno. Neposredno za vrstami teh gibkih ladjic pa je vzplavala oblastno po sredi struge široka in težka ribiška ladja z ogromno cirkumfereneijo, povsem priprosta in neodičena, a z najvrlejšjmi gardedamami na udobnih sedežih nakopičena. Ta neotesani, a praktični monstrum je bil krstil čoln o vodja Peter Kljuka za »omnibus« . . .
Moški rod je po večini vestno veslal, opravi j ivi ženski rod pa je brez izjeme klepetal. Zeleni bregovi ter jelše, vrbe, jeseni na njih so se zdajpazdaj bližali, približali in so se zopet umikali ter niso nikogar mikali. Splošna pozornost se ni mogla dvigniti s čolnov. V ozkem, a živahnem okviru je zaplapolalo življenje in se je povsem vdalo priprosti, zadovoljivi zabavi. Veselo razpoloženje so izrabljali zlasti reporterji kislih do-vtipov. Najplitvejša šala je izzvala bučen, hvaležen smeh.
Ilazsodne gospodične so zvedavo, šegavo motrile lahna in prozorna
oblačila izurjenih veslarjev ter so kritizirale ali bolje obirale njih razgaljene, od solnca opaljene ude. Cez dolgo so jih začela polagoma zanimati vesla in čolni, pozneje tudi Ljubljanica in naposled se je tuin-tum celo katera ozrla na breg.
V »omnibusu« je sedela zbrana najstarejša elita gostov ter z dopadaj en jem strmela v čolne pred seboj.
Aktualno, akutno je bilo izprva seveda vprašanje o športu na čolnih. Zgovorni dr. Repa, ki ga je bila vrgla nemila usoda za veslarja v uporni »omnibus«, se je utrudil prvi. In ko je počival, je živahno takole razmot rival :
»Prezdrava zabava je šport na vodi. Veslanje je enakomerna telovadba najvažnejših delov telesa. Mišice se krepe, debele. . . Ta šport vzgaja atlete! Prsi se širijo... Vraga, prij>oročljiv šport zlasti za ženske! In kar je poglavitno! Po veslanju s akramiš, zaspiš kot polh. — Važnega upoštevanja vredna je tudi vsestranska udobnost. Ce si truden, že v čolnu lahko počivaš, zasnivaš. In — hu! — tu je tudi dovolj prostora za razne krepilne objekte!« . . .
Dr. Repa je krčevito stresel ogromen flaškon poleg sebe.
»Hudika, me že mika! Ali človek ne sme biti na idealni gladini Ljubljanice že na vse zgodaj izključen materialist... O, Ljubljanica, o! Skozi Ljubljano tečeš noč in dan, a
zaman! - Ljubljančani te ne poznajo. Neznane so jim vrline tvoje gladine in tvojih bregov in okolice. Na morje in na daljna jezera in kdo ve kam jih goni vrag veslat in lepoto narave občudovat. Da, naši ljudje niso vredni grude, na kateri žive. Na primer gospoda, ozrite se zdaj proti Ljubljani nazaj! . . Ali ni to sijaj in raj?! Glejte, — ponosno se poslavlja nad pisanim mestom samevajoči, carujoči sivi grad. Zdi se, kakor da lahko plove ta čas izpred nas tja v solnčne daljine pod one naše sinje Kamniške planine. In tu nad reke levim bregom se smehlja s svojo cerkvico prijazni Rožnik in se sklanja v mlade, senčne gaje. Na drugi strani sanja v solncn mogočni vremenski prerok oča Krim. In nasproti te že vabijo izza Žalostne gore bližajoči se temni, srnorodni notranjski gozdovi. Ta čudovita širna ravan pa, ki počiva za bregovi skrivnostno tiha v toplem solncu, napolnjuje dušo z nekim globokim, neodoljivim hrepenenjem. O, Ljubljanica, o! Ti voda zagonetna! Gorje, če se skali zelena boja tvojih voda. Ti tiha, pokojna, vzrasteš nenadoma silna in se srepo razliješ čez te nizke, revne bregove in vsa rast umira pred teboj. Ali že se bliža čas, ko se poglobi ta struga in tedaj ne bo mogla voda več čez breg in znižana reka bo popila močvirje. In mesto šelesteče trstike bodo zašumeli zlati žitni klasi in mesto tožnih kli-
Pismo s HruDškesa.
(Aneksija   Bosne in Hercegovine in hrvaške  stranke.   —  Seja hrvaško-srbske koalicije.   —  Občni zbor na-prednjakov v Spljetu).
Zagreb, 22. oktobra.
Nepričakovana aneksija Bosne in Hercegovine je razbistrila mahoma tudi položaj na Hrvaškem.
Sedaj je namreč vsakomur znano, zakaj je bila na Hrvaško poslana »železna roka« bana Raucha, zakaj se je na Hrvaškem s isti ral a ustava, zakaj so ječe napolnjene s srbskimi »veleizdajalci« . . .
Na ta način se je pripravljala aneksija Bosne in Hercegovine.
1 • rvaško-srbska koalicija, ki je zastoj lajoč načelo narodnega edin-stva Hrvatov in Srbov, bila »na zgoraj« obrekovana z »jugoslovansko propagando«, ni smela prevzeti krmila vlade v sosedstvu Bosne in Hercegovine. Zato je Rauch takoj v začetku svojega banovanja začel tirati v javnost vesti o navidezni veliki nevarnosti tega jugoslovanstva za nedotakljivost monarhije, a pozneje je osumil samo koalicijske Srbe, da so stebri nekake velikosrbske propagande, ki se baje dela iz Belgrada. V Bosni so zaradi neumnega, očito podtaknjenega članka obsodili šest Srbov, med njimi tudi take, ki ne znajo dobro niti čitati, na 15 let ječe. Končno so na Hrvaškem pograbili kar tako »po vrsti« do 50 Srbov ter jih stlačili v preiskovalne zapore, kjer še sedaj zdihujejo.
A vse to se je zgodilo le zategadelj, da se tostran deželnih mej zastraši narod, a na zunaj se izzove vtisk, kakor da na jugu .monarhije groze nemiri, podžigani po kraljevini Srbiji in da zato treba storiti odločen korak.
Neki siarček, »veleizdajalec«, ki je v zaporu, mi je v razgovoru o aneksiji Bosne in Hercegovine pametno pripomnil:
»Tako tedaj moram aneksijo Bosne in Hercegovine dvakrat plačati s svojo kožo: prvikrat pri okupaciji, kjer sem bil ranjen kot avstrijski vojak, a sedaj moram sedeti v zaporu kot »dokaz«, da obstoji nekaka »velikosrbska propaganda«.
Po vsem tem pač ni čudno, da so nekateri konservativni hrvaški politiki prišli sedaj na misel, da je prišla prilika, da se s koalicije izbriše pečat veleizdajst v a z lojalno izjavo zahvale- da se je Bosna defini-
eev tnkalic in kožic, bodo zazveneli žlahtni spevi  prepelic  in škrjancev.
»O, sentimentalna repa, ot« se je dobrodušno nasmehnil tovariš dr. Skrjanec, ki je neumorno veslal za govornikom. »Daj, vsaj veslaj!«
»Ne bodi no siten! — Ali gospoda! Poglejte sedaj tja daleč na desni breg v smeri proti Crni vasi. Tam se je prikazalo uekaj lepega, da, to so najbrž bele rute črnovaških žensk, ki sede na bregu. Danes je nedelja, čas imajo.«
Nenaden, gromovit smeh je udu-šil besede govornikove; dame so se zadrževale najmanj.
Dr. Repa je široko odprl usta in oči, uravnal očala in je zaklel; kajti hipoma se mu je zazdelo, da niso pravzaprav tam na bregu brhke kmetice, temveč le solidne, svetlobele krave. Skoro se je preveril in se je pikro odrezal:
»Oprostite čestite dame, če sem neprostovoljno zamenjal ženske z govedino!«
Prvi čoln se je bil ravno približal tem kravam, ki so uporno zrle v nenavadne prikazni na vodi. Hudomušni Tonček Kljuka je takoj presodil situacijo ter prijel za kanon.
Bum!
»Krave pogum!« je kriknil iz sosednega čolna živi Živko. In preplašene krave so takoj repove zavihale in jo ubrale ua pašo.
Splošni zvonki krohot je seveda
tivno priklopila monarhiji. To grenko krogljico so hoteli osladiti s patriotsko razlago, da je ta kraljevi čin »korak za zedinjenje Bosne s Hrvaško«._____
Tako misli hrvaška stranka prava z avtonomnim klubom v koaliciji. Oni smatrajo, da bi to mogel biti most, da bi se Hrvaška rešila nasilnega Rauchovega režima.
Ljudska napredna stranka v koaliciji nima v svojem programu problematičnega zgodovinskega državnega prava, temuč se sklicuje samo na narodno načelo, zato je zahtevala, naj se glede pripadnosti Bosne vpraša ondotno prebivalstvo. Vsled nepričakovane aneksije so naprednjak i formirali svoje stališče napram aneksiji tako, da so izrekli misel, kako se s tem faktom nahaja večina Jugoslovanov v monarhiji in da je diktat edine zdrave narodne politike, da Hrvati in Srbi (gotovo so v teh deželah enako močni) vodijo edinstve-n o politiko. Dosedaj so bile v Bosni tri »narodnosti«. Hrvati, ki so stremili za aneksijo; Srbi, ki so upirali oči v Srbijo in mohamedani, ki so se nadejali, da se obnovi sultanova suvereniteta. To so bili trije »narodi«, ker jih je delila politična misel. Sedaj se jim mora dati ena ideja, ki jih mora združiti v en narod. Načrti Dunaja in Pešte, da se raztegne njuna hegemonija na Bosno, morajo se naslanjati le na nesložuosti, na klanje med Hrvati in Srbi. Zato je treba najprej izvršiti narodno zedinjenje, a potem bo sledilo teritorijalno.
Končno so tudi koalicionirani Srbi (srbska samostalna stranka), dasi so bili z aneksijo iznenadjeni, vendar brž razumeli položaj ter sedaj tudi oni izjavljajo, da se sedaj morajo spremeniti idejni temelji hr-vaško-srbske koalicije tudi v Bosni. Ali vendar se ne marajo prenagliti s kako izjavo, dokler se ne pomirijo bosanski Srbi, da obenem z njimi za-vzemo složno stališče.
Iz tega stališča se je tedaj mogel rezultirati tak sklep celokupne hrvaško-srbske koalicije, kakršen je bil sprejet v nedeljski konferenci, da se namreč morajo sporazumeti poslanci naše koalicije z dalmatinskimi poslanci in s predstav itel j i naroda v Bosni v ta namen, da se vodi skupno vsa narodna politika.
Rauch in Madžari so se zanašali popolnoma zanesljivo, da se bo ob tem vprašanju končno razbila koalicija.
Toda na njihovo žalost je koalicija v ki juh različnim stališčem po-edinih strank v podrobnih vprašanjih, vendar poix>lnoma složna v glavnem cilju, ki mora biti skupen vsem poštenim hrvaškim in srbskim politikom.
* * *
Hrvaška ljudska napredna stranka je edina stranka na Hrvaškem, ki je edinstveno organizovana za Hrvaško in Dalmacijo na podlagi detajliranega političnega, gospodarskega in kulturnega programa. V soboto in nedeljo, 17. in 18. t. m. se je vršil tretji letni zbor te mlade stranke v srcu Dalmacije, v Spljetu. Iz Hrvaške je prišlo na zborovanje 50 odposlancev, med njimi 10 kmetov.
Spljet je v rokah naprednjakov, vsled uprav čudodelnega delovanja ženijalnega politika dr. Smodlake, ki si je znal s svojo demokratsko politiko m osvojiti številne mase dalmatinskega kmečkega ljudstva.
Napredna stranka v Dalmaciji je v hudi borbi proti vsem drugim
starim strankam, ki se še združujejo pod blagoslovom avstrijske vlade. Ravno sedaj vodi ta stranka težko volilno borbo; proti njej so dovoljen na nezaslišana volilska nasilstva.
K zborovanju je prišlo mnogobrojno občinstva iz cele Dalmacije. Sprejete resolucije so sestavljene vse v duhu zgoraj omenjenega stališča. Resolucije napovedujejo najhujši boj proti Rauchovemu režimu, protestu jejo proti volilnim nasil-stvom v Dalmaciji, naglašajo nujno l>otrebo, da se uvede splošna, enaka volilna pravica v obeh deželah.
Glasovi iz rame.
Deželni odbor je torej sklenil, da se od župana izterja naložena globa, od občinskih odbornikov pa stroški komisije, dalje zahteva od deželne vlade, da razpusti občinski zastop in imenuje gerenta. Gg. deželni odborniki hočejo biti in ostati neizprosni strankarji, ne meneč se za to, da odobruje postopanje občinskega odbora velikanska večina idrijskega prebivalstva. Pametnim razlogom ti gospodje niso dostopni, ampak njim je deviza, da morajo v vsem ugoditi svojemu pristašu Osvaldu, pa naj bodo občina in ob-činarji še tako oškodovani. Toda deželna vlada ne sme v strankarstvu posnemati deželnega odbora, ampak mora trezno in pametno presoditi ves položaj ter razsoditi tako, kakor to zahteva idrijsko prebivalstvo. Deželni predsednik je dovolj poučen; okrajni glavar si je sam na licu mesta ogledal škodo, ki jo trpi občina vsled klerikalne j ustament-politike, slišal je pa tudi iz dovolj kompetentnih ust, česa želi idrijsko prebivalstvo. Ce se bode vkljub vsemu temu ustreglo klerikalni megalomaniji, potem se pač ne bode čuditi, če bo-ilemo izgubili še tisto trohico zaupanja v nepristranost državne uprave, ki bi se ga danes še dalo najti v naših srcih.Za posledice pa naj bodo nosili odgovornost tisti, ki so vse to zakrivili.
* m
*
Tako daleč je prišel katehet Osvald, da ga morajo orožniki čuvati; kajti kdor gre ponoči mimo njegovega stanovanja, sreča najmanj dve orožniški patruli. Zakaj se gosp. Osvald boji ljudske sodbe, če dela prav in v ljudsko korist!! Pravijo, da je dobil že več pretilnih pisem.
Postopanje, ki se samo kvalificira. Pod naslovom »Idrija« je priobčil »Slovenec« stenografično poročilo o občinski seji, ki so se je udeležili odposlanci deželnega odbora z gosp. Jakličem na čelu. Temu i>oročilu, ki naj bi po »Slovenčevem« mnenju podalo jasno sliko o podivjanih razmerah v idrijski občinski upravi, je pridodan sledeči odstavek: »Čudno vlogo je igral ob tej priliki poslanec Gangl. Deželni odbor je dognal, da Gangl ni govoril resnice. A ne le, da ni resnice govoril, ampak je imel celo tako drzno čelo, da je vpil: »Obžalujem, da nimam nobene priče!« »Sedaj vem, kaj se pravi govoriti z enim človekom!« Tako postopanje se samo kvalificira.« Tako žaleče si upa pisati znani deželni odbornik ob času »sloge«. Kdaj, za vraga, in na kakšen način je dognal deželni odbor, da Gangl ni govoril resnice!! Ce ste gospoda priobčili stenografieni zapisnik navadne občinske seje, boste vendar nekoliko več poročali o seji dež. odbora,pri kateri ste moralno ob-
vzbudila ta kravja idila. Zlasti so se zasmejale na admiralskem čolnu brez vsake afektaeije tri male gracije. Bile so: Lina, Fina in Mina. Veslali so jih trije kavalir j i, od časa do časa pa so tudi one same prijele za vesla in so veslale vse tri kavalirje z Admiralom vred. Do lakti razgaljene ročice so nežno vrtite vesla in lahni nasprotni vodni tok je tedaj uspešno ustavljal admiralski čoln.
»Famozno, gracijozno, o!« je pritrdil zopet dr. Repa v »omnibu-su«. »Nadebudna slovenska ženska mladina, — ta dekleta: Lina, Fina in Mina. 2e od začetka vodijo in vozijo same svoje kavalirje. Glej jih te športne hudirje, kako brezmiselno ti sede in se rede v komoditeti brezplodnega življenja. Tu se vse jenja!«
Trdo je zagrabil stoprav zdaj zopet za vesla.
»Hvala Bogu in Repi!« je vzdih-nil olajšani dr. Škrjanec.
»Gospod Repa pa menda neče soditi prav našega ženskega naraščaja!« se je oglasila prva gardedama. »Punčke veslajo le, ker jih in dokler jih to kratkočasi. Ta šport jim je še nov. Ali kakor sploh vsega, vsega, se naveličajo tudi tega, tega!« . . .
»Za nobeno stvar, niti za zabavo nimajo več smisla današnje razva-jenke!« je pritrdila zaupno druga gardedama.
»Protestiram!« je poudaril ironično dr. Škrjanec. »Vse brez izjeme imajo krasne talente in veliko smisla
za brezstidno klepetanje, opravljanje —«
»Opravljanje najnižje sorte in toaleto!« je zaklical s čolna, ki ga je dohitel »omnibus«, dr. Alabaster.
Dr.Škrjanec: »In le nadute dvor-Ijivosti plitvih lajtnantov in še plitvejših civilnih gekov jih zveličajo. Cim več se jim prislini teh traban-tov, tem bolj se dviga prevzetni ponos!«
Dr. Alabaster: »Ce jim izprego-voriš pametno besedo, ti študirajo obliko tvojih čevljev in kroj tvojih hlač!«
Dr. Škrjanec: »Ne gane, ne vabi jih inteligenca srca in duše, ki je v nji edina prihodnjost.Zive, strme, gore le za vnanjim, navideznim bleskom, za podedovanimi, nezasluženi-mi naslovi, za c. kr. stanovskimi dostojanstvi. In ne umejo, da velja že v današnjem življenju in bo veljal tem izključne je v pri h odn j osti človek toliko, kolikor velja za človeško družbo izven stanu, h kateremu pripada slučajno!«
Dr. Alabaster: »Le za lišpom ti gredo kot srake. Ugajalo bi jim v večni brezdelici nemara kraljeve strežice, avtomobili —«
Dr. Repa: »Bog se nsmili! Vi tu kri tiku j te morda neke izjeme, ki so res take še me! A večina naših slovenskih devojk je vendar drugačna, ker je deležna višje narodne vzgoje. Bogme, saj imamo višje dekliške šo-
glavili Gangla in mu odvzeli (seveda samo po vašem mnenju!) čast in poštenje. Tega niste dolžni samo časti enega poslanca, ampak na tem so in-teresirani tudi njegovi volilci. Kakor je nam znano, dr. Šusteršič še do danes ni direktno odgovoril na večkraten Ganglov poziv, naj se vendar odločno in jasno izjavi o znani konferenci. In vendar je njegova izjava nujno potrebna za razjasnitev položaja. Vsled tega ostajamo na tem, da hočemo slišati dr. Šusteršiča. On naj pove, kako se je kot referent v občinskih zadevah izrazil napram Ganglu. Lampe in Jaklič nimata pravice ničesar »dognati«, dokler se dr. Šusteršič zavija v tako tajno. Verujemo pa radi, da je tak način »dognanja«, kakršnega se je glasom »Slovenca« poslužit deželni odbor, jako komoden, če je pa časten, je seveda drugo vprašanje. Prav ima »Slovenec«. Tako postopanje se samo kvalificira.
*. *
K bojkotu trgovine g. Fani Lapa j ne to ve poživlja »Slovenec« svoje somišljenike, ker neki klerikalni mladenič v tej trgovini ni dobil vžigalic v korist obmejnim Slovencem. Ali se »Slovenčevemu« dopisniku ne
zdi, da je pograbil za nevarno orožje!
* * #
Sirovost zadnjega časa obsoja »Slovencev« dopisnik kakor tudi mnogi njegovi prijatelji. Vse lepo in dobro, samo to bi radi vedeli, kakšne sirovosti ima v mislih naš prijatelj! Ali se zgraža nad vestnostjo, pobožnega eksveterana, ki misli, da sme »barabe« pobijati s kamnom! — Ba-lant se je namreč zagovarjal pri sodišču, da je radi tega vrgel kamen, ker je mislil, da so kake barabe hotele poškodovati napis »Gliick auf«! — V tem slučaju bi mu le čestitali k spreobrnjenju.
*
»Slovenčevega« dopisnika bi vljudno naprosili, naj nadaljuje z imeni tistih sokolić, ki izdajajo nemške pobotnice. Nam je mnogo na tem, da bi reformirali svoje vrste!
Politični položaj.
Budimpešta, 23. oktobra. V današnji avdijenci pri cesarju je ministrski predsednik poročal o demisiji obeh čeških ministrov in o notranje-političnem položaju, ki je nastal vsled te demisije. Cesar si je pridržal odločitev do svoje vrnitve na Dunaj. Odločitev se izreče najbrže 2. ali 3. novembra. Jutri sprejme cesar v avdijenci oba češka ministra Praška in dr. Fiedlerja.
Sklicanje državnega zbora.
Dunaj, 23. oktobra. Iz zanesljivega vira se poroča, da se skliče državni zbor najbrže 17. novembra. Razen proračunskega provizorija, konov o podržavljenju železnic, se predloži že v prvi seji načrt o zavarovanju za starost in onemoglost in o raztegnitvi suverenitetne pravice na Bosno in Hercegovino. Tudi o predlogi glede gradnje kanalov, za kar se bo zahtevalo 400 milijonov K kredita, se bo razpravljalo še to jesen. Ravno tako se izdeluje zakonski načrt o ureditvi jezikovnega vprašanja in o ustanovitvi okrožnih zastopov.
Iz delegacij.
Budimpešta, 23. oktobra. Odsek za zunanje stvari avstrijske delegacije je razpravljal danes o kreditu za Bosno in Hercegovino. Minister Burian je naglašal,da se je anek-
le. In cvet naše mlade ženske inteligence —.
Dr. Škrjanec: »— ne hodi v šole!«
Prva gardedama: »Preizobraže-na, emancipirana ženska je največje zlo po izreku znanih filozofov!«
Dr. Škrjanec: »Ki jih ne poznate!«
Druga gardedama: »Najboljša vzgoja je materinska vzgoja!«
Dr. Škrjanec: »Seveda, ali moderne matere se ne brigajo za otroke!«
Dr. Repa: »Za Boga! Kje smo!«
Dr. Škrjanec: »Na Ljubljanici.«
Tretja gardedama: »Kaj pa vendar zahtevate od naših deklet! Denarja! Seveda!«
Dr. Škrjanec: »Denarja so la-korane samopašne kreature, —«
Dr. Repa: »Faloti!«
»Dr. Škrjanec: »— ki jim je življenje kupčija. Kramarji brez idealov. Z denarjem ne kupiš sreče, blago srce je vredno več kot steber iz zlata, visok z zemlje do neba!«
Dr. Alabaster tretji gardedami: »Ali veste milostiva, kaj samo more zahtevati od mladenk pošten mož, ki ima srce, roko in pamet!«
Dr. Repa: »Samo inteligence in —«
»Dobrosrčnosti, odkritosrčnosti,« je tu nehote zdajci glasno prekinil živahno debato doslej tihi krmar Alabaetrovega čolna, gospod Jan, ter ta hip potegnil za napačno vrv, da je
sija Bosne in Hercegovine izvršila gladko brez izjemnih odredb. Delegat dr. Šusteršič je zavračal madžarske državnopravne zahteve. Govornik je razpravljal o ustavnem vprašanju ter nasvetoval, naj se volilci v Bosni in Hercegovini razdele po veri. Novemu bosansko - hercegovskemu deželnemu zboru se mora dati večja kompetenca, kakor jo imajo drugi deželni zbori. Naloga državne uprave pa bo v bodoče, da si pridobi srca prebivalstva. Ministra Buriana je govornik vprašal, kako je s katoliško avtonomijo. Govornik je hvalil le katoliške Hrvate v Bosni. — Delegat dr. Kramar je izjavil, da je razburjenje nad aneksijo posledica protisrbske politike v Bosni in Hercegovini. Odločno pa mora protestirati, da se razburjenje srbskega naroda od zgoraj kritizira, kajti Srbi so stoletja prelivali kri za osvoboditev izpod turškega jarma. Crnogorci so delali čudeže hrabrosti. Zato je treba za bolest srbskega naroda imeti smisel. Srbom je treba odpreti pot do Adrije. — Minister B u-rian je v svojem daljšem govoru izjavil, da v Bosni ni jezikovnega vprašanja ter ga tudi ne bo. Pomno-žitev ljudskih šol je nujna potreba, a takoj tega ni mogoče iz finančnih vzrokov in vsled primanjkanja uči-teljstva. Končno je rekel minister, da dokler je uprava Bosne zaupana skupni vladi, bodo skupni ministri, kakor dosedaj, odgovorni delegacijam. Bosanski sabor ne bo dobil popolno mero državnih parlamentarnih pravic.
Homatije na Balkanu.
Pogajanja   Avstro-Ogrske in Bolgarije s Turčijo.
B udimpešta, 23. oktobra. V parlamentarnih krogih so se širile danes vznemirljive vesti, da so pogajanja med Avstro-Ogrsko in Turčijo naletela na velike ovire, ker Turčija zahteva, naj Avstro-Ogrska prevzame del turških državnih dolgov, ki odpadejo na Bosno.
Carigrad, 23. oktobra. Pogajanja bolgarskega pooblaščenca Dimitrova niso imela dosedaj nika-kega uspeha. Merodajni turški časopisi zahtevajo, da je pogoj za vsako si>orazumljenje, da se Bolgarija oprosti vpliva Avstro-Ogrske.
V turških vladnih krogih se zatrjuje, da se Dimitrova misija ponesreči, ker Bolgarija noče prevzeti drugih denarnih žrtev, kakor kvečjemu za železnice.
Sofija, 23. oktobra. Bolgarska pooblaščenca Dimitrov in Stoja-novič se vrneta iz Carigrada. Vkljub temu miroljubna bolgarska vlada še vedno upa, da se prej ali slej doseže s Turčijo sporazumljenje.
Carigrad, 23. oktobra. Bolgarska odposlanca odpotujeta jutri v Sofijo. Pogajanja so se razbila vsled upornosti Anglije.
Stališče Anglije.
London, 23. oktobra. Državni tajnik je izjavil v parlamentu na vprašanje zaradi evropejske konference, da stoji Anglija na stališču, da mora biti prvi namen velesilam, zagotoviti Turčiji kompenzacije, ker je Turčija vsled najnovejših dogodkov najhuje prizadeta. Zato mora biti velesilam naloga, varovati interese Turčije in novo turško vlado ojačiti, ker je ta vlada tako blagodejno vplivala na upravo turške države. Prva pogoj, da se konferenčni program sploh sprejme, je ta, da ga turška vlada odobri.
pognalo krmilo čoln z neprimerno silo v »omnibus«.
Gardedame so prebledele kot sneg in zakričale vsevprek.
Dr. Repa: »Hudiča, kje smo!«
Dr. Škrjanec: »Na Ljubljanici.«
Alabastrov čoln in »omnibus« sta se takoj nato zopet ločila povsem nepoškodovana in zopet se je vračala v prej prebledela lica zdrava rdečica ...
Solnce je vzplavalo že visoko na nebo in v vročih, pekočih žarkih so se začeli potiti veslači-kavalirji s pasažirji vred.
»Vroče je!« je konštatiral prvi gospod Admiral.
, »Solnce sije!« je rekla Fina, ki je sedela na koncu čolna poleg Line.
»Ni čnda, da so vsi veslarji črni kot zamorci!« je šepnila Lina Fini in jo dregnila s komolcem.
Fina: »Viž, meni pa ravno to dopade!«
Lina: »Brrr!«
Fina: »Nimaš pojma o moški lepoti. Aha! Na bledične, mlečne obraze imaš piko. Ti so ti všeč!«
Admiral: »Všeč! Diskretni gospodični, kdo vama je všeč!«
Lina jezično: »Čolni!«
Admiral: »To pa to! Vse kaj drugega kot na primer lawn-tennis. Človeško življenje ima vsaj kak namen, če človek posveti boljši del svojega dejanja in nehanja tako važni in koristni stvari kot je šport na Ljubljanici.«
Za sveto vojno v Srbi j L Bel grad, 23. oktobra. Povodom ovac i j črnogorskemu odposlancu Vukotiču je imel Đačić govor, v katerem je rekel: Vojvoda naj prinese črnogorskemu bratskemu naroda sporočilo, da bo Srbija ravno tako navdušeno šla v sveto vojno, kakor Crna gora, da pribori svobodo srbskemu narodu. Vukotić se je zahvalil ter izjavil, da se je ponesrečil poskus, oba naroda razdvojiti, črna gora se čuti danes edino s Srbijo v dolžnosti, skupno odbiti nevarnost, ki grozi srbskemu narodu. Vsak, ki bi si drznil motiti to slogo, se zasra-muje za večne čase kot so vrag naroda. Narodu, ki je pripravljen umreti za svoja najsvetejša prava, mora razcveteti lepša bodočnost.
Srbski vstaši proti Bosni.
B e 1 g r a d , 23. oktobra. Voditelji vstaških čet proti Avstro-Ogr-ski so določili bosanski mejni kraj Uvac za svoje zbirališče. Baje so imeli že sestanek v Uvcu ter sklenili vdreti v Sandžak ter provzročiti vstajo med prebivalstvom, kakor brž odide iz Sandžaka zadnji avstrijski vojak. Govori se tudi, da prekoračijo čete Drino ter prodero od severne srbske meje v Bosno.
Bolgari vMaeedoniji.
Solun, 23. oktobra. Vest, da je San danski umrl, ni resnična, San-danski ravno sedaj najbolj agitira za avtonomijo Macedonije. Sluti se, da je v tajnem sporazumu z bolgarsko vlado ter je Bolgarski obljubil aktivno pomoč v slučaju bolgarsko-turške vojne.
Turčija se z Avstro-Ogrsko ne mara direktno pogajati.
Carigrad, 23. oktobra. Turška vlada je danes oficialno odklonila nadaljna direktna j>ogajanja z Avstro-Ogrsko. Obenem se je turška vlada principialno izrekla, da se udeleži evropske konference.
Dunaj, 23. oktobra. Vsled pretrgan i h pogajanj med Avstro-Ogrsko in Turčijo smatrajo v političnih krogih zunanji položaj za skrajno kritičen. Vest, da je turška vlada sploh odklonila vsa nadaljna direktna pogajanja z Avstro-Ogrsko, se potrjuje. Danes je namreč dobila Avstro-Ogrksa vlada oficialno obvestilo, da je Turčija pogajanja zaradi aneksije Bosne in Hercegovine pretrgala. Posledica bo, da se Avstro-Ogrska ne udeleži mednarodne konference. Ta odločni korak turške vlade se pripisuje angleškemu vplivu.
Avstrijski ultimatum Srbiji.
Budimpešta, 23. oktobra, ( Preden je poslanik grof Forgach zopet odpotoval na svoje službeno mesto v Belgrad, dal mu je minister baron Aehrenthal najstrožja navodila, ki se smatrajo za nekak ultimatum napram Srbiji. Minister je naročil poslaniku, naj srbski vladi žabici, da napravi takoj mir in red, ker bi sicer avstro-ogrska monarhija bila primorana, napeti vse drugačne strune.
Bojkot in demonstracije proti Av-stro-Ogrski na Turškem.
Carigrad, 23. oktobra. Sovraštvo proti Avstro-Ogrski narašča na Turškem z vsakim dnevom. V Trapeeuntu so bile izredno viharne demonstracije - proti Avstro-Ogrski. Nepregledne množice so protestirale proti aneksiji Bosne in Hercegovine. Demonstracij so se udeležili tudi Armenci in Grki. Vsi trgovci so imeli
(Dalje v prilogi).
Admiralova beseda je navdušila podadmirala Stanka, ki je tudi veslal v admiralskem čolnu. In Stanko se je razvnel:
»Drugi sebični rodoljubi se poganjajo za narod, se i>ote in bore za prvaštvo med prvaštvom v javnem življenju. Ali mi čolnarji nismo sebični revolucionarji. Mi delamo tiho, nesebično za narod in rešujemo Čast slovenske Ljubljanice! Per-mejš!«
»Tako je! Za Ljubljanico na Ljubljanici radi Ljubljanice! Za njo na nji radi nje!« je kričal v sedaj ravno paralelno plavajočem čolnu Zivko.
In čolni so pluli dalje, dalje in v njih se je budila raznovrstna govorica. Dobra volja, ta tovarišica najboljša je ostala zvesta spremljevalka.
Po triurni vožnji so priplavali čolni pod podpeški most, a niso se ustavil pri vabljivi krčmi ob bregu, temveč so še plavali tja pod železniški most v Preserjih iu dalje tja do J ur j a, poštenega in navihanega zaupnika ljubljanskih patentiranih lovcev.
Pod Jurjevo bajto so se torej umirila vesla. Živahna družba je zlezla na breg ter zvlekla in znosila s seboj iz čolnov razen koristna krep-čila za telo in dušo.Originalni Juri jo od samega veselja zaukal in se je srčkal ljubeznivo in vstrežljivo kot star petelin. Elitno družbo je takoj
1. Priloga „Sloveus&ema Naroda" št. 249, dne 24. oktobra 1908.
posebno zborovanje, na katerem so sklenili soglasno bojkot avstrijskemu blagu in ladjam avstrijskega Lk>yda. V Smirni turška pošta ni hotela izročiti iz Avstro-Ogrske doslib poštnih pošiljatev.
Zaplenjeno orožje.
L i n e e , 23. oktobra. Na havar-ki tovorni ladji so danes »opet zaklenili 50 zabojev orožja in streljiva, ki je bilo nameneno deloma za Srbijo, deloma za Rumunijo.
Spič — črnogorskL
Rim, 23. oktobra. Minister Tittoni si prizadeva, da bi Avstrija odstopila pristanišče Spič v Dalmaciji Črni gori.
Z bolgarsko - turške meje.
Solun, 23. oktobriu Pri Osma-nju so pomnožene bolgarske mejne straže streljide na turško stražo. Turški vojaki so streljali nazaj, nakar so se Bolgari umaknili. Tudi Bolgari v Maeedoniji so začeli znova sestavljati čete, ker so uvideli, da zakonitim potom ni mogoče priboriti Ma-. eedon i j i a v t onom i j e.
Anglija ponuja Turčiji posojilo.
Carigrad, 23. oktobra. Angleški bankirji so ponudili Turčiji 120 milijonov kron posojila po jako ugodnih pogojih.
Turčija dobiva nove topove,
Pariz, 23. oktobra. Iz Marzi-Ija je odposlala te dni Turčiji tovarna Sehneider in Krenzot topove najnovejšega modela. Pošiljatev jo bila vredna 5 milijonov kron.
Slovenska filharmonija v LJubljani.
V salonu hotela »Ilirija« je bil snoči ob udeležbi kakih 40 članov letošnji redni o^čni zbor ljubljanske društvene godbe. Zborovanje je otvo-ril in vodil predsednik, obč. svetnik g. Josip T u r k , ki je prav prisrčno pozdravil navzoče, zlasti pa žurnali-ste. Za overovatelja zapisnika je imenoval gg. F r a n e h e 11 i j a in dr. Š v i g 1 j a , za zapisnikarja pa g. C a d e ž a.
Tajniško poročilo je podal gosp. i1 a d e ž. Odboru je bilo predvsem i nisi it i na to, da se pomnoži in ojači godba, da bo svojo nalogo mogla po možnosti nadalje vršiti uspešno,da doseže večja in nova potrebna podi>or-na sredstva iu dohodke ter spopolni-tev in reorganizacijo društvene godbe v popolni koncertni orkester, kakor tudi angažiranje potrebnega vsestransko sposobnega kapelnika ter ureditev notranjih godbenih razmer. Društvena godba, oziroma koncertni orkester, šteje zdaj 35 izvršu-jočih članov. Orkester je postal po-polen šele v zadnjem času, posebno pa od 15. septembra 1908 dalje, ko je bilo 25 na novo angažiranih godcev. Člani tega orkestra so vsi rutinirani in izvežbani igralci in umetniki ter je med njimi mnogo članov, ki so ab-solvirali konservatorij. Godba je v upravnem letu nastopila pri posameznih produkcijah 253krat in to pri koncertih, plesih, mirozovih, slavnostnih sprevodih itd. Društvo šteje sedaj 725 podpornih članov z mesečnimi prispevki po 1 K ali 2 K.
Društvenih sej je bilo 24.
Takoj spočetka se je jelo intenzivno in vsestransko proučavati, kako in na kaki podlagi bi se dala izvesti potrebna preosnova društvene godbe.
Občinski svet je na odborovo prošnjo dovolil 12.000 K letne pod-
pore s pogojem, da se orkester dvigne na tako visoko stopnjo, da bo mogel igrati v gledališču in pri Matičnih koncertih. Da bi sc končni cilj čim preje in sigurneje dosegel, pojavila se je misel, da bi društvena godba stopila v stik z »Glasbeno Matico« v svrho studiranja vprašanja, če bi ne kazalo, da bi se godba spojila z »Glasbeno Matico«, in sicer na ta način, da bi postala nekak pododdelek »Glasbene Matice« s svojim lastnim odborom in lastno upravo, j>osa-mezni člani orkestra pa: bi poučevali v orkestralni šoli »Glasbene Matice«.
To vprašanje so je pretresalo v odboru društvene godbe, kakor tudi v odboru »Glasbene Matice«, in ko sta se 16. aprila 1908 odbora sešla, se je sprejel soglasno predlog, da stopita obe društvi v stik, katerega glav ne točke naj bodo: 1. da se ljubljanska društvena godba spoji z »Glasbeno Matico« glede umetniške oskrbe; 2. ljubljanska društvena godba naj bo samostojna v finaneialnem oziru in imej tudi zanaprej svoje funkcionarje; 3. natančnejšo obliko stika določi prihodnji občni zbor. Kot kompenzacijo da »Glasbena Matica« društveni godbi za sodelovanje pri njenih koncertih znesek 2000 K in učiteljem orkestralne šole tudi 2000 kron in angažira za učitelja orkestralne šole člane orkestra.
Godba je danes nastavljena v »Glasbeni Matici«, ki ji je prepustila dvorano za skušnje, sobo za godce in instrumente ter arhiv s kurjavo in razsvetljavo. Pri seji 16. aprila se je izvolil pododsek iz obeh odborov z naročilom, da preskrbi takoj razpise za mesto kapelnika in vseh drugih mest. Pododsek je imel z angažiranjem članov skupnega orkestra mnogo posla in se je trudil v tem oziru zlasti g. koncertni vodja Hubad. V drugi vrsti se je obrnil odbor na vse faktorje, ki reflektiraj o na sodelovanje orkestra. Z ravnateljstvom slovenskega gledališča se je sklenila pogodba, glasom katere sodeluje orkester pri opernih in operetnih in drugih glasbenih predstavah.
(lani orkestra so se angažirali za sedaj za čas od 15. septembra 1908 do 31. marca 1909. Povprečno znašajo njih gaze po 120 do 140 K na mesec. Kot kapelnika se je posrečilo pridobiti mladega umetnika gospoda Vaclava Talicha, rodom Čeha, ki je nanj stavljene nade v polni meri izpolnil. Koncertni orkester je v tej kratki dobi obstanka pokazal, da je epohalne vrednosti za celo slovansko glasbeno umetnost. Želeti mu je stalnega obstanka.
To poročilo se je odobrilo.
Blagajniško poročilo za čas od 15. oktobra 1907 do 14. oktobra 1908 je podal g. Drahsler. Dohodkov je bilo 44.702 K 17 vin., stroškov pa 41.014 K 94 vin. Med dohodki je omeniti podporo »Glavne slovenske posojilnice« z zneskom 100 K, Kmetske posojilnice ljubljanske okolice z zneskom 100 K, mestne občine ljubljanske z zneskom 9600 K, članarino 6747 K, zaslužek iz koncertov 19.696 kron 76 vin., med izdatki pa plače godcem 27.194 K 63 vin., honorar godcem za razne nastope 3357 K 80 vin. Gotovine 14. oktobra je bilo 3687 K 23 vin.
Ker sta revizorja gg. Gruden in Šusteršič izjavila, da sta našla vse blagajniške knjige in račun;s v redu, izrekla se je zahvala blagaj niku, odboru pa izdal absolutorij.
G. Franchetti je želel, naj bi se upravna doba društva začela s 1. januarjem in končala z 31. decembrom. G. Stritof je temu ugovar-
jal, zaradi gledališke sezone, ki se za-čne oktobra.
Nato so se spremenila pravila. Glavne točke spremembe so:
Namen društva je s kolikor mogoče izvrstnim in popolnim orkestrom ustrezati vsem umetniškim, zabavnim in narodnim zahtevam v Ljubljani in izven nje.
Pri tej točki se je vnela debata.
G. Franchetti je izjavil, da je za spremembo, vendar je treba upoštevati, da bo godba morala imeti nastavijence, ki pojdejo tudi na ulico.
G. koncertni ravnatelj Hubad je poudarjal, da je ustanovitev koncertnega orkestra za Slovence in Ljubljano kulturna zahteva. Orkester mora sodelovati v gledališču, pri koncertih »Glasbene Matice«, pri prireditvah raznih društev, pri pomembnih slavnostih in pri zabavah. Vse to združiti ni mogoče. Dober orkester ne more biti navadna gostilniška godba, ki igra tudi po zimi na ulici, n. pr. na drsališču. Naš orkester bodi predvsem za gledališče in koncerte umetniške vrednosti. Poleti bo nastopal v oddelkih kot orkester na lok in na pihala.
Po raznih varijaeijah besedila se je določil namen društva v besedah, navedenih zgoraj.
Pri novi označbi društva je bilo nekaj članov za »koncertni orkester«, pri glasovanju je pa bil z veliko večino sprejet predlog dr. Šviglja in Drahsler j a, da se imenuj društvo odslej »Slovenska filharmonija v Ljubljani«.
Druge važnejše spremembe so še tele:
Ustanovni člani plačajo 200 K, ali enkrat, ali v dveh letnih obrokih po 100 K, ali pa v štirih polletnih obrokih po 50 K.
Godba članom ne bo vec igrala pri njih pogrebih. Izvzeti so slučaji, kakor je bil n. pr. 22. september.
Člani ne dobivajo nobene proste vstopnice k društvenim koncertom; tudi pri drugih društvih člani nimajo nobene osebne koristi.
Občni zbor društva se vrši v prvi polovici septembra vsakega leta, izredni pa, če to zahteva 30 članov in navede namen zborovanja.
Odbor sestoji iz 15 odbornikov, 3 zastopnikov »Glasbene Matice« in 3 zastopnikov mestne občine ljubljanske.
Vse spremembe so se soglasno sprejele.
Odbor je nastavil posebnega plačanega upravitelja, kar se je odobrilo.
Nato so bile volitve.
Z vzklikom in soglasno so bili izvoljeni: za predsednika g. Josip T u r k (burno, dolgotrajno odobravanje) , v odbor pa gg. Drahsler, koncertni vodja Hubad, restavra-ter Kenda, Knific, dr. P e -gan, Rohrmann, dr. Švigelj. Zebre ; pogojni odborniki — ki nastopijo svoje funkcije, če potrdi vlada pravila in z njimi zvišano število odbornikov — so gg. B o n č a r , G o v e k a r , dr. Papež, SI. R a v-nihar, Tomažin in Trtnik. Revizorja sta gg. Gruden in Šusteršič.
Pri slučajnostih se je govorilo o finančnem stanju društva.
Gosp. koncertni ravnatelj H u -b a d je naznanil, da znašajo sedajš-nji zimski mesečni izdatki 5770 K, pokritje pa 4533 K, torej je 1237 K primanjkljaja. Kako pokriti ta primanjkljaj ? Predvsem je treba misliti na zvišanje števila podpornih članov. V to svrho se mora čimprej
povabil na svobodno trato pod svobodnim solncem.
Poznal je par gospodov še iz lovske sezone in tem je privoščil zlasti ugodne poklone.
»Gospodje he! Danes ste pa pametno ukrenili, da ste kar ženske s seboj vozili. Še drugič, še drugič. Saj meni ne bo treba skrbeti za —!«
»Šuti Juri in zakuri!!«"se je raz-hudil patentirani lovec Rukar.
Juri: »Koga? Noja, saj nisem rekel, da vam prikomandiram včasih —!«
Rukar: »Tristo hudičev!! Ali ne boš molčal in se obnašal kakor v cerkvi, če so naše gospe zraven! Tiho in butare sem! Gospe vrle nam bodo cvrle, ti boš pa kuril.«
Juri: »No ja, jaz sem mislil.«
Rukar: »Nič nisi mislil!. . .«
In skoro je vzplamenel mogočen kres pod sinjim svodom solnčnih nebes in ob tem živem kresu je zaplalo živo življenje cigansko. Gospe vrle so cvrle in gospodične zale so jim pomagale; ob kresu so vse vprek sedele in primitivne ražnje vrtele.
Gospodje so takoj izpraznili večino vinskih bokalov in iz potolaže-nih src in potolaženih grl so zaorili navdušeni spevi večinoma slovenskemu devištvu na čast.
Bum!
Pazni Tonček Kljuka je prekir uil naenkrat mile popevke ter pozdravil prvi s topičem, ki ga je bil speljal na breg, naknadni oddelek
treh enoj k, katere so bile dospele po jedva enourni vožnji iz Ljubljane.
Vse je pohitelo na rob brega. Tudi razgrete dame niso ostale ob ognju same. Ostal je ognju zvest le gospod Mirodolski v podobi dostojnega Jurja, kateri je ravnokar začel peči krompir.
Kot lastavice jadrni in lahki čolnički so zadeli ob brezino, veslar-ji so izstopili.
Efektov željni gospod Žiži, ki še ni prišel danes do veslanja in je prej samo krmaril, pa si je zdajci, v svesti si, da ga ravno vse vidi, osvojil po bliskovo prvo bližnjo enojko ter odrinil kot strelica od brega. A jedva dvakrat je silovito potegnil za vesli in — že ga ni bilo več! Z vesli vred je bil brez slovesa izginil! Le kot v nemo slovo, se je obrnilo proti presenečenim gledalcem eno jk ino — dno.
Dame so zavrisnile vse vprek in nekaj se jih je sesedlo na breg.
Dr. Škrjanec: »Splošna katastrofa!«
Admiral: »Čoln, rešite čoln!« Dr. Repa:  »Človek, človek, kaj čoln!«
Peter Kljuka: »Po njem je!«
Admiral: »Najmanj sto kron je pri hudiču!«
Krik in vik je premotil Jurja, da je še on prisopihal na breg kot burja ter brž zavihal rokave in pljunil v roko*
Ali Žiži je pogledal sam iz zele-
ne kopeli, se skobalil ročno na obrnjeni čoln in se zasmejal na breg. Vlovil je veslo in jahaja zaveslal nazaj na kraj.
Splošno razburjenje se je prelilo v burno veselje. Le Juri je klel ob brezuspešni misli na talijo . . .
Pa kmalu je bil zopet pozabljen ta kritični intermezzo in v mirni, priprosti zabavi je bliskoma tekel in potekel čas v tej pisani družbi pod vedrim nebom, pod jasnim solncem.
In ko so ugašali zadnji solnčni prameni, so že veslali vsi čolni zopet pod podpeškim mostom. Množica domačega ljudstva je stala na njem in klicala pozdrave.
Iz čolnov pa so ji odzdravili med pokanjem topiča ubrani spevi in tiha tajna reka je nesla te speve iz solnčnih žarkov dalje v večer, v naročje mračnim temin. Ali v teminah niso utonili čolni. Žarni lampijoni so se vžgali na njih in raznobojni plameni so vstali na valih in so trepetali in se lesketali ter so polagoma gasnili, ko se je razlil čez brežine in se zmagonosno zaiskril nad vodne globine mehki mesečni svit.
Varno in naglo so hiteli čolni čez skrivnostno-žame, neprodirne, tihe vodne globine in vesela bitja so brezskrbno drhtela v njih. Zdelo se je, da plavajo varno nad skrivnostnimi globinami življenja vesela srca.
In dalje so plavali čolni, ... dalje, do cilja do'konca. Ah, in zaželje-n i konec je bil pod noč ravno tain, kjer je bil v zornem jutru začetek.
osnovati agitacijski odsek. Če bi se
ne posrečilo dobiti okoli 1200 novih podpornih članov, naj se naprosi občinski svet, da bi zvišal j>odporo. Primanjkljaj za poletno sezono bi znašal skupaj 7900 K. Naj se agitira do skrajnosti, da se ob priznani požrtvovalnosti Ljubljančanov in Ljubljančank pokrije. Naprositi bo naše narodne dame, da priskočijo s svojim vplivom in trudoljubnostjo na pomoč.
G. R n ž i č k a je želel, naj bi se nabirali člani tudi po deželi. Godba bo tudi za tjii.
G. Žiga V o d u š e k želi, da naj člani plačujejo več na mesec kot 1 K. Seveda bodi ta stvar čisto nesiljena.
G. dr. Švigelj je predlagal, naj se izpelje narodni kataster in upelje narodna bira, da ne bo ves narodni davek ležal na ramah Ljubljančanov kot leži zdaj.
G. T u r k želi, naj bi odvetniki sodne poravnave med strankami obračali v prid društvu. Odbor bo nasvete upošteval in skušal uresničiti.
Ko se je izrekla zahvala občinskemu svetu za podporo, ter gg. Hu-badu in Drahslerju za velikanski trud, časopisju pa za naklonjenost, je bil občni zbor končan.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 24 oktobra.
— Ljubljanski dogodki v delegaciji. Kakor znano sta delegata K1 o-fač in dr. Korošec v vojnem odseku avstrijske delegacije obširno govorilo o dogodkih 20 septembra in jima je odgovarjal vojni minister Schonaich. Splošno mnenje je, da je s tem vse končano in da se v delegaciji o tej stvari ne bo več govorilo. To se nam zdi popolnoma nemogoče in popolnoma izključeno. Na trditve ministra Schooaicha je na vsak način treba odgovoriti ia jih ovreči. Upamo zanesljivo, da se to zgodi.
— Hrvaški delegat o ljubljanskih dogodkih. Večerni list „Die Zeitupiše: „V dan. plenarni seji ogrske delegacije so hrvaški delegati porabili priliko, da so se malo vmešali v avstrijsko politiko. Tako je govoril hrvaški delegat dr. Božo Vinkovič o ljubljanskih dogodkih ter ostro obsojal, da so častniki skupne armade tako ostentativno nastopali proti Slovencem. Ker je dolžnost in naloga armade braniti interese vseh narodov avstro-ogrske monarhije in protežirati ne samo nemške in madžarske elemente, se čuti hrvaška delegacija vezano, da energično protestira proti ljubljanskemu krvoprelitju.u
— Proti Ciril-Metodovi dražbi
PreteČeuo nedeljo so brali po deželi duhovniki škofov pastirski listi. S tem so storili svojo dolžnost. Nepotreben pa je hil predgovor, ki ga je imel ob tej priliki župnik na R. Govoril je približno tako-le: Kar vam bom danes čital, sem vam že sam ob raznih prilikah povedal. Kolikokrat sem vam n. pr. že rekel, da ne hodite na veselice, ki se prirejajo v korist družbe „sv. Cirila in Metoda". Opominjal sem vas, da se jih ne udeležujte in jih ne podpirajte. Toda škofov pastirski list ne govori ničesar o Ciril-Metodovi družbi . . . Kako naj se potem združimo in složno delujemo z vsemi močmi vsaj na narodnem polj t. proti skupnemu sovražniku, ki je močan in v boju brezobziren, ako se od gotovih strani na tak način deluje za razpor in razdor!
— Slovenska trgovska šola v Ljubljani. Z novembrom t. t se otvori pripravljalni razred za slovensko trgovsko šolo v Ljubljani in zadružna šola. V pripravljalni razred se bodo sprejemali učenci, ki so dovršili najmanj ljudsko šolo in so stari 13 let, na zadružno šolo pa učenci, ki so dovršili ljudsko šolo in so stari 16 let. V pripravljalnem razredu znaša šolnina 50 K,pouk na zadružni šoli je brezplačen; deželni odbor kranjski pa lahko oprosti tudi plačevanje šolnine v pripravljalnem razredu. Vpisovanje se bo vršilo dne 13. in 14. novembra ob 9. dopoldne naprej v II. nadstropju hiše na Kongresnem trgu št. 2. Učenci naj se takrat zgla-se osebno v spremstvu svojih staršev ali njih namestnikov pri ravnateljstvu ter naj prineso seboj krstni list in zadnje šolsko spričevalo. Redni pouk se prične dne 16. novembra
— V Ratečah-Bela peč na postaji c. kr. državne železnice se še vedno blišče nekateri samonemški napisi, kakor: Casse, Gepack itd. Tudi je en uradni pečat samonemški. Povsod na drugih postajah te proge imajo dvojezične napise, a tu za par privandranih fužinskih Nemcev, ki imajo že itak postajališče Belo peč, se prezirajo povsem slovenski Rate-čani in drugi Slovenci. Stvar mero-dajnih krogov je, da preskrbe vsaj dvojezične napise, ako se že samo-slovenski ne morejo ali ne smejo.' Zahtevamo, da se ta nedostatek brzo* odpravi, saj postaja je na rateški, povsem slovenski zemlji.
S e j m a r.
— Izjemno stanje v Spodnji Šiški. Dasi je mestni magistrat ljubljanski vzpričo zopetnih normalnih razmer v mestu že zdavnaj sam od sebe preklical svoje povodom zadnjih demonstracij izdane izredne naredbe glede policijske ure za gostilne in kavarne, se vendar županstvo v Sp. Šiški niti ne gane, da bi izposlovalo na pristojnem mestu običajno policijsko uro, in to pri nas, kjer se, če izvzamemo demonstracije pred šul-ferajnsko šolo, o kakih izgredih niti govoriti ne da. Opravičeno se pritožujejo radi tega ne samo naši številni železuičarji, ki so bili doslej navajeni, da so po svoji utrudljivi službi dobili kozarec vina tudi še po 10. uri, ampak tudi občinstvo sploh. Zupana vljudno prosimo, da bi se nekoliko pobrigal za nas gostilničarje ter nam ne delal škode, ker — volitve so pred durmi!
— Občinski odbor občine D. M. v Polju je v svoji seji dne 18. t. m. soglasno sklenil naslednjo resolucijo: 1. Občinski odbor izreka svoje globoko obžalovanje zaradi pretakanja slovenske krvi 20. septembra v Ljubljani; 2. zahteva najstrožjo preiskavo in kaznovanje krivcev; 3. daruje iz občinske blagajne za ranjence 100 K, za spomenik žrtvam 50 K.
— Povišanje kazni Graško
nadsodiŠČe je zvišalo kazen v Ljubljani radi demonstracij obsojenih in sicer: Ja v orniku od 6 tednov na 6 mesecev, Plr-vatu od 2 tednov na 2 meseca in Kaduncu od 2 tednov na V/2 me-seca. Brez komentarja !
— Zroza slavenskih zadrug V L|nbl|aai obstoji Šele komaj eno leto, a že zavzema v našem narodnem gospodarstvu vele vazo o mesto, katero pa uporablja edino le v gospodarsko korist slovenskega ljudstva brez ozira na levo ali desno. Z reza slovenskih zadrug v Ljubljani si je zadobila v zadnjem času tudi lepe zasluge s svojim krepkim in previdnim sodelovanjem pri pomožni akciji vsled pomanjkanja krme, kratko rečeno — pri dobavi sena. Zveza slovenskih zadrug je s svojimi koraki pripomogla, da se je v prizadetih krogih, t. j. pri kmetovalcih, zvedel pravi pojem cele akcije, ona je županstvom nasvetovala prave korake v dosego zvišanja podpor in ko so začeli kmetovalci postejaii nezadovoljni in razburjeni, ker so videli, da se akcija zavlačuje, in ker so čuli, da dobijo gališko seno, je Z vez si slovenskih zadrug s svojo okrožnico na županstva podala pomirjevalna pojasnila. Zveza slovenskih zadrug pa pri tem ni postopala pristransko, temveč se je obrnila zmerom do vseh županstev. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani ima edino le gospodarske namene, ona hoče koristiti slovenskemu ljudstvu in zato izvršuje povsod gospodarsko delo, kjer se nudi. Zveza slovenskih zadrug pa nima namena, da bi pohrustala „Zadružno zvezou in „Gospodarsko zvezou, tudi nima namena, napovedati vojsko na — seno, posebno še ne na gališko seno, iker tega res nima, kar bo veselilo one kmetovalce, ki dobijo seno po znižanih cenah po Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani — in to dobijo vsa tista županstva, ki so v naročilih to z ihte vala — in morda tudi nekatere druge občine, katero bo o. kr. deželna vlada pri pravični razdelitvi dodelila Zvezi slovenskih zadrug. Na vsak način pa naj vse obstoječe slovenske zveze zadrug med seboj tekmujejo, da kolikor več storijo v gospodarsko korist našega naroda ; največ uspehov pa pri tem ne bode dosegla ona zveza, ki dobiva največje državne podpore, temveč bo največje uspehe dosegla ona zveza, ki najbolje del.
— Radi dogodkov 20. septembra t* L se prihodnji ponedeljek, dne 26. t. m. ob 4. popoldne vrši pri tukajšnem deželnem sodišču vzkliona rasprava proti juristu g. Maksu Zupančiču. Aretiran je bil v bližini BahovČeve trgovine na Sv. Petra cesti 20. septembra krog 9. ure zvečer skoro obenem z dr. P e g a n o m. Če je bil morda kdo svedok te aretaciji se nujno prosi, da se zanesljivo zglaai v ponedeljek dopoldne v pisarno dr. Tavčarja. Sveta dolžnost vsakega pošteno mislečega je, da priskoči na pomoč vsem po krivici preganjanimi
— Živel plemeniti rodoljub!
Danes smo dobili po poštni nakaznici znesek 20 kron od neimenovanega rodoljubnega pošiljatelja s to le pripombo: „VaŠ list vlada neprenehoma pleni, ker pišete resnioo. Vsled neprestanih zaplemb imate pri listu ogromne stroške. Pošiljam v a m t o malenkost kot skromno podporo. Ne vdajmo se!" — Vrlemu, požrtvovalnemu rodoljubu izrekamo najiskrenejŠo zahvalo.
— Klerikalci na Koroškem
snujejo svojo posebno šolako društvo, ki se bo imenovalo nKršČansko-Booijalno slovensko šolsko drttltvo za Koroško41. Pravila tega društva so še potrjena Sicer je
to društvo konkurenčno društvo naši družbi sv. Cirila in Metoda ali valio temu nas samo v« seli, da se ustvari nova organizacija v prospeh slovenskega šolstva. Nekaj novih ljudi in nekaj novih podpornikov se bo v to novo organizacijo vsekakor dobilo za slovensko šolstvo. Iu tekmo vac je bodi svobodno Nekam čudno pa je vsekako, da prav sedaj pum-pajo družbo sv. Cirila in Metoda za denar za Šolo v Št. - Jakobu prav tisti krogi, ki so ustanovili „Krščansko socijalno šolsko društvo" v namen, da bi ž njim na Koroškem izpodrinili družbo sv. Cirila in Metoda.
— Imenovanu .pri državni
Železnici As pir aut je postal Ei. Repovš v Podnartu. Vodja kurilnioe v Divači je postal strojni pristav iz Gorice Emil Popper. Revident pri ravnateljstvu v Trstu Maks Jeglič je postal transportni kontrolor. Pre meščeni so: pristav Lovro Testin iz Podbrda kot postajenaČelnik v Kanal, pristav Fr. K i m a v e o iz Divače na Jesenice kot pomožni uradnik, pristav Iv. SokliČ iz Ljubljane kot komercijalni zastopnik v Divačo, asistent P. Ješe ue Kranja v Ljubljano kot prometni uradnik, asistent Vlad. ValenČiČ iz Gorice v Trst h kurilnici, asistent Al. P otočni k iz Ljubljane v Podbrdo za postajenačelnika, aspirant Aut Irgolič iz Medvod v Vižmarje. aspirant Rud. Ho rak is Lesec k ravnateljstvu v Trst, asistent Matevž Berce is Hemelje Kozine v Podbrdo, asistent Jos B o ž i Č is Trsta na Jesenice in aspirant Vilibald S t ar j iz Jesenic v Trst. Kot volonter i so sprejeti (Nf moi): Viljem T e i o h t -mann v Boh. Bistrioi, Ernest Wild v Lescah in Ant. Hal m v Podbrdu.
— Iz poštne službe. Računski oficijal pri poštnem ravnateljstvu v Gradcu Ivan Miki je imenovan za računskega revidenta. — Poštar gosp Rihard Sohrev na Lesoah je imenovan za višjega poštarja ad per sonam.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes se uprizori tretjič Straussove opereta „Valčkov čar". Ker je gledališče za to predstavo danes že tretjič razprodano, se opereta „Valčkov Čar" ponavlja prihodnji torek dne 27. t. m. — V novi operi G. Saint-Sae sa „Sam-son in D a 1 i 1 a" nastopijo prvič gdč. Julija Šipankova (Dalila) in gosp. F i o r i a n (Abimelecb). Velike vloge pojo tudi g. F i a 1 a (Samson), g pl. Vulakovič (veliki duhovnik) ter g. VI če k (star Hebrejec)
Telovadno društvo „Sokol I"
priredi svoj IV. zabavni večer v soboto 14. novembra v meščanski pivovarni (A Dekleva) na Sv. Petra cest1. Natančnejši spored priobčimo pozneje. Na zdar!
Naroda]akil Zahtevajte plačilne listke „Družbe sv. C in M." v vseh gostilnah in kavarnah! Poslužujte se )ih v največji meri!
Opozarjamo na plesne vaje pevskega društva „Ljubljanski Zvon", ki se prično jutri popoldne Plesne vaje trajajo vselej od 3 —7. popoldne. Pristop imajo člani in njih rodbine ter po njih vpeljani gostje Več se izve pri plesnih vajah samih.
Slovensko pevsko društvo „Lipa" zapoje na Vseh svetnikov dan ob pol petih popoldan pri Sv. Križu tri ža'ostinke.
Plesna ŠOla g. Adolfa Praćka se prične jutri popoldan cd 3. do 6. v hotelu „Iliriji", kakor kaže z* daj inserat. PraČek je prvi slovenski plesni učitelj.
f Ivana G vaje V solnčni Gorici je 19. t. m. pri svojem sinu, c. kr. reaičnem profesorju in slovenskem slikarju, Antonu Gvajou umrla gospa Ivana Gvajc v visoki dobi 81 let. Pokojnica je bila vdova po ljubljanskem mestnem tesarskem mojstru Antonu Gvajcu. Starejši Ljubljančani, med njimi posebno Še Nimrodovi če-stilci, se bodo gotovo še s po m i d j ali temperamentnega, inteligentnega moža z izredno lepo polno brado, čilega, čokatega, živahnih oči, ki se je tudi zelo zanimal za javno življenje. Osobito se ga bodo Še spominjali starejši Kravjedolinoi, ki jim je bil edini tedanji mentor v političnih zadevah šestdesetih let. Dan na dan, ko se je do dobra zmračilo, so ga tam v krčmi „pri Bačaroi" pričakovali najugled-ne.ši gospodarji kravje dolinski, da čujejo njegova politična tolmačenja in Časniške novioe iz širokega sveta. Višek užitja pa smo imeli, s£ari in mladi, koje prinesel s sabo kak fizikalni aparat, n. pr. Leidnerjevo steklenico, električni kolovrat, magaet, busolo, neznatno baterijo itd. ter nam ž njimi ad oculos demonstriral in eksperimentiral. To so gledali naši očanoi in gostje z bližnjega Posavja, Čudili se tem „copernijam" in z glavo stresali ob poljudnem tolmačenju prirodnih pojavov! Mnogokrat je umni mož nastopil proti ondaj sila razširjenim vražam in nesmiselnemu praznoverju,
— omenim naj tu mimogrede, da je glasoviti „dohtar" Ostriženeo iz Čreš-njic nad Krašnjo v »črnem grabnu" hodil skubit kmete v Bačaričn^ krčmo,
— in tako oral ledino prosvete. Njemu
in tudi baš preminuli soprogi njegovi, ki je rodno si deoo vzgojila v pravem narodnem duhu, bodi blag spomin v narodu slovenskem! HarambaŠa.
Vinsko trgatev prirede fantje in dekleta v Zgornji Šiški 26 t. m. v go*tilni pri g. Zajou. Začetek ob pol 5 popoldan, čisti dobiček je za narodne namene.
Prošnje za poaailoššen|e. Moštvo v rezervi Često vlaga prošnje za oprostitev od orožne vaje, čeravno je zoper nje že vpeljano kazensko postopanje zaradi opuščene zg asi t ve ali kakega diusega vojaškega pre greška. I« tega je rasvidno, da ti ljudje sploh niso dovolj poučeni in da ne vedo o splošnem pomiloščenju, katero je izdalo Njegovo Veličanstvo s Najvišjim odi kom z dne 26 novembra 1907. Će se torej iskaže, da je kak tak prosilec zakrivil svoje kaznivo dejanje še pred pričetkom jubilejnega leta, to je pred 2. decembrom 1907, naj se zg'asi pri pristojni politični oblasti (v Ljubljani pri vojaškem uradu v „Mestnem domu") ter da svojo tozadevno prošnjo na zapisnik, da bo deležen Najvišjega pomiloščenja
Za narašča} v strežniški službi, Povodom jubilejnega leta so se pre jemki mestne straže ljubljanske zvišali tako, da zaostajajo le nekaj malega za plačo dunajske policijske straže. Hkrati se je tudi skrčila službena doba od 40 na 30 let ter določilo, da postane vsak stražnik po triletnem zadovoljivem službovanju defiuitiven. Razmere so se torej vsestransko temeljito izpremenile ter se je položaj mestne straže izdatno izboljšal. Me seoa decembra t. 1. bo popolniti več službenih mtst pri mestni straži ljubljanski. Kdor ima tedaj veselje, primerno Šolsko naobrazbo in inteligenco za to službo, naj svojo s potrebnimi izkazili opremljeno prošnjo čimpreje predloži mestnemu magistratu. Prosilci, ki so služili kot podčastniki v kakem domaČem polku, imajo prednost.
Mila lesen. S Skaručne is županovega vrta nam je poslal ljubezniv naš prijatelj cvetoč rožmarin, ove-točo vijolico, cvetoč grah, grahovo stročje, cvetoč klinček m šopek ove točih in zorečih rdečih jagod. Hvala za prijaznost!
Zadnje ljub ve spomine na po-slavjajoco se lesen *mo dobili iz
nežaih rok prijateljice Milke iz Železnikov : veledehtečo zbirko raznovrstnega cvetja, kakor rezed, vijolic, vrtnic, raznobarvnih nageljnov, geor-gin itd Vse to cvetje je bilo nabrano na prostem. Ljubeznivi pošiljateljioi najsrčnejšo zahvalo!
Iz Kostanjevice Neko, v agoniji se nahajajoče ČloveČe zopet fantazira v „Slovencu". Tretji in Četrti dan avgusta zamenjava z 20 septembrom. Ubogi revež! Sve tujemo g. kaplanu Bartlju. da ga tolaži v njegovih usodmh dneh.
Belokranjska železoica. Pred
vČerajšnj m je bila koncesijska razprava, kje naj teče železnica Metlika-Karlovec Čez Kolpo. Avstrijska in hrvaška komisija sta se zedinili, da se napravi železniški most čez Kolpo pri vasi Bubnjari. Kakor znano, bo v ponedeljek revizija trase železnice Novomesto-Metlika. Črnomelj zahteva, da gre trasa skozi mesto kar bi pomenilo podaljšanje proge za 15 kilometrov.
Na mokronoškem kolodvora
so neznani ljudje pobarvali nemški napis Nassenfu8s-Feistritz ter odstranili ob progi nemški del napisov. Tudi ob progi proti Št. JaLŽu, oziroma Kermelju so vsi nemški napisi zamazani ter so vidni le slovenski napisi.
Čitalnice v Hotederšlcl prvi občni zbor bo v nedeljo 25 t. m. ob 4. popoldan v društvenih prostorih.
Kmetska in delavska po sol 11-nlca v Spodnji Idriji se je ustanovila v nedeljo, dne 18. t. m. V na-čelstvo so bili soglasno izvoljeni in sicer: gg. Božiček F r a n o, trgovec, načelnik; Štefan Lapajne, gostilničar in trgovec, načelnika namestnik: Ivan K en da, veleposestnik in župan; Fran Sever, posestnik; Valentin Velika nje, posestnik in mizarski mojster; Franc Novak, posestnik; Ignacij Skvarča, posestnik in rudar, vsi iz Spodnje Idrije; Frano Golob, posestnik v Spodnji Kanomlji in Janez Močnik, posestnik iz Srednje Kanomlje. Navdušenje za novo posojilnico je splošno in nadejati se ji je najlepših uspehov zlasti, ker je naČelstvo v spretnih in zanesljivih rokah. Vsa čast pa rodoljubnemu idrijskemu o. kr. notarju g. Alojziju P e ganu, kateri se je ta dan potrudil v Spodnjo Idrijo in je vse podpise prvega načelstva brezplačno poveril.
Kap Je zadela v Grahovem pri Cerknici brusača Adorioa But-t o 1 a iz Italije. Mogoče je tudi, da je zmrznil.
Za učitel|skega zastopnika v okrajnem šolskem svetn Ceije In OkO ioa je bil v četrtek, dne 22. oktobra t. 1. spet enoglasno izvoljen prejšnji zastopnik nadučitelj na oko-
liški deški šefi v Celju, gosp. Ar min Gradišnik. — Le en listek se je oddal, ki je bil prazen . . . Mislimo, da sedaj zavlada popolnoma jasnost med uSiteljstvom celjskega okraja.
Vinski trg priredi kmetijska podružnica v Ravnem pri Krškem, dne 12, novembra. Na tem vinskem trgu bodo zastopane rasne vrste vina is najboljših vinskih gorio, kakor is Drenovca, Nove gore, Apnenika in dr. Vinskim trgovcem se bode nudila priložnost, da se v enem dnevn prepričajo o kakovosti in ceni pridelka. Ker je mesto, kjer se bo vršil trg, nekako v središču vinskih goric, bode vsakemu trgovcu omogočeno, osebno se prepričati o kakovosti kupljenega pridelka. Gg. vinski trgovci, kateri se nemeravajo tega trga udeležiti in žele kakih pojasnil, naj se obrnejo primernim potom do podpisane podružnice. S tem bode ona tudi vedela, koliko vos bode treba pripraviti. Za prenočišča in drugo postrežbo ja preskrbljeno. — Kmetijska podružnica v Ravnem pri Krškem.
Predkoncesijo za železniški prolekt Ljubljana drž žel. Žiri-Spodnja Idrija- Sv. Lucija-Tolmin
je dobil za eno leti konzorej  s državnim posl. Francem Povše t o m na čelu.
Celjsko porotno sodišče je ob
sodilo 201etnega Val. Kobolo iz Pro sinje vasi,  ki je povodom luSčenja koruze s nožem zaklal fanta Koširja, na šest mesecev ječe.
Novo slovensko podjetje V
Spodnji Hudiuji pri Ce*ju se je ustanovila sovenska Pfeiferjeva tovarna za milo in gorilna čistila. Pfeiferjevo milo je izvrstne kakovosti.
Brivnico v Maribora odpre s 1. novembrom g. Ivan Brglez na zahtevo tamošnjih Slovencev. Ker je Brglei zanesljiv Slovenec, je dolžnost mariborskih Slovencev, da ga podpirajo.
Prvi sneg je padel v Ljutomeru 23. trn.
Umrl le v Gradcu zdravnik is Slovenjega gradca dr. Emil Pollak, seveda hud Nemec.
Glavo le odrezal v Puščavi pri Beljaku neki kočar fiatu, s kat.rim je pil, pa sta se potem sprla in ste-pla. Odrezal mu jo je popolnoma proč od telesa.
Umobolne ga iščejo Meseca aprila 1906 je odšel iz CezsoČe tjakaj pristojni, radi umobolnosti pod skrbništvo stavljeni Anton Skočir in to neznano kam. Domneva se, da biva nekje na Kranjskem. Star je 56 let, je majhne postave, ima podolgast obraz, temnorjave lase, rjave oči, bolj široka usta, navaden nos in svetlo-rjave brke. Značilno znamenje: Vsako vprašanje je navadno ponovil, ravno tako tudi, kar mu je kdo povedal. Sporočila o njegovem morebitnem bivališču je vposlati c. kr. okrajnemu sodišču v Bovcu.
Ljudske knjižnice v Voloski
ln V Opatili Neinoi imajo v Opatiji dve javni ljudski knjižnici, v Lovranu pa Italijani eno Zdaj sta odvetnik dr. Konrad Janežič in pisatelj Viktor CarEminv avezi društvima „Bratimstvo" in „Zora" začela priprave za ustanovitev javnih knjižic v Voloski, v Opatiji in Lovranu. Pripravljalni odbor prosi pod pore in zlasti tudi knjig, hrvatskih, slovenskih in čeških.
Ustrelil SO je v Trstu 22letni brezposelni Hugon Bučar.
Nalvećja avstrijska volna laija
— ušla. Predsnočujim je tržaška burja pobrala novo vojno ladjo „Nadvojvoda Fran Ferdinand", največjo v avstrijski mornarnioi. Ladja je bila usidrana nasproti ladjedelnice sv. Marka. Burja jo je odnesla do Pirana, kjer sojo dobili včeraj zjutraj. Poškodovana ni Ladja še ni bila v upravi vojne mor nami ce.
Velikanska razslrelba V kamnolomu v Sesljanu so v navzočnosti tržaškega nmestuika princa Hohen-lohe odstrelili 90 metrov visoko in 100 metrov dolgo skalo. Za strel se je porabilo 29.000 kilogramov smodnika in dinamita.
Slov. akad. društvo »Idrija1 V Pragi priredi p soboto, 24 t. m , ob 8. uri zvečer v restavraciji „U kurimo oka", Halkova tfida na Kralj. Vinogradih, prvi redni občni zbor
Na reški progi smo dobili pri osebnih vlakih vozove novega sistema. Stare škatlje so popolnoma izginile. Potniki, ki se vedno vozijo, so polni pohvale, da so se vendar enkrat odstranile No eto ve barke. Res čudno je bilo vsakomur, da je železnica] kar čez noč preČ pometla nerabno staro šaro. Izvedeli smo iz verodostojnega vira, da ima železnica mnogo voz v Ljubljani pripravljenih
— za transport vojakov v slučaju vojske na Balkanu. Zato se mi smemo „tako nobel" voziti; ko bode vsaka nevarnost odstranjena, ropotale bodo leta in leta stare popolnoma nerabne škatlje zopet po reški progi.
Slovenol v Ameriki. — Vlak je povozil v Ćikagu 26letnega Josipa Lajevioa, doma iz Ljubljane.
— V rudhilu) je ubilo v Browo» fieldu Ivana Pavlina, doma iz PodpeČi pri S^. KriŠu pri Litiji.
Prvi „Kinematograf Pa!**" prej „Edison11 na Dunajski cesti nae proti kavarno „Evrope" ima od danes do vštetega torka sledeči ve-lesanimiv spored: Olimpijske igre v Londonu 1*908. (Interesantno, po naravi posneto.) Selamlik v Carigradu. (Zadnja novost.) Zgodovina naj Tončkova. Žaloigia v 15. slikah.) Cvet lice (Krasna projekcija v barvah) Pijanci. (Komično.) — Od. sobote, 31 oktobra do petka, 6, novemba „Življenje Kristusovo".
Tedenski izkaz o zdravstvenem staaju mestne občine ljubljanske od 11. okt. do 17. oktobra 1908. Število novorojencev 12 (= 15 60%,,), mrtvo-| rojenoi 3, umrlih 20-(sa 26 00'/„„), med njimi so umrli za grižo 1, sa j etiko 7 (eden tujec), vsled mrtvouda 2, vsled nezgode 1, sa različnimi boleznimi 20. Med njimi tujcev 3 (— 16 007«), iz zavodov 7 (== 35-00%). Za infekcijoznimi boleznimi je obo-lslo. in bi cer: za škrlatico 3 (1 pripeljan z dežele v deželno bolnišnico), za vratioo 4 (2 piipeljana z dežele v deželno bolnišn co),. za ušenom 1.
Semeni Na drugi mesečni semenj dne 21 t m. je bilo za konje in govejo živino prignanih 126 konj in volov, 130 krav in telet skupaj 256 glav. Kupčija je bila pri goveji živini dobra, pri konjih pa sredoja
Demonstracije pred sodiščem.
Gor in dol po Bistrici
se kuha kaša v   iskrci  . .
Tako poje stara narodna pesem in ž njo vred tudi ljubljanski po-streŠček Karel Gril3, za katerega se je kuhala k-Ša tudi že rgor in doli po ljubljanskih sodiščih, pa je vendar še niso skuhali in bodo nazaduje res menda „piskrcw njegov h pregreškov in prestopkov odstranili popolnoma.
Kakor smo že poročali, je bil Gril aretirau, ker se je dne 21. septembra v Šelenburgovih ulicah ustavljal o. kr. orožnikom, ki so zahtevali, da se ljudje razidejo. Grilova zadeva je bila najprej pri dtžalnem sodišču, ki pa jo je odstopilo okrajnemu sodišču Na predlog državnega pravd-nika dr Neupergerja je okrajno so dišče preložilo obravnavo, da se zaslišijo priče. Gril se je tedaj izgovarjal s pijanostjo.
Pri današnji obravnavi — sodnik sodni svetnik Potrato, zapisnikar Ohm-Janusohovsky, javni obto-žitelj dr. Neuperger, branitelj dr. Ažman se je Gril zagovarjal enako kakor prej.
Priča dr. Kapu s izpove, da je videl Grila, ko je prišel iz Hribarjeve trgovine v Šelenburgovih ulioah. Obtoženec je bil popolnoma pijan in se je naslanjal ob zid pri kazini, kjer so ga obstopili orožniki. V istem, času pa pride od Gjudove brivnice gor proti kazini še nekdo, ki je bil še bolj pijan kot pa Gril, nakar popuste orožniki Grila in skočijo za onim in ga vklenejo, Gril je pa medtem mirno šel dalje proti Vegovi ulici. Ko so bili orožniki gotovi z onim drugim, so s puškami v balanoi stekli za Grilom in ga prijeli. O o kazini so orožniki Grila suvali s kopiti. Obtoženec je bil popolnoma pijan, pri govoru se mu je jezik zaletaval; bilo ni to nikako govorjenje temuČ blebetanje.
Priča Esrgen Vil h ar je videl, kako so orožniki suvali ohtoženoa, ki je bil popolnoma pijan.
Priča Ivan Mejač potrdi enako, da je bil obtoženec popolnoma opit. Priča je videl, kako so prileteli orožniki z nastavljenimi bajoneti za obtožencem ter ga uklenili. Gril je tedaj rekel, da ni bil Še nikdar uklonjen in se tudi sedaj ne da.
Dr. Neuperger: To je torej povedal popolnoma pametno! Priča potrdi na to iznova, da je bil obtoženec popolnoma pijan.
Priča Angela Malic, knjigovod-kinja pri Hribarju, izpove, da je pri šel Gril tedaj kot raznašaleo „Siovanau v trgovino k obračunu. Bil je popolnoma pijan za kar je najboljši dokaz to, da pozneje ni čisto nič vedel za to, da je tedaj dobil 3 K predujma, ker je bil tako pijan, da ni mogla priča napraviti z njim obračuna. Priča je videla obtoženca sloneti ob kazinskem zidu.
Marija Malic, prodajalka pri Hribarju, izpove enako.
Nato je bil zaslišan kot priča o. kr. orožniški postajevodja Frano Golob iz Ljubljane, ki izpove, daje imelo c. kr. orožništvo tedaj strog ukaz, da ne sme trpeti nikakega skupljanja ljudi pred kasino, temveč da mora vsako gručo takoj rasgnati. Tedaj je bilo pred kasino precej ljudi. C. kr. orožništvo jih je pozvalo, da naj se razidejo, kar se je tudi zgodilo, ubogal edino ni obtoženec, ki je stal ob prvem oknu kasinske kavarne. Priča je obtoženca trikrat opomnil, da nai se odstrani, ali ker ta le ni hotel oditi, ter odgovarjal, da ne gre, ga je priča aretiral. Aretacija se je izvršila samo le sato, da
ae bi obtoženec dajal slabega ■ gleda drugim ljudem. Aretiran je bil obtoženec pred kazino v Še-lenburgovi „gasi". Priča izjavi, da bi bil izpustil obtoženca, ker je šel popolnoma mirno naprej, ali tega ni mogel storiti po c. kr. orožniškik predpisih, ki določajo, da se aretirat'-ca ne sme več izpustiti. Zato so tudi c. kr. orožniki šli za obtožencem ter ga prijeli v Vegovi ulici, dočini je bil aretiran že pred • kaaino. Priča potrdi, da obtoženec gotovo ni imel namena, protiviti se are tac i j i. Čt bi bil ubogal in „se raz-šel" (priča sicer ni rabil tega strokovnega izrasa, uporabili smo ga le. sato, ker ga je tiste dni o. kr. orož niŠtvo večkrat uporabljalo napram posameznikom, — op. poroč.), bi niti ne bil aretiran.
Zagovornik: Ali je bil hudo pijan ?
Priča: Tedaj, ko smo ga aretirali nisem videl, pač pa sem pozneje, ko smo ga gnali opazil, da ja bil toliko p jan, da se je zaletaval.
Dr. Neuperger: „Ja, der Wein!u — Ker so va?ks»ko tu znaki pregreška v smislu § 283, bila je navzoča večja gruča ljudi, c. kr. orotnik je obtoženca trikrat opozarjal, a ta seveda ni ubegal, moramo predlagati, da se zadeva odstopi deželnemu sodišču'
Dr. Ažman pripominja, da je bila zadeva itsk že pri deželnem sodišču, ki pa jo je odstopilo, okrajnemu da postopa proti obtožencu radi prestopka v smislu § 314 Vse priče so izpovedae, da je bil obtoženec tako pijan, da ni vedel, kaj dela. Po teh izpovedbah ni niti več predpogojev za § 314. Na vsak način bi okrajno sodi-še že danes lahko razsodilo.
Dr. Neuperger: nIch kann gar nicht8 maohen, Kompetenz ist Kompetenz u
Sodnik odstopi zadevo deželnemu sodišča.
Dr. Neuperger je omenil, grede iz sodne dvorane, da bodu „zgoraj" tako in tako najbrž ustavili celo stvar.
Kakor se nam zdi, se hočejo „prepogostimu oprostilnim razsodbam ogniti rajši s tem, da ustavijo sodno postopanje v takih zadevah. Kaj bi pa rekla graška in dunajska „javnost", ko b,i morala poročati o zopetni ia zopetni oprostitvi tega in onega „bin-dišarskega štrasenravbarja" !
Izpred sodišča.
Kazenske razprave pred deželnim sodiščem.
Krivo pričevanje. Vćeraj popoldne se je nadaljevala in končala kazenska razprava proti inženirju Karlu Kirch sohi ager ju, sinu nadinženirja Morica Kirohschlagerja pri dež. vladi. Njegov zastopnik dr. Ambrositsch je predlagal, naj se preišče njegov duševni stan z ozirom na dedno nervoznost in spolne bolezni, kar je pa sodišče odklonilo. Po govoru drž. pravdoika, zastopnika za sebnega udeleženca in zagovornika se je po kratkem posvetovaniu sodnikov, izrekla razsodoa, d-i je Karel Ktrch-scklager kriv hudodelstva krivega pričevanja po §§ 197 in 199 kaz zakonika in se Obsadi po §§ 202 in
204 kas. zakonika na tri mesece teike Ječe. Obtoženec popoldne ni bil navzoč.
Drobne sovice.
— Preveč gledallftčnik Igralcev imajo Nemci. Avstrijski „Buanen-verein" na Dunaju je izdal svarilo staršem in oskrbnikom, naj ne posvečajo mladine gledišču, ker je v g edauščnem materijalu tolika nad-produkcija, da je socijalna beda v tem poklicu že neznosna.
— Bol med kmeti in orožniki. V Sakertu pri Aradu je prišlo povodom cerkvene slavnosti do spopada med kmeti in orožniki. Orožniki so izstrelili proti kmetom šest salv ter so 4 kmete usmrtili, 10 smrtno ranili, dočim je lahko ranjenih nad 70.
— Predsednik Boosevelt —
časnikar. Potrjuje se vest, da postane predsednik Boosevelt po vrnitvi iz Afrike soizdajaleo in sotrudnik lista „Quotlooku, sa kar dobival letnih 30 000 dolarjev. Kot predsednik ne dobi pezje.
— Strakovitl vikar na Kitajskem je rasrušil nad 4000 hŠ. Uoitih je nad 2000 oseb.
— Pogodba med državo ia družbo državnik želez nI o se je
sklenila ter preidejo vsled tega vse železnice te družbe v državno upravo.
— Nova vojnika divizija v Bosni se ustanovi v Dol. Tuzli.
— Vse prepovedane igralnice
v Belgiji se včeraj otvorili.
— Škandal zaradi Jubilejnega sprevoda* Kakor znano, je izkazal odbor, ki je priredil jubilejni sprevod na Dunaju, nad 1 milijon primanjkljaja. Župan dr. Lueger je hotel pre-
(Dalje v prilogi).
2. Priloga „SlOTenstemn Narodn" it 249, dne 24 oktobra 1908
yseti ureditev afere, toda mestni svet je sedaj sklenil, da ne dovoli odbora siti vnarja Cesarju senibČe ne upa pičesar povedati o skandalu.
— Koncentracija vojaštva v *jra|6!H* Skoraj vse vojaštvo, ki pride ia Sandžaka, se nastani v Sarajevu, kjer sedaj z naglico stavijo sa vojake 23 barak.
— Žrtve mošta- V Langen-loisu na Nižje Avstrijskem so šli trije kmetje pokušat v klet mošt, ki je še vrel. Klet je bila polna plinov, vsled Česar so se vsi trije zadušili.
— Veltk goidoi poiar razsaja {e nekaj dni v bosanskih pragozdih Bjed Bj l-*ioo in  Vidovito p.auno.
— Vsled silnega vikarja na Fili pio a h je bilo ubitih nad 300 oseb.
— Novi škandali v Budimpešti. Sodišče se je na podlagi knjig tvrdke Kunz prepričalo, da je tvrdfea dajala ravnatelju mestnega vodovoda Keilingerju, ki je ob enem tudi občinski svetnik, redno letno svoto kot podkupnino. Tudi mestni uradniki so dobivali v ta namen redne podpore.
— Zaradi odstranitve madžarske zastave v boteln Lipikn je veliki župan odpustil iz službe občinskega predstojnika dr. Levakovica.
Telefonska in brzojavna poročila.
Cesarjev povratek na Dunaju. Dunaj, 24. oktobra.   Cesar se je odloČil, da se vrne na Dunaj že 31. t. m. ali 1. novembra, da osebno reši ministrsko krizo.
Profesor Vatroslav Jsg'ć — plemič.
Dunaj, 24 oktobra. Cesar je podelil prof dr. Vatroslavu Jagiču ob priliki njegovega stalnega vpoko-jenja dedno plemstvo.
Ovacije brigadirju Vukoticu.
Belgrad, 24. oktobra (Pos. brz. „Slov. Narodu**.) Snoči je meščanstvo z akademično mladino priredilo odposlancu črnogorskega kneza brigadiru Vukotiću veličastno manifestacijo. Ogromna množica z zastavami in baloni se je pomikala, dostojanstveno prepevajoč rodoljubne pesmi, z Gledališkega trga proti hotelu „Moskva". V trenotku, ko je množica dospela pred hotel, se je vrnil Vukotie iz ministrstva zunanjih del. Ko se je Vukotie pojavil na balkonu, so zaorili navdušeni klici: „Ži-vel knez Nikola, živela Črna gora in Črnogorci !" Vseučiliški tajnik dr. D a č i 6 je pozdravil Vukotića v navdušenem patriotskem govoru, naglasa joČ, da se bo s sedanjo ukrepljeno slogo med Srbijo in Črno g« ro ustvarilo ono, za čimer je težil Karagjorgje pred 100 leti, da si v obrani srbstva podata roko na bojnomu polju Srbija in črna gora. Brigadir Vukotie, zahvaljujoč se na pozdravu, ki je bil namenjen knezu Nikoli, črnigori in Črnogorcem, je poudarjal, da vladajo ista Čustva kakor pod Avali tudi pod Lovćenom Slogo in sporazum med Srbijo in Črno goro ne bo nihče več mogel razbiti. Srb je moral vsikdar s krvjo odkupovati in braniti to, kar je njegovo, a to bo storil tudi sedaj, ako bo potreba. Treba je zaupati v izkušene in viteške vladarje Srbije in ornegore. Končno je zaklioal: „Živel kralj Peter, živel prestolonaslednik Gjorgje in ves srbski narod". Vuko tičev govor je izval velikansko navdušenje. AkademiČna mladina je nato zapela črnogorsko himno rOnam", onamo za brda ona bio je nekda junački sborw. Manifestan ti so se klico č : „Zivel knez Nikola, ti veli Črnogorci mirno razšli
Mine na bosansko-srbski meji.
Belgrad, 24. oktobra. (Posebna brz. „Siov. Nar.") Avstro ogrska vojska, ki se je umaknila iz Sandžaka Novipazar, se je utaborila v okolici Višegrada. Okoli Vardišta v smeri proti srbski vasi Mokri Gori so Avstrijci minirali mejo, železniško progo od Vardišta do Višegrada straži močan vojaški oddelek.
Angleški prostovoljci v Srbiji. Belgradj 24. oktobra. (Posebna brz. „Slov. Nar.u) Iz Londona je došlo obvestilo, da se vpise med srbske prostovoljce v slučaju vojne z Avstro-Ogrsko 2000 Angležev, ki bodo ustanovili svojo posebno legijo. Na čelu angleških prostovoljcev bo Stanlev Wille, častnik v angleški vojski. Avstrijski konjeniki in srbski pastirji Belgrads 24. oktobra. (Posebna brz. „Siov. Nar.1*) Te dni je prekoračilo 15 avstrijskih konjenikov srbsko mejo pri Bujuglić adi. Opazili so jih pastirji, ki so na pašniku pasli živino. Na klio pastirjev so došli kmetje, ki so takoj pričeli konjenike zasledovati. Konjeniki so jeli bežati, kmetje pa za njimi. Častnik, ki je vodil četo, je izgubil kukalo, en konjenik pa sabljo. Bežeči konjeniki so zašli v močvirje in eden izmed konjenikov je obtičal v blatu. Kmetje so ga zajeli, ga na-tovorih na voz in ga poslali za pobeglimi konjeniki.
„Slovanski Jug1* proti kraljevski rodbini?
Belgrad, 24. oktobra. Govori se, da deluje srbski poslanik Mi jatovi č v Londonu v sporazumu s klubom „Slo-vanski Jug" sa odstranitev dinastije Karagjorgjevioev v sviho, da bi se poklioal na srbski prestol vojvoda Conaught ali njegov sin. To stremljenje podpira angleški kralj in angleška vlada. Radi tega bi tudi Anglija rada Srbijo in Črno goro na-hujskala na vojno proti Avstriji. (Vest se nam ne zdi verjetna.)
Vstaja v Hercegovini.
C tiuje 24 oktobra (Posebna brzoj. „Slov. Naroda") Že pred dlje Časa smo javili, da je v južni Hercegovini nastalo nevarno gibanje med srbskim prebivalstvom zlasti v okolioi Nevesinia in Gaokega. Sedaj je došla iz Hercegovine docela zanes ljiva vest, da se je srbsko prebivalstvo v Lipniku spuntalo. Med Si bi in vojaštvom je prišlo do krvavega spopada, v katerem je bilo ustreljenih več vojakov. Vojaštvo v Lipniku ni moglo u d uši ti vstaje ter je pozvalo na pomoč vojaške Čete iz Gaokega, ki so se takoj odzvale pozivu. Združeno vojaštvo je v nehaj urah uduŠilo upor. Ustreljenih je bilo več srbskih voditeljev, mnogo pa so jih ujeli in odpeljali v Gacko, kjer jih bo sodilo vojaško sodišče. Vojaštvo je baje Lipnik upepe-lilo. Prebivalci, ki so ušli avstrijskim vojakom, so utekli v gore, odkoder so sporočili dogodek v črno goro. Ta vest je v Črni gori provzročila velikansko razburjenje.
Črnogorski   odposlanec   v Petro grada.
Petro grad 24. oktobra. Semkaj je prispel državni svetnik crnogorski Mijuškovfč kot odposlanec Črnogorskega kneza Nikole. MijuŠković je imel konferenoo z namestnikom ministra za zunanja dela čarikovom in z raznimi poslanci dume. Jutri ali pojutrišnjem ga sprejme car Nikolaj v posebni avdijenci.
Mladoturki In sultan.
Carigrad j 24. oktob. Mladoturki dementujejo vest, da bi delovati na to, da bi sultana Abdul Hamida od stranili s prestola. Izšla je brošura, ki vehementno napada sultana. Oblast jo je sicer zaplenila, a izšla je takoj v drugi izdaji in se sedaj v tisočerih izvodih razširja med narodom.
Ceneno domača zdravilo. Za uravnavo lr ohranitev dobrega prenavljanja se priporoča raba conogo desetletij dobro zna nega, pristnega Molio ve ^aSeidlifz-p račka' čri se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva aajbolj trajno na vse težkoče prebavljeni*v Originalna skatljica 2 K. Po postnem povzetju razpoSiija ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zaiagatelj na DUNAJ1, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in poč pisom 1 35-15
Kasljajoce opozarjamo na inserat o Thvmomel Sollae, preizkušenem izdelku, ki ga pogosto zapisujejo zdravniki.
Učinek, ki hladi, blaži bolečine in odstranja vsako vnetje, kar ogodno pospe Saje zateljeoje je pridobil in ohranil svetovni sloves izvornega domačega zdravila praškemu domačemu mazila iz lekarnice P. Fragnerja c kr dvornega dobavitelja v Pragi Ker se vedno bel] razširja, dobiva se tudi v tukaj* »ih lekarn i c ah.
Puške, pištole, samokrese, vse lovske potrebščine, vozna kolesa in šivalne stroje kupite najbolje in najceneje pri znano strogo solidni in pošteni firmi F. Dušek, Opočno na drž. žel. (Češko), llustr. cenovnik zastonj in poštnine prosto.
Zveza društev Creditreiorm. Letnemu poročilu povzemamo, da je štela ta zveza skoro 80.000 članov in čez 700 društev po Nemčiji, Belgiji, Danskem, Francoskem, Angleškem, Nizozemskem, Norveškem, Avstrijskem Švedskem, Švici. Na milijone je pojasnil, ki jih je podelilo društvo Članom Tudi opominjanje je imelo uspeha več milijonov kron. Centrala za Štajersko, Koroško in Kranjsko je v Gradcu, Havdngasse 10.
Proti zoboboiu in gnilobi zon
izborno cUlujs dobro mana
antiseptična
Melnaine ustna in zobna voda
K TEfcF«?3 dlasno in oaMtraanJni 11 ■i«prijetno sapo Is n*«* 1 s«4»ltJ«i»S«aft m savodom 1 *i
BI gorodnemu gospodu n. LevatlUu,
lekarnarju v Ljubicam.
Vala izborna Melusine ustna in sobna voda je naj boljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in jc nenrekoaljiv pripomoček proti gnjilobi sob, sato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite e& 8 steklenice Melos, ustne in sobne vo<'e.
Dovolim, da to javno oznanite, kos js res hvale vredno.
Leopold aangl, mostni tajnik
Metlika, 84. april« 1905.
Dež. likar&ft Mil Lmte&z i l\mm\i Rtsljm satu it 1
j«vg mjr'jflffajensiie Fran «to£*fr>~«*a HibR roo*t!> t& 43
Qg. kadilce bo gotovo zanimalo izvedeti, da so po vsem svetu znane cigaretne stročnice Jacobi Antinicotin La Fleure avstrijski izdelek odličnega pomena, in da zatorej nismo nič več pr morani denar za cigaretne stročnice pošiljati v inozemstvo. Več pove današnji inserat
Edino iriiten J«" lam«
THIERRYJEV BALZAM
■ seleno SVHO kot varstveno anamko. Razpošiljam najmanj   ll/S ali 6/1 ali pat. potov. rodb. steklenico M 6 K. Zavojnina aastonj.
Tbierrvjevo centifoIUsko mazilo
B*bpošiljam najmanj a ak,.lji K 4-60 Zavoju, sastonj. Povsod priznani kot najbtih** domači zdravili proti slabostim želodca, ^orecići, srcem, poškodbam, rasam itd. — N salo v sa naroči t ve in denarne nakaznice :
A. Thierrv, lekarna pri angela varna
v Pregradi pri Rogatca. 1359 —28
Žalova v v„e> lekarnah.
Darila,
Upravništvu našega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila In Metoda
g. Angela Medica v Št. Petru na Krasu nabrala v vlaku med Borovnico in Št. Petrom 164 K. — G. Josip Schrev, restav-rater južnega kolodvora v veseli družbi v gostilni g, Umka v Klečah 23 K. — Skupaj 24 64 K. Srčna hvala!
Za obsojence valed demon-
atraoll- G Janko Premrov, rač. svet. v Sarajevom nabral med ondotnimi Slovenci 17 50 K. — Uradniško osobje Auerjeve pivovarne 20 K. Skupaj 3750 K. Srčna hvala! Živeli!
Za ranjence 20. septembra:
G. Ivan Malnarič v Sv. Križu pri Ko-stanjevici 2 K. — Živel!
Za kočevskega Sokola: g.
Josip Schrey, restavrater jnžnega kolodvora v veseli družbi v gostilni gosp. Umka v Klečah 10 K. — G. dr. Truden, na Dunaju 10 K. Živeli!
ta „Dru*tveni dom11 v Št liju
g. dr. M. Truden na Dunaja 10 K. — Živel darovalec in njegovi posnemalci 1
Za Trubarjev spomenik: Ga.
dr. Toplakova v Ljubljani lO K. Živela!
žitne cene v Budimpešti.
Dne 24. oktobra 1908. f erailt*
Pfeaiea aa oktober . . . aa 50 kg K 12 50 Si za oktober . . . aa 50 kg K 996 Koruza za maj 1909 . . za 50 kg K 7 57 Oves za oktober . . za 50 kg K 816 Er«h(l«. Ne spremenjeno.
• KOV »*d corjem 306. Srednji «iw*nf tlak 78«-»
obtobra	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	2& s> i j	Vetrovi	
23	9. zv.	742 0	1-3	sr svzhod	oblačno
24.	7.zj. 2. pop.	741 6 740 4	1-1 1-7	sr. jzhod brezvetr.	dež
Srednja včerajšnja temperatura S-0% norm. 9*1°. Padavina v 24 urah 0 0 mm
X
Fran Proeckl javlja v svojem
ter v imenu svojega brata Antona vsem soro nikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njiju srčno ljubljeni brat, gospod
Ivan Proeckl
danes zjutraj ob 6. po daljši mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v starosti 33 let, mirno preminul.
Pogreb dražega rajnika se vrši jutri, v nedeljo, dne 25. oktobra t. 1. ob 5. popoldne iz hiralnice sv. Jožefa na Radeckega cesti št. 11 na pokopališče k Sv. Križu
Sv. maše posmrtnice se bodo brale v raznih cerkvah.
V Ljubljani, dne 24. oktobra 1908.
Brez vsakega posebnega obvestila.
Zahvala.
3850
Povodom prerane smrti naše iskreno ljubljene matere ozir. babice sestre in tete gospe
3vane forlic roj. fotisek,
vdove strojevodje južne železnice
izrekamo najtoplejšo zahvalo za vsa obilna sožalja, ki so nam došla od blizu in daleč v tako obilni meri, kakor tudi za mnogobrojno častno spremstvo na zadnjem potu drage pokojnice, iskrena zahvala končno vsem kolegom, ki so nam kakorkoli lajšali veliko bolest ob prebridki izgubi.
Ljubljana, 24. oktobra 1908.
Žalujoči ostali.
Nasproti kavano »Evrope" se takoj
Odda lepa 3839—1
meblirana soba
a posebnim vbodom.
Naslov v uprav. „Slov. Naroda41.
Stanovanje
1 soba in kuhinja s pritiklinami se Odda jako ceno s 1. ali 15. novembrom ali 1. decembrom v Vrhovće-vih ulicah 9, II. uadhtr, v b isini Sr Petra. 3826
Gospodična
ki sna dobro stenografovati in ima prikupljivo kurzivno pisavo, naj se
oglasi v upravnistvo „Slovenskoga Naroda". 3849 1
V IS ^ ^   s gospodarskim po-Rlm II     slopiem iu njivo I Ali   proda v Mokronogu
MMelleV/^F    za   ceno  4000 kron
Blat MevielJ, gostilničar in posestnik tam. Pripravna je za obrtnika ali rokodelca. Na željo se dobi tudi več posesti pri ravnoistem. 3823—1
Gramofon
Še skoraj nov se prav oeno proda Zelo pripraven za gostilničarje itd.
Kje, pove upravnistvo „Slovenskoga Naroda". 3742—3
Več dobrih
Min prteM
dobi delo čez zimo. Več pove FordO Primožič, mizarstvo in pokladanje parketov, Htl-
šerjeve ulico 5 v LJubljani  3837 i
ti
I
stare in nove, velike in majhne proda I. Buggenfg, LJubljana, Coata na Budoilovo železnico 5. 384i-i
▼ Knatlovih ulicah št. 5 v III nadstropju s 4 sobami, kopalno sobo in vsemi pritiklinami
se odda za novem. 1908 ali za jan. 1909.
Pojasnila se dobe v „Narodni tiskarni" ali pa pri gosp. Lavren-ĆiĆUf upravnem odborniku, pisarna mestnega užitnin. zakupa, Dunajska cesta 31. 34C8—6
Kupilo se za trgovino
stelaže
in dobro ohranjen 3843—1
Kje, pove uprav. „Slov. Naroda".
Odda se a L februarjem 1909 proaterna
pekarija
z vso opravo na zelo obljudenem prostoru v mestu
Ponudbe naj se blagovolijo poslati na upravnistvo nSlov. Naroda" pod „Pekarija1'. 3846-i
IIČO 80 za tako] za lesno industrijo slovanskega jezika zmožen, spreten, trezen in pošten
obratni vodla
Služba stalna. Vse drugo po dogovoru.
Ponudbe naj se blagovolijo poslati na uprav. „Slov. Naroda" pod „Obratni vodla11 3774-5
Ceno češko
posteljno perje!
5 kg novega skubljenega K 12*—, belega, Jako mehkega skubljenega K 18*—, K 24*—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30—, K 36'—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes 35. pri Plznu na Češkem. 3424 5
#5iiaaiAalff2fiai vešča sloven&kegst VjOSPOVjlCnU nemSkega, Italijan-skega jezika, s trg. tečajem v Trstu ter prakticirana v trgovin?, z dobrimi izpričevali, išče službe ki r kontorl-stinja ali blagafničarba ali kakr&i a si bodi. — Pisma pod „Portuna" ca uprav. „Slov. Naroda". F81O
Odda se takoj ali za februar 1909
stanovanje
obstoječe iz dveh sob m 1 uhinje v suterenu vile na na Erjavci vi cesti St. 24. 384 -1
Natančneje se poizve v pisarni notarja Hudoveraiba v LubljanL
za leseni jarem, samo mojster, najboljše vrste, dobi takoj trajno delo.
Vprašati pri Ferdo Turnherrju ▼ Ribnici- 3845—1
U S ma mm n* Bei,ci Pr* Blsa>11i
I na dobrem mestu, pri-
ji 1 l/ml I pravna je za gostilno al al al aP ali trgovino, se oeno .'. proda in pod ugodnimi pogoji. .'.
Naslov pove upravnistvo „Slov. Naroda". 3811—t
Gospodična
Una kuharica, vajena gospodinjstva, ieli službo b hakemu gospodu ali k večji, boljši družini kot gospodinja. 3766 -3
Pismene ponudbe pod „sreća" do fc:i?*e tkt^bra ca rp^avuištvo „Slo*   X ro« au.
Potnika
za stroje
ki se nekoliko razume na motorje, mline itd., govori hrvaško in nemško in je bil že sličoo nameščen, sprejme inženir Rudolf Orunurald v Zsgrsbu« 38.5
Mlinarja
za mlete v koruze iščem za svoj mlin na motor. Oženjeni imajo prednost, ker ima žena lahko še postranski za-zlužek. Vstop takoj. 3828
A. Domicelj, Rakek.
Naprodaj jO lepa, nova
rastapa lisa
gostilna Peričnik v Nhjsirani.
YeČ pove lastnik Jože JakelJ,
ravnotam. 3812—1
Natakarski vajenec ~asj
vešč obeh jezikov, se sprejme takoj
v večjem hotelu v/ Celju. 3825 Naslov pove upravnistvo „Slov. Naroda."
Sprejmeta se za takoj
trsouski pomočnik in trgovski vajenec
ki je dovršil z dobrim uspehom vsaj 4 razrede ljudske šole in je star vsaj
14 let. 3844
Eudvik Dttrich
trgovina z mešanim blagom in pekarija
V   Jr*OrS L**j tli.
Št. 33.619. 3798-2
Diturn nistse uboge.
Pri mestn m magistrata je podeliti cesar Frane Joielovo Jubilej«
ake ustanove sa mestne uboge, m sicer 2 po 50 K, 10 pa po 40 K*
Te ustanove so namenjene onim mestnim ubogim, ki ne dobivajo redne podpore is ubožnega zaklada in jih je izplačati dne 2. decembra
Prošnje ia podelitev teh ustanov je vložiti tuuradno do
20. novembra t. I.
Pestili magistrat ljubljanski,
dne 19. oktobra 1908.
5L
552760
Iščem spretnega
3847—1
kontorista
sa'lesno trgovino, veščega vseh pi
sarniških del, osobito korespondence
v slovenskem, nemškem in če mogoče
tudi italijanskem jeziku.  Taki, ki so
že službovali, imajo prednost.
i'    Nastop lahko  takoj.   Plača po
dogovoru.
' Naslov pove upravnistvo ,Slov. Naroda".
Zaloga karbida
išče baron Codelltjevo o skrbni it v o grad Turen ob Ljubljanici. 38 9-2
In na prottnu
trpečim rad
brespladU pismeno sporočim, kako sem popolnoma ozdravel od svojega trdovratnega moke« polnega trpljenja. 2397 9
Karel Bader, Monako v o,
■arfarstenstrssse 40 s.
v Ribnici
3618-5
lOO kg S9 kron
= franko kolodvor prejemnika. —
JOS. AKICO
acetilenist in vodovodni istalater.
V najem se odda za februarjev termin 1909 lepo moderno
Gospodična
lina kuharica, vajena gospodinj-attaf teli alutbe h kakemu gospodu ali k večji, boljši družini kot gospodinja. 3766 -3
Pismene ponupbe pod „sreća11 dO konec Oktobra na upravnistvo „Slovenskega Naroda".
Več dobro izurjenih
StOnOUOnje i^koilkih
obstoječe Ji 4 sob a pritiklinami
vred, v visokem parterju vile v najlepšem delu mesta. Vila je užitnin-skega davka prosta. 3830—2 Natančneje pove uprav. „Sloven-skega Naroda".
Svete
3777—2
morske ribe
se dobe
pri tvrdki
J. Buzzolini
Stritarjeve ulice.
43 OiDčavničarstvo
Ign. Fasching-3 vdova
Poljanski noslpfteo.8.
Rmchova hiša.
Cene z mera
Izirstno In Kolldoo delo. e. Popravila s«- točno lz-*r«iuJeJo.
Visoke in prit klave
jablane in hruške
najboljših vrst za jesensko sajenje proda po nizki ceni J. L u km a n v Šu s ta nju. 3782 -2
Kranjske klobase
male vrste komad po 20 vinarjev
velike
40
ter lepo svežo
slanino (speti)
priporoča tvrdka 3728—4
fi. jfažič v Zjubljani.
sw Trgovci dobe popust! -aa
ftbch
Cotnnc Medicinol
Pris'm vinski destilat v uradno il m Diranih steklenicah.
Gamis & Stock
Barkovlje.
Edina parna žgalnica konjaka pod državno
pomocniliou
zmožnih dela pri koloaoljnih, ekvt-paiah, landaverjih itd, sprejme takoj PETER KERŠIČ, tvornica za vozove v/ Spodnji Šiški pri L ub -
IJani. 3773—2
Paulus-briketi
najboljša kurilna moč, 8000 kalorij, ravnokar došli.
Ff«rtSB?Illt,
orehoviiik itd. 6000 kalorij, brez kamenja in prahu, po znižani ceni, na oele vagone direktno, pod premogo-kopno ceno, priporoča 3787—3
glavna zaloga premoga
J. paulin v £jubljani,
Svoji k svojim!
Končno se je začelo tudi pri nas uveljavljati načelo osamosvojitve na gospodarskem polju. Treba je pa, da se dosledno izvede v vseh strokah, torej tndi v zavarovalnini. In ker je tega upati,
išče banka „Slavija"
zastopnikov.
Ponudbe sprejema nje generalni zaatop v LJubljani. 3778—2
TVaJbolJel cediti nakupni vir.
Ceno posteljno perja!
1 kg sivega, p ulje-nega 2 K, boljšega
2 K 40 h; polb lega 2 K 80 h; b. lega 4 K; belega, puha-I stega 5 K i0 h; t kg
velefinega, snežno-belega, puljenega 6 K 40 h; 8 K; I kg puha, sivega 6 K, 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franke 2741-8
Zgotovljene postelje
Iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 18 > cm dolga, 116 cm široka, z 2 zglavn koma, vsak 80 cm dolg, 5? cm širok, napolnjen z novim, sivim jako stanovitnim puhast m posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglav-mki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazij ali zame jati franko. Za ne-ugajajoee se povrne denar.
S Beniscii, Desetu iitz, il 767, Šumiva
na Češkem. — Cenovnik zastonj in franko.
SUKNA
In modno m» blago za obleke
priporoča Urama
Karel Kociao
tvornica n sukno v Humpolcu
na Cssnsam. 20 e.    Vzorci Iranko.
kontrolo.
3819—1
Svarilo.
Svarim vsakega na moje aH moje soproge ime ne dati denar sli denarne vrednosti, ker se nobeno plačilo ne prizna. 3731—2
3(irtl £eače star.
t—
sa penzioniste zelo pripravna, v prekrasni legi, M proda sa lastno oeno.
Naslov.- Schwarzmeier, Št Pavel pri Celju v Savinskl dolini
Ljudevit Borovnik
puškar   v Borovljah (Ferlaeh) na Koroškem.
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pnaek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predeluje stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preizkušene. — llustro-*6 vanl ceniki zastonj. 43
Odlikovano s najvišjo odliko „Oraad •tis*1 aa svatov, razstavi v St Lourea. V vabilca* a* IO k
Svoji k svojim!
3527 - 4
£ud. Cerne
zlatar, trgovec z arami
ter zapriseženi sodnijski cenilec.
Ljubljana, Uolfoue ulice 3.
Izborna zaloga
briljantnega blaga, zlatnine, srebrnine in raznih nr.
Lastna delavnica
za popravila Id nova dela.
Cene najnižje. Solidna postrežba.
Svoji k svojim!
sirezoa. i
Neprecenljivi
za cesto in izlete so moji
nepremočljlui
» i
m \
[ ••••
SCI \ b
za gospode, dame in otroke.
H. Vopalka,
češki prikrojevalni zavod in razpoiiljalnica sukna 3820
v pragi, na perštyne 13.
Svoji k svojm!
3 9 38^2—1
Slaščičarna Rudolf Bischof
Poljanska cesta 22.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da prevzemam vsa naroČila, spadajoča v slaščičarsko obit Nadalje priporočam izdelovanje vsakovrstnih tort aa godove po jako niskih oenah.
Jfcrocila na deželo hitro in točno.
Z velespoitovaojem beleiim
Rudolf Bischof.
Mizarske
pomočnike
aprelme tekel ua Bledu.
ftOfOla, mizar
3*27—2
Gostilna in kavarno
ae da t*koJ v najem v lepem kraju
na Dolenjskem v sredi trga, tik cerkve in v bližini železniške postaje. V trgu je sedež o. kr. uradov in to-varen. V hiši se tudi odda o manjši
lokali aa druge obrti. 3808-2 Kje, pove upravnistvo „Sloven skega Naroda".
Veliko zalogo
iramofonov m plošč
tudi s slovenskimi k o m adi; plošče od
■t. i*se
naprej
priporoča
FR. P. ZAJEC, urar
Ljubljana, S ari trg 26.
2891
34
Opozorilo.
Ako bi kako zemljišče ali trgovino vsake vrste, hotel, vilo, gostilno, graščino, opekar-n'co, sanatorij itd. itd. v mestu ali na deželi hitro in diskretno radi prodali ali kupili, ako iščete posojila ah soudeležbe, obrnite se zaupno na
„Prvo zemljiščno upravo"
(Erste Realitaten-Vervvaltung)
t Dunaj, % 111., Alberigaiite 80 t
Prve vrste strogo reelno, kulantno, največje in strokovnjaško podjetje. Zastopstva v vseh deželah Avstro-Ogrske in v sosednjih državah. Generalni zastopnik pride prihodnje dni semkaj. Ako želite njegovega neplačnega obiska zaradi pregledanja in dogovora, nam, prosimo takoj naznanite.
Največji promet s kcpčljaml med Dunajem In provlnoo. 3814
Se 16 :et obstoječa MjstarojM ljubljanska
nsredovalmcs stanovam in služe*
G. FLDX
losooske ulice it 6 3817
priporoča In namr«ea lo bo tj s t
službe iskajoče vsake vrste
kakor privatno, trgovinsko ln gostilniško osobje sa Ljnbljano ln zunaj.
Pol  itilH   t IKttJ
Vestna In  Uollitor možno hitra poatr«iba lagotovLJanA.
unanjlm dopisom je priložiti znamko n odgovor-
Prosi se sa natančni naslov.
Zahtevajte zastonj
in f anko moj veliki bogato iluitrovani katalog 8 preko 3 ■•» slikami vseh vrst nikljaat b, «»re-b Dih in zlatih ar, dalje vseb vrst solidan zlatnine in srebruine, gUabil jekleneg* in nsnja-t«*ga blaga, kadi i n h priprav i cd po izvirnih 3705   4 tvorniskih c nah
Nite'jasta nra lemonto-
arka.......K 3f0
Pis'em Roskopf pat . „ 4*— Švicarska izvirna Kos
koi-f pat.....m   6*—
Kegistr   Adler Ros-kopf nikl asta lemon-toaika na s dro   . . 9   7*— Goldioasta remontoar-ar- a a kolesiem ,Liina' -n dvojnimi  po>-rovci 9    9 — Srt-bna reo o nt s kolesjem Glona( < dprto B   8 40 Srebrna  r**mo toat ka z dvi jnimi | okrovci .   - 12 50 Srebrna oklopaa verižica z obročkom
na vzmet  16 gr teže........ 2 6°
Ruaha tnlska nikljasta remontoarka s kolesjem ,Luna' K I« *60. nra s knkavico K 8 60. budil-nica K 2 90, kuhin ska nra K 3*   .  schwa z-
wa!dska nra K 2 50. Za vs*ko uro 3 l»ta pismenega jamstva. —
Zamena dovoljena alt dr nar nazaj. Prva tvornica za are I»»n Konrsd, c. kr. dvorai dobavitelj   Most št  667, češko
Umetni i« trg. vrtnar
Jtii BizoTiCar
^ Ljubljana
^ Kolezijske ulice 16
se priporoča sa
1279
29
nasaditev vrtov, parkov in ba kooov. — Velika izbira cvetoćlb iu llatoatib rastlin, vrtnic, prezlmuločlb cvetlic (perece), krasna cvetlična grmovja, konilere, cvetlice sa okna in balkone.
Izvršuje PopUr,  venee in
baza razne prilike.
Delo umetnlSko okusno ta po
Trzetlna a evetllesnat Itd 2j£ Naročila na deielo hitro In vestno-
»la« * JC* *M* *m* Os' • Ja Os* Os* »Jfr tu* Ost m* Jfc
Harmoniji
ioU kopiti iola v Spodnji Sliki, Ponudbe sprejema „Krajni šol avet" v Spod. Sliki._3833^
Kleparskega pomočnika
sprejme takoj v trajno delo
Prane T-or^ist*
kloparakl mojster ln vpeljslec vodovodov v Spodnll ftlikl it. 66,
3752 -2
Rrojošliesn
pomočniki
zmožnega tndi večjih del, sprejme takoj v trajno delo Urban Piemelj,
krojač na Bledu. 3805-2
sprejme takoj aa zimski čas proti dobremu plačilu za kamenolom (granit) pri Beljaka 1730—3
Dom. Merluzzi v Beljaku. Elegantna
stanovanju
s 3 in 4 sobami, z verando, kopalno aobo in porabo vrta se oddajo v novozgrajeni vili v Nnnakih ulicah it 17 za mesec novembar,   i76*—3
Vpraša se v stavbni pisarni F. Supančič, Bleivrelaova cesta it 18.
Praktikanta
Sprejme »Zadružna Zveza v Celju'.
Pogoji: Znanje knjigovodstva, stenografije in strojepisja. Prosiloi, ki imajo poleg tega že kaj zadružne ali trgovske prakie, imajo prednost
Nastop službe in drugi pogoji po dogovoru Pismene prošuje, opremljene s dokazili o Študijah in d sedanjem službovanju, se naj pošljejo do 31. oktobra t. I. na naslov: „Zadružna Zveza v Celin11. 3786 2
Restavracija
pri
„Zlati kapljici"
Sv. Petra cesta 27 v fjubljani
naznanja slav. občinstvu,  da ao restavracijski prostori
za Z sobi povečani
in lepo urejeni; a posebnim vhodom- Priporoča svojo dobro znano kuhinjo, vino, pivo Itd 3776-2
jijjt ln Alojzija Tratnik.
V prijaznem trga Sevnici se proda nova, zidana
mu
s gospodarskim poslopjem ter lepim velikim vrtom, pripravna za gostilno, trgovino, poletno stanovanje, ali kot najtmna hiša. Zdaj je prvo nadstropje oddano stalnim najemnikom. H da je moderno zidana Denarja je treba le 4000 K, dingo se lahko prevzame vknjiženo.
Natančnejša pojasnila daje Matija Kozino v Sevnici 3>£6-5
Vinske sode
ravnokar od vina ieprazoj^oe, močne, dobro ohranjene, 35 komadov sodov is kostanjevega lesa po 600 do 700 litrov, 60 komadov aodOV ia hrastovega lesa po 200 do 800 litrov, 20 komadov SOdOV is hrastovega lesa po 800 do 2000 litrov, 20 komadov sodov is hrastovega lesa po 2000 do 4000 litrov, od katerih se en del nahaja v Ljubljani, drugi pa na poti v Ljubljano, odda po primerni nizki oeni tvrdka
M. Rosner * Ko.
v Ljubljani
polog Koslerjove pivovarno.
244432863446
Puške:
Lančaste r od . . K 26 Flobert     ,i  •  ■   n S* Pištole      „   .   . 1-50 Samokresi,,  • .   „   5—
naprej. Poprave ceno. Ilustrovan cenovnik
franko.  F. Dušek, Opočno 76
ob državni železnici, Četko. 3615—3
Prvi kranjski
oglaševalec klavirjev
G. F. Jurasek
Ijubljaca Sv. Petra ctsta 62 a
I. nadstropje
uglašuje klavirje, kakor tudi prevzema popravila vseh sistemov klavirjev in preglasuje brezplačno. — Uglašuje tudi „Glaabenl Matici3532-4
izdelane postelje
is rdečega posteljnega inleta. Prav     dobro    napol nenol . Pernica ali blazina, 180 cm
aim dolga, 116 cm široka K 10 —, K 12-—, K 16-— in K 18 — 2 metra dolga, 140 cm široka K 14—, K 16*—, K 18 , R 21-—. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm širok K 3—, K 3*50 in K 4—, 90 cm dolg, 70 cm širok K 4'M) in K 6*—. Izdelaj eni tudi po kakršnikoli drugi meri. R delni m o droci iz dlake za 1 posteljo K 27'—, boljši K 33'—. Pošilja se poštnine prosto po povzetju od K 10' naprej. Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi poštnin stroškov.
Benedikt Sachsel, Lob s 913. 3418 pri Plznju na Češkem. 5
A^ap, neprekosljivo in neutrpljivo proti raakavl koži, pratjajM lahkim ranam na koži, opeklinam, ranam, odrgnjenju nog. zaradi napora od Športa, vročine
prahu, potu itd. nastalim kožnim bolečinam  Zobna pasta Bvrodsrma, nentrpljiva za lepoto , Izpričevala prvih zdravniških kapacitet. V lekarnah, drogerija rt In paifurmerljah.
Predstavo ob delavnikih:
ob 4., 5., 6., 7. in 8 uri
Ob nedeljah la praznikih:
ob 10. in 11. uri dopoldne in ob 3., 4., 5., 6 , 7., 8 in 9. uri popoldne Vaako aoboto ln sredo nov program
Slike se dobivajo samo iz prve svetovne pariške tvornice Pathe Freres.
Kinematograf Pathe"
X»k-eJ „EDISON"
Dunajska cesia, nasproti kavarne „Evropa".
Cene prostorom:
I. prostor 60 vin., IL prostor 40 vin.: I. prostor otroci 40 vin., II. prostor otroci in vojaki do narednika 20 vin.
Vsak četrtek In soboto
od 3. do 6. ure predstave za učence po  znižani ceni.   L  prostor 20 vin II prostor 10 vin. 3818
Kathe voda za prsi.
Senzacionalno sredstvo v do <ego Čarobnih prsi. KlthO voda Sa pral se rabi samo
&nn»nje. Zajamčeno nelkod-
Uivo Steklenice po 3, 5
in 8 kron poštnine proste.
Diskretno pošilja po povzetju ^316 68
Kotne Menzel, Dunaj VIL
MarlahUlerslra.se 120. U. SL T. 32.
Nedosežno
-I. klalnooejio ume-■ 1 rlška Iznajdbo T
Higijensko gumasto blago za moške. Porabno a a leta. Patent B 4*60.
Cez 2 miltona kosov prodanih v kratkem časa.
Higijensko gumasto blago aa lanske.
(Varstvo  Žensk.)   r*riporociU nuj prvi zdrav niški strokovnjaki, porabno na leta. K 2*60« Kdor pošlje denar naprej (tudi pismene znamke)   mu   pošlje  diskretno in poštnine prosto, sicer 50 vin.  več, edina prodaja
J.H.ADER, tvornice zo m-JL. T — mosto blago. — 1
Dnna| IZ 2, Nassdorlerstr. 3-0.
Zastopnika išče
za Ljubljano
Photo - Compngnie
Dunaj, VIII. Buchleldgasse 6 m
tvornica fotografskega papirja
Rapid, (branovosrebrni papirji), plinova luč, nadomestilo za celoid n,  P. o. P BBsaHBflHHBBIBi   papir za izkopiianje 3725
Specialitete barv za Rapid plinovo luč. 2
Dražbeni oklic
3». 5 -1
Prodala se bode na
prostovoljni sodni dražbi
dne 27. oktobra 1908
od 9.—12.9op. in od 2. popoldne naprej, event. tudi 28. t. m. ob istem času
v Ljubljani, Sr. Petra cesta št. 77 v zapuščino zamrle Marija Lipoglavsek
iz Ljubljane spadajoča premičnina:
pohištvo, obleka, perilo, kakor tndi nekaj zlatnine.
V Ljubljani, dne 24. oktobra 1908.
Aleksander Hudovernik
o. kr notar kot sodni komisar.
Julija Štor
Pr*Nernovth  val i on h  št. C
Nafvačja zaloga ao*lrih, dansklk In otroikll življe*, čifljSi za Iawn-t8nms In prlstnil
loisteriiih iniil Eevjjei
Elegantna
In      2095 21
lako skrbna Izvršitev po
vseh cenah
x»> \*S\SS\SS\$S W NtX XW \t<^ W \$S W \!tS\XS *eL' *sY* *mt* *m* »m* *M* *mc 'K*      *St* »pf* *m* *1K* »M«
I Anton Krejči |
£š Ljubljana, VVolfove ulice št. 5 ^
priporoča svojo bogato zalogo ^ ^ najmodernejših, najfinejših ^
OlomušKe kvorglle,
mehko,  rumeno blago,   dobavljajo br«*skonkrj rea An o ceno Bratce Leher, tvornica za kvarglje, Pečan,   Ogrsko ut V. Ko.* (tichocfc) stane  1 K, p štai sabojeek K 3 30 PoŠi'JanJe po povzetju ali Ia. reference. Ni za menjavati z mlekarno v Pcčaba. 3693—3
m XaT dor hoče oeno S
f žganjef
)K brez žgalnega kotla *
*        naj   kapi   pH )*(
)K Radovanu popovieu, trgovcu )K
m cspic
8
Prevzema tudi vsa v to vrsto $jg spadajoča popravila proti naj-
\^ nižji oeni. Kupuje tudi vsako- nj£
vj$ vrstne kote divjačine in jih \?>
<T> 35 6    najbolje plačuje.         4 <T>
^   Blago In cene solidne. ^
*m* »W* »Zr* »m* +mL* »M* *m* »m« »Sr »M* »SE« »sf< »V* M*
pokrite vsako
ranjeno mesto
skrbno, Ker se z infekcijo lahko razširi v prav;, nevarno rano. b
Ž? 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, tako imenovano pruNko domač« mašilo kot i%-
nesliivo sredstvo aa obvezo. To obvaruj« ratie, olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje ■»celjenje
Okjf Kamponilja m riak dan ~fc£S
1 pu; i ca 70 v. Proti predplačilu 3 K 16 v po poŠti se posti j • 4 pusice, proti predplačilu 7 K 10 pušic poitnine prosto na Tanko postajo av^tro-ofrnke monarhu«
Vsi deli t^mttaltiš«* tmato canonlto P«»uovnn«i   »arNlTHi«! inamko.
davna /alos»
B FRAGNER. c. kr. dvorni dobavita!)
leliurnu „prl (trnrni orlu" II aRs~J*ff;s»        1177 4
Mali strana, ogel Nerudove ulica 203 Zalogi v lekarnah Afitro-Ogrtki
i
8
ls Novega Sada
■sjr knjigo,
iz katere se nauči, kako se dela žganje in manipulira z vinom; cena je 6 L Istotako prodaja za napravil anje žganja potrebni materijal s praškom. Cena za 100 lit je 8 K,
3i 6-9
*
Trgovski
z dežele, spreten prodajalec, a lepo pisavo, ki bi deloma opravljal tndi pisaroiika dela, ao takoj aprejme. Ponudbe pod „trajna aluiba"
na uprav. „81ov. Naroda". 3807—2
Lopa zračna
stanovanja
7take vrste % eno, dvema ali večuni sobami od 8 kron mesečno naprej, se tako) ali sa pozneje oddalo v novozgrajenih hišah v Pređo vičem Selu poleg Ljubljane. 937 33
Več se izve pri Elija Predovičn aa Ambroževem traja 7, LJubljana.
4 h napisno'
\a/' s./'       ^4/       \k/ \as sa/ -a/ \a/ -^s
.^^v .^^V      .^^v .^^v      .^^V y^^V.
Priporočam se županstvom, ki ore-m njajo občinske napise, kakor tudi za vsa sobnoslikarska in pleskarska dela.
Cene brez konkurence, ker delo izvršujem sam.
Salo trajno ta solidno.
1 Šusteršič, slikar in pleskar D. H. v Polju pod Ljubljano.
^______3654-3
Jubilejne ustanove.
Trgovska ln obrtniška sbornlea sa Kranjako razpisaje za 1.1908
18 cesar franc jožefovih ustanov
(8 pO 50 K in 10 po 20 E) za onemoglo Obrtnike vojvodine Kranjske in
5 cesarice Elizabete ustanov
pO 40 K za onemogle nboge vdovo kranjskih obrtnikov. — Prošnje se pošljejo trgovski in obrtniški zjornioi v Ljubljani
do 15. novembra 1908.
naj
Priloii naj se jim od obč ln župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosileo obrt samostojno izvrševal, da seda) zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog; oziroma, da je prositeljioa onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika.
V Ljubljani, dne 24. oktobra 1908. 3848-1
jgjjSjj m Bjgjggjjj jjjtjjg za jgjgjjjl
S Vse zastonj! £j
Iščite vedno povsod cenejše, ali najcenejše in najboljše kupite le samo v konfekcijski g
trgovini §
„AnsiešKem sKladlšču oblek"
Bernaiović v Ljubljani, Mertnl trg Jtw. 5.
Delniški kapital: 120,000.000 kron. "'TOgjr" Rezervni zaklad: 64,000.000 kron.
Avstrijskega kreditnega zavoda
xek trgovino ira ot3t*t
v Ljubljani, Franca Jožefa cesta štev. 9.
Sprejema vlogo na obreatovanje v tekočem računu, na glro-račnn in proti hranilnim knjižicam;
izdaja obrestujoće se blagajnlftke listo;
dovoljuje posolila na tekoči račun, dulje stavbna posolila, htpotečna poaoJUa, carinska posolila, davčna Jamstvena posolila itd.
eskomptira menice in devize in preskrbuje njih laka so,
izdaja nakazila, kreditna plama in priporočilna pisma na vsa tuzemska in
inozemska tržišča,
kupnjo in prodaja tu in inozemske rente, sastavna pisma, delnioo in srečke
in daje vestna navodila za nalaganje kapitala.
priskrbuje in deponira vojaftko ženitvene kavcije, službene kavcije in vadijo
sa udeležbo pri dratbak. sprejema v shrambo vrednostne papirje in oskrbuje njih upravo in razvidnost,
oddaja proti ognju in vlomn sigurne samoabrambe (Saf- Deposits) pod lastnim zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (preoijoae v hranitev,
zavaruje srečke in izžrebaj oče efVkte proti Jzirebni izgubi in oskrbuje brezplačno pregledovanje vseh žrebanju podvrženih papirjev,
plačuje kupone, izžrebane papirje in valute pri svoji blagajni,
daje predujme na blage, na vrednostne papirje ter sprejema borzna naročila
za tu- in inozemske borze,
priskrbi aa svoje naročnike trgovske Informacije v In- in inozemstvu itd. itd.
Centrala na Dunaju.
Podružnice: Bolcan, Bregenc, Brno, Feldkirch, Jablanice, Gorica, Inomost, Karlovi vari, Ljubljana. Lvov9 Mor. Ostrava, Olomuc, Pulj, Praga, Liberce, Toplice na Češkem, Trst, Opava, VVarnedorf.
02
6SE
Najnovejši stekleni nakit za božično drevo. 3751 1
12 sortiranih, „isanih iu srebrnih a taki. krogel in tador, ▼ karton skrbno /avit-h, po »eli osti iu lavraitvi predmetu/ po K —.So, —50, —60, K — 70, —.*»©, I.—, 1 SO, 2.—, 6 kosov t kartonu v večji iarrait-ri K — SO, —MO, — SO. Soctimenti 24 koaor no K —.SO, 1.—, ISO, 3« kosov K 135. 1 SO, , 4S koaor ■£ SvlO, *4 50, 3 SO, 60 kosov K '* V! O, a »O, 3 2©. 3 stekleni ZroJcnptorčJci K —.SO, atiyeieefc s a 6oitč<to </rr<*> K —4«», — ftO, —.SO, lamet t (angelski laaki) alati ali srebrni kuvert M —.0«, drialci za konfekt, 100 kosov K — vO, sve-'24 kosov v kartonu K. —.SO, — BO, večje 15 kosov v kartonu K —-W —79, vro aJra za Mvečo, tucat K —.30. Uatposili* se sam«.,  *e ae podije  deaar naprej.   Naročila preko K 2.—
po povaetiu.
Clnkr. dvomi zalagatelj IVAN KONRAD,
razfutsit/aluica o M**tu št. 1&71 (Četico). Ilustrovani glavni katalog nt aabtevo vsakomur gr«tis in franko.
Razglas.
3837—1
Z novembrom t. 1. se otvori pripravljalni razred za slovensko trgovsko Solo in zadružna Šola. V pripravljalni razred se bodo sprejemali učenci, ki so dovršili najmanj ljudsko šolo in so stari 13 let, na zadružno šolo pa učeno:, ki so dovršili ljudsko šolo in so stari 16 let
Vpisovanje se vrfti v II. nadstropju hiše na Kongresnem trgu št. 2
dne 13. in 14. novembra 1908 od 9.—12. dopoldne.
Učenci naj se takrat zglase osebno v spremstvu svojih staršev ali njih v namestnikov pri ravnateljstvu ter saj prineso seboj krstni list in zadnje šolsko spričevalo.
RaonateUstoo slovenske trgovske tole o LjuDIjuni
dne 22. oktobra 1908.
r
Tvrtka ustanovljeno 1.1858.     Telefonu zn Dunaj it. 358 In it. 28585.
I     Veletržec z vinom
A. KAJFEŽ, Kočevje.
ll£9- 32
iitUjalkoi g LJUBLJANA, (prodaja na debelo) I DUNAJ L, Hohermarkt št. 3. (restavracija). I DUNAJ XVI.. Sechshaus, Viadukt štev. I (restavracija).
1. \Vanek
krznar in izdelosatelj čepic 3647—5
u Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. Zl
priporoča si. občinstvu svojo bogato zalogo najfinejših kožohottn. i* I o buta«* v, lastno izdelovanje čeple vseh vrst ter velika zaloga raznovrstnih kož. %»j*»sst%-a se^ opozarja na bogato izb ro
las*p In vn«-h druarih vojntilaln poir**ngći Ju.
Prevzema vsa v svojo stroko spadajoča popravila proti najnižji ceni ter kupuje tuožr ui*Jačiii? po najvišjih dnevnih cenah.
. . —    Postrežba točna, cene solidne. —- —
plesna akademija v Ijubljani
vljudno  naznanjam slavnemu,  slovenskemu občinstvu, da otvorim v nedeljo od 3.-6. pcp. v veliki dvoran! hotela ..lUfile«
veliko plesno šolo,
razdeljeno v razne skupine, in tudi posebne ure za mladino, na željo tudi vsako uro na domu itd. — Vse to bodem izvrševal strokovno, po najnovejši lahko umljivi metodi. Poučevalo se bode r zen stare, francoske četvorke, češke besede, les lanciers, moderne ameriške, slovanske plese, in najmodernejši slovanski ples »Slovak«, ki je 24. julija t. 1. v Berlinu, na mednarodnem kongresu plesnih učiteljev, zadobil veliko privlačno silo.
Ker kot prvi slovenski plesni učitelj marljivo delujem za napredek te umetnosti, se mi lahko občinstvo zaupa v popolnem obsegu.
Vpisuje ae lahko v trgovini g. Jerneja Bahovca na Marijinem trgu ali pa pri pouku v Iliriji.
JLdclf 3Fra6elr
3840-1
oblastveno autorizirani plesni učitelj.
O,      avotrijeke državne 5el©znio©.
Izvleček iz voznega reda
Veljaven od 1. oktobra 1908. leta.
Mfeo* ta Liobltana Sni. zaL t
7-oe zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice Trbiž, Beljak, juž. let, Gorica,
d.i.,žčiTr5t c* ar. drž. že!„ Beljak čea Po-ćro ;co, Ceovec, Prago. 7-07 utraj.  Osebni vlak v smeri: Gro~ septje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
©-ae > ^dpa>idno. Osebni vlak v smeri: temenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Pr&ac.
11*38 «redpcicne. Osebni vlak v smeri; Tržič, jS*cuice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorico dr*, žel. Trs dri. Se J., Beljak, (čea Podrožčico) Celovec
i*ob peptidne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf evo, Straža-Toplice, Kočevje.
a-4.5 »apaldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica 4rfc žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Pod oićico) Celovec, Fraga.
7*fO zv-\3©r. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Kndollovo, Straža-Toplice, Kočevje.
7-sn xvo6er. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trtti, Beljak, (čea Podrožčico) Celovec, traga.
I0-40 partooi. Osebni vlak v smeri: letnice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorica«. SeU, T st «. žel. Beljak juž. žel, (čea Podrožčico)
oaaod ia ^nbljans dri. kolodvori
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2-o a po pola ne. Osebni vlak v Kamnik. 7*iO zveeer. Osebni vlak v Kamnik
Pri so« v Mur*l|»jao t«s. ftaLi
O'OO zjutraj. Osebni vlak 1j Beljaka foi žet, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsti, Tržiča
8-34 zjutraj. Osebni vlak Iz Kočevja, S trsa*. Toplic, Rudolfovega, Grosuplji.
n-22 orodpoidno. Osebni vlak la Praga Celovca, Beljaka juž. žel, čez Podrožčict in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic, Tržiča
2 32 popoldne.  Osebni vlak  la Kočevja.
Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja« 4-13  »opoldne.   Osebni vlak ia Beljak:
juž. žel, Trbiž?, Celovca, Beljaka (fi*
Podrožčico) Gorice dri. žel. Trst« dri
žel. Jesenic, Tržiča 6 50 zvečer. Oseb. vlak ia P-aga, Celovca
Beljaka (čez Podrožčico) jesenle. 8 37 zveoer. Osebni vlak ia Kočevja, Straas-
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 8-40 zveoer. Osebni vlak la Beljak*. Juž
žel, Trbiža, Ceiovc*, Beljaka (čez nš»
fožčico) Trsta drž. žel. Gorice drl i®*,
Jesenic, Tržiča. 11-00 ponoOl. Osebni vlak ia Trbiaa, Ca
lovca.   Beljaka  (čea Podrožčico) Trati
«. žel. Gorice dri. žel., Jesenic.
Prihod v Llaallaao dri. kolodvor) e-46 zjutraj. Osebni vlak la Kamnika. io-oo prodpoldno. Osebni vlak ia Kamnika o io zvečer. Osebni vlak la Kamnika, o 6» ponooJ. Osebni vlak ia Kamnika. »Sijo«
ob nedeljah in prazniki do 31. oktobra.)
(Gciliod In prihodi so oanačani v aradn^ avropejakam času.)
lO-no ponool. Osebni vlak v Kamnik. (Saa -.0 ntdeljib in praanlkih do 31. oktobra.)
jf. ^av&ateijsivo dizaraih železnic v Trsta.
NICR1N
naiboljae maailo za čevlje
daje najlepši blesk in ohranja usnje stanovitno. i<OaiM9Lm aVflMf^stf je z zdravstvenega stališča toplo priporočati, ker NIGR1N usnja tudi ob neprestani rabi ne zapre neprodušno, torej ne zabranjuje izhlapevanja nog.
Naprodaj povsod. 3746—2
8T. FERNOLENDT. Dunaj.
o. In kr dvor. dobavitelj
um
amMs%aW'^
Prva boroveijska       tvornica orožja
Peter Wernig
c. In kr. dvorni dobavitelj
družba z omejeno zavezo
BorovIjo na Koroškem
priporoča        835 -34
lovske  puško vseh sistemov, priznano   izdelki  prve vrste a največjim strelnim učinkom.
Cenovniki, zastonj in poštnine prosto.
ajajajaaassi -
Ml Bajec
nmetni in trg. vrtnar V Cjubljani
Karlouska cesta itev. Z.
Največja izbira vsakovrstnih sadik, listne in cvetočo rastline, vrtnice, zimotralne cvetlica (perene), lepo cvetoča grmovja, različne konifere (ciprese), velika izbira lepih rastlin za balkone In okna.
Priporoča se za nasaditve parkov ln vrtov. — Trgovina a cvetlicami.
Izvrševanje šopkov, vencev Ltd.
Okusno delo ln zmerne cene. 43
:: Zunanja naročila točno.::
i v
Najbolje za zobe.
i*.
šivalni stroji
naj se kupujejo samo v naših prodajal me ah, ki se vse spoznajo po tem-le kazalu:
Ne dajte se premotiti z oglasi, ki jim je namen, da bi s tem, da merijo na ime SINOER, spravili v denar stare ali pa stroje drugega U-vora, krr iiailH wi*a.itiii. Btrojrv ur dajemo i»r«-pro-dojalerni, •.m§»f.K J*»» P»ml prtidnjsinio oteelnai<»" ms»-r;t lataMafj 1314 — 17
SINGER Co.
delniška družba zo iivalne stroje.
LJubljana, S«. Petra cesta4.
I Jabica fin* Trtnik r0j. Kapele 1
Ski je bila tekom 12 let v službi kot šolska babica pod vodstvom g. prof. h _ dr. Valente, naznanja, da stanuje sedaj na 3739-2 (ff
poljanski cesti štev. 9 =
. in se priporoča velecenjenim rodbinam, zagotavljajoč vsekdar najskrbnejso f f(f - postrežbo. K
Ob reomatizmu in nevralgiji
umiri in upokojš bolečine.
&b nrntiflll vsesa oteklino v členkih in VV piUllllU   omogočuje njih premičnost.
pri ozeblinah na rokah in nogah
odstrani neprijetno gomezenje.
Lonček 1 krono.
"3™ B- FRAGNERJA lekarna
- C. kr. dvorni dobavitelj,  PRAGA III, St. 203.
Pazita na Ime Izdelka w   w   w   w   Dobiva ae po in Izdelovalca.       *   xz   ?k   M   vseh lekarnah.
Za K 1 50 .   „ 9 -
se
Besedna znamka (mentolo-salicilizlran kostanjev izvleček.)
pošlje 1 lonček
5 lončkov in
o
1
llsfl
rel ^ o listih
tovarnar, Ljubljana
transmisijske
(sonilne) leimene
posebnega strojenja.
3791—4
	Dalje jermenčke za zavezavanje in drugo en&kotrstno jermenje.	
		
		1
		
3826
Razglas.
Vslfd tusodnega sklepa o. kr. okrajne sodni je a dne 21. oktobra 190s opr. št. A 1145 08 v zacuščinski stvari po gospe Mariji Kopriva roj. Baller se vrši
dne Zl oktobra, ob 9. dopoldne u Rnhnovlh ulicah it 23
prostovoljna Javna prodalo
v zapuščino spadajočih premičnin
različne oprave za sobe, kuhinjo itd. ter obleke.
Pod oenilno odnosno izklicno vrednostjo se ne prodaja.
Najvišji ponndek se ima plačati v gotovini takoj v roko sodnega komisarja ter se mora kupljene premičnine takoj po položitvi kupnine odstraniti ia prodsjalnega prostora.
Dr. Franc Vok
o kr. notar kot sodni komisar.
Kako ozdravim?
Tega uči naša 64 strani obsežna ilustrovana
„Razprava o moderni elektroterapiji".
Priporočamo zato vsakemu bolniku, 2lasti takim, ki jih muči nenorf-nonl, nv\r«wlf -»•ji*, mmatlzrm, bolezni v Itrlzu In »5«. ». xelodrne !*• *rr»Mne bolezni v brlzn In srt**%l. ielodcne In erevetine ie/»i(-, Hrrnn tslsaboMt. o IS ro meloMt Itd. In DHlsbeloMtl \»«-b \rst naj se takoj obrne na nas in kdor posije zdolej stoje«I kupon, dobi takoj našo gori navedeno brošuro v zaprti kuvtrti gra ti« io lean i»-
Premnoga zahvalna pisma potrjujejo presi-jajno velike in senzacionalne uspehe našega zdravilnega načina. 3824
ElekMrapeottika ordinacija,
.IDJ M««) »ennanjrasse t
S/2 1. .»w«*«tr
24./X. 1908.
J(npoa za brezplaSno knjigo.
Elektroterapevtiška ordinacija na Dunaju L Schvvangasse Ui L,
Prosim, pošljite mi knjigo »Razprava o moderni elektroteraplil" gratis in franko pod zaprto kuverte.
I
m
m
1 I
i
W Naslov
864
JAKOB ŠIMENC
umetni in trgovski vrtnar
£jnbljana, gradišče št. 14 in Simon gregorčičeve nlice št. 3
priporoča slo venskemu občinstvu svojo
veliko zalogo cvetlic in rastlin, polm 1.1, d.
Izdelujem tudi lepe vence in šopke in sploh vsa v to stroko spadajoča :: :: dela :: :: Vnanja naročila točno in solidno :: :: Cene nizke. :: ::
Brzojavna naroČila pod naslovom: 3504-8
Jakob Šimenc, X.lubijana.
Laugen & Wo!f, Dunaj X., Laienbnrgerstrasse 53. ■
■ -rttovnoslavni zaradi preproste in  solidne sestave.
Vsa pojasnila in cenike daje brezplačno tvrdka
D S Fakin kot zastopnica za Kranjsko Ljubljana, Poljanska cesta št 67. telef. 73.
Originalni motorji ,Otto'
▼ zvezi b7i8 2
z napravo za sesalni plin
sa kurjenje s rjavim premogom, fužinskim sli plinovitu koksom, kauma-sitom ali ogljem.
Ooapodarako najbolj primerna obratna moč novega časa I
motorji „OttO" sa svetilni plin, bencin, beneol, petrolin, karbonol.
Podpisani deželni Odbor razpisuje nastopne službe
okrožnih zdravnikov
in sicer:
1600 kron 1400 1600
ii
1. ) v Grosupljem z letno plačo .  . .
2. ) na Raki z letno plačo ....
3. ) na Trati z letno plačo ....
Z vsako teh služb je združena aktivitetna doklada 200 K, Razen tega bo prejemal okrožni zdravnik ar Grosupljem še od zdravstveno okrožnega zastopa prispevek letnih 600 S, dokler ne dobi železniško-zdravniške
službe v Grosupljem.
Prosilci za eno teh služb naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu
deželnemu odboru
do 25. novembra 1908
ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bo le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službo-Tali v kaki bolnici. 3789 —2
Od deželnega odtora kranjskega v UuMlanl
dne 20. oktobra 1908.
Jzpadanje tas
je vedno sumljivo, takisto tudi srbenje glave. Obo.e največkrat naposled dovede do plešavosti. Oboje zabranimo, ako rabimo
brezovo vodo za lase
Uspeh presenetljiv. 3768 Enkrat poskusen o — rabljeno vedno.
i-ast masa« Zabran)ujr tfor.tcv prhljaja.
Na svetovnih razstavah St. Louis 1904, Milan  1906   grand prix. Pazite izrecno na ime Dr. Dralle. Dobiva   »«>   j»» w *»•»«!..
Premnoge ponaredbe dokazujejo samo,
kako se je ta izdelek priljubil. Zaloga na debelo za Avstro-Ogrsko:
}fl. Mfmann & Ko., Scčin na £abi.
3816
A 289/8 ~20"
Na predlog c. kr. finančne prokurature v Ljubljani v imenu dijaške ustanove kot dedinje po rajnem dr« Antona Arka  ls   Škofje Loke se
odredi
javna dražba
njegovega nepremičnega in premičnega zapuščinskega premoženja, to je
zemljišča vlož. št. 187 kal. občine Škojja toka (hiša št. 119 v Skojji £oki), hišne in kuhinjske oprave, obleke, perila i. t. 5.
Prodaja se bo vršila na licu mesta
dne 28. oktobra 1908
in se bo za premičnino pričela točno ob 9. dopoldne! za hišo pa ob 3. popoldne.
Će se premičnine ta dan ne bi popolnoma razprodale, se bo njih dražba Nadaljevala še drugi dan ob 9. dopoldne.
Hiša je cenjena na 15 000 K in mora vsak dražitelj pred dražbo položiti 1500 K vadija.
Premičnine se bodo izklioavale po oeni, ki je zaznamovana v inventarnem Vpisniku ter se bodo oddale eventualno tudi pod to oeno.
Natančnejši dražbeni pogoji leže v vpogled v pisarni podpisanega sodnega komisarja.
Škof j a Loka, dne 17. oktobra 1908.
Niko Lenček
o. kr. notar kot sodni komisar.
m posteljo ln pob
priporoi« po najnižjih ..Bali
BITI 43
Fred Slsofijo dt» 20.
Zunanja narolila oe toino izvršujejo.
,,Pri zlatem čevlju"
Ljubljana
Stari trg št. 9
velika zaloga
čevljev
domačega in tujega izdelka.
I Trpežno blago. — Coni solidni.
1 Točna poatrotba.
Ljubljana
Dunajska cesta 13.
Izborna
zaloga
namiznih in »astropnih
svetilk, najnovejše
vrste po nizkih oeiiah.
= IIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHl ] 111111J11 ■• *.....
I
Ustanovljeno lota 1845.
Edini zavod
— v LJubljani -
za kemično čiščenje obleke ter zastor* ev, barvarija in likanje sukna = na par. =
JOS. REICH
Poljanski nasip —
Ozke ulice it. 4.
Sprejemališče
Selenburgove ulice štev. 3.
Postrežba točna. Solidna cono.
lllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllHIllllllllllllllllllllllM
Važno!  mm Važno I
,o.joii.ji, tairni ii iiiiiiflnjM.
Na]kol]sa Ii najcanojia aoatrožba
aa drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. lud po Kneippu, ustna vode In aobnl pretek, ribje olje, re-dllne In poalpalne moke aa otroke, dliavo, mila in eploh vsa toaletna p rod mat«, fotosrsflene aparata in potrobaelno, klrurgldna obve-ills vsaka vrato, »radsiva aa dezinfekcijo, vosak In pasta aa tla Itd. — Velika aaloga najfinejšega ram« in konjak*. — Zaloga aveilh nml-roal In aoll| aa kopal.
Oblasti Koncu, oddaja strupov.
Kam «lwlaoroa|ea)
noeebn*- priporočljivo: granka sol, dvojna aol, eollter, ancjan, kolmoi, krmilno apno Itd. — Vnanja naročila aa iartlnjejo točno *n aolidno.
Drogerija aa- 38
Anton Kano
Ljubljana, Židovske ulice št. 1. j
LKupuJa p« BtasjTiajl *e>aal raana ;
t aaataaaa. Za to aobito 0 velsflas higienične vzorce, 6 vsoreev K 1*80, 158 ▼sorcev K 3*40, 26 Tsorcev 6 K 80 h polog nalnovejeega lius trovane ga cenovnlka m navodilo ss uporabo francoskih in ameriških gumastih predmetov, tneat od 9» h naprej. V zalogi BO th kuriozitete, mnogo novosti, is deluje vsak gumasti predme'. Najeeaej8e]in direktno so knpi le na pismeno naroČilo. Diskretna po&iljatev.
Msf. salama i<>vamrnft*klli aruamamllta predmetov.
»unsj, L, Wlpplingerstrasse 15—10. 836—34
me&rw 'Izvleček
izboljša juhe.omake.zelenjavo i.r.d.
-buljon
rekoča, takoj plina. V/2Ć0 Z čajne žličice na eno skodelico vroče vode.4
E lffijia, ha PeSp
češki prikroievalni zavod in razpo-—^^^= šiljanje sukna ^—
priporoča
sukna, modno blago, lodne vseb vrst ~?jr£?£^?<B snkna barvna, praznična, biljardna itd., pliše, astrahan, persian, krimer itd., flanele, klobučevino, cajg in mančestre, plaščki s kapucami, nepremočljivi, vrhnje suknje za gospode in haveloki sokolski, francosko blago za telovnike, storjeni telovniki.
Obleke po poslani meri se ugotavljajo po najnovejšem kroja.
Vzorci na zahtevo. Posiljatve na izbiro. Znani ceneni ln dobri nakup
3821
z* jcoKpnd«-, H.nip In otrok.,
St 346/pr.
3800—2
Razpis služb.
Pri mestni občini ljubljanski je popolniti po eno mesto
stražniškega vodje,
nodstrožnikii in jtnlnesn jtrnžniKn.
Prejemki so s'edeči in sicer: za stražniškega vodjo: 1500 K temeljne plače in 3CO K dejalnostne doklade; za nadstražnika: 1100 K temeljne plače in 220 K dejalnostne doklade; za stalnega stražnika 1000 K temeljne plače in 200 K dejalnostne doklade.
Poleg tega je z vsako službo zvezana pravica do dveh petletnic t zneskn 10% temeljne plače.
Nadalje je z vsakim mestom združena pravioa do službene oprave in do napredovanja po določilih organizatoraega statuta za mestno stražo ter do pokojnine.
Prošnje je naslavljati na občinski svet ljubljanski, vlagati pa pri predsedstvu mestnega magistrata najkasneje do L novembra tekočega leta.
Prednost imajo prosilci, ki že služijo pri mestni občini za provizorne stražnike.
Mestni magistrat ljubljanski.
dne 20. oktobra 1908.
Najkrajša in najcenejša V AMERIKO
pot
s modernimi velikimi brsoparniki ii Ljub 1 jane tez Antverpen v Mew Tork
je proga
deca %ae%da *
Na naših parnikih Flnland, Rroonland, Vaderland, leeland in Samland ki oskrba-jejo vsak teden ob sobotah redno vožnjo mod Antwerpnom in Novim Torkom je snainost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice po novem urejene v kaj ite aa 2, 4 in 6 oseb, aa vsakega potnika eminentnoga pomena, ter traja vožnja 7 dni. Odhod is Ljubljane vsak torek
popoldne. so—43
Naši parniki voiijo tudi na mesea po veo krat čez Kanadu v Severno Ameriko in jo ta ▼ošnja izdatno oenejSa kakor na Nori Tork.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Lubljani, Kolodvorske ulice ^ 26
od rožnega kolodvora na levo pred xn. no gostilno mjpri StaremTialerfn".
B^%7
Ueletrsouina z železom
3590 6
Peter Itlajdič v Celju
se priporoča cenjenim odjemalcem.
Jesenske in zimske obleke, @
površnike, snkne in 8ezne 1 JfajtiOVCJe motele n
plašče za gospode in dečke ^ m za Jame in deklice
po izredao nizkih cenah     1 priporoča
Konfekcijska trgovina
A. L u kič
3143 10
Pred škofijo 19.   £jubljatia    Pred škofijo 19.
uttner
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
JKestnitrg. nasproti rotovža  £jubljana  JKestni trg, nasproti rotovža
priporoča
svojo veliko zalogo
vseh prvih in najboljših vrst pravih švicarskih :: zlatih in srebrnih :: žepnih nr najboljslo-večih znamk Scha/f-hausen, glashfitte, Ornega, jjiloaes, Urania, Roskop/ itd., zlatih in srebrnih verižic, obeskov, okraskov, zaponk, uhanov in prstanov z navadnimi in briljantnimi kamni; pristno srebrnega in kina jedilnega orodja, nastavkov ter dragih predmetov ===== iz kina srebra. ~
Vedno   največja izbira najnovejših  salonskih ur,   ter specialitete stenskih ur s kukavico, budilk in drugih.      3549 6 Zahtevajte moj veliki cenik, ki ga tudi po pošti pošljem zastonj in poštnine prosto. Razpošiljanje blaga na vse kraje svetal
xxx>: sosS^
Ivan Jax in sin
Dunajska cesta št. 17
? priporočata svojj bogato_ zalogo _
voznih koles.
o o
A Jo
Šivalni stroji
mmtm a
Brezplačni kuni sa vezenje v hlšL
Pisalni stroji ,ADLER'.
w
Oblastveno varovano.
kino!
Registriran vzorec. * aa o»
e •
P*  ji a
oT
^5 ^'*Grm&
9
nih, umetniško iivrienih ra »gleinic, Zuuim dovoljena ali denar nanj, torej bm rtaike !
BrU|.
angel, zvonilo za božično drevo št. 1
popolnoma iz kovine, s 6 pozlač. angelcl, 30 cm visoko. Nezlomljivi vrh za božič, drevo. Kras hp-žičnega dreve8ca._Garantira^se^zaJunkcijoniran]e.
GorkTzrak treh prisgaiith sveo Trti gonilno kolo, nanje pritrjeni izboljšani jekleai betički p« udarjajo na troje »TOneev in blago*voćno, srebrnoćisto zvoneoje sadoui, mlado in staro prestavljajoč v boiićno blaž»no»t. Koš stane s kartonom in n*vo-diJom vred     M     KafL     S •»     vili. 3750 1
8 kosi K 4 — » ko§OT K lO'SO Po
4    _      _ HI I«    ■        » poezetja
6    „        7.5U 3*    .       e SeeO        »O h Teč.
Št 2. Kavnollslo Hi'KrNko zT«niI» aa božično drevesa«, izvršeno releeiegantao 'n posetmo finu po« iiiklaiio, s saianimi stebri i sa Bvonoe in tremi prekrasno iareoimi srebrnimi lamettastimi rutami, ki potem, ko so pringana sveče prekrasno odsevajo,  kos s kartonom in navodilom rred
3 kosi   K 5 50 9 kosov K 10 54)
4 . „ 7 2(5 12 „ . SO 95 tt koaov „ lO 50 2+   „      „   so so
Po posti M k- već.
Kdor naroči Teč nego en kos gorejiojih  zvonil, dobi 10 sortira-d njimi božične in novoletne karte-, ki stanejo>poTSod po 10—IS bm Naslavljajte naroobe pravočasno aa naslov :
c. in kr. dv. dobav. Jan    Konrad v Mostu št. 1870 na uesKem
^     Zahtevajte moj giavai katalog s 300« slikami, ki vam g« takoj pošljem zastonj io poštarine proete.
\ AV6UST REPIC i
43
j LJubljana. Kolasljaka vUee 16
I Traersm
iadeluje
prodaj« in popravlja vsakovrstno
sode
■af Mlajih
solnčnika ia dežnike
domačega izdelka priporoča
JOSIP VIDMAR
m^lomaalfosamo. Prad Skotilo 19,        Stari trfl 4« FreSornove ulico 4.
Tovarna in prodaj a oljnatih barv, ilraeže. ln lakov.
Bloainoa: obrat. S*-
UftBRflf-
iilll
Brat« Etai
Ista
19-U.
I
! I
i i
\
i
1
Prodajalna in komptoar:
Mlkloiičava ca sta it. 6.
Delavnica:
Igriška ulica it. 8. rlaasjili attslri a to. ari b a ti. pfc m tate.
Slikarja napisov. StavblDska Id pohlitiina pfiskarjiB
Velika libirka dr. Sokoenfeld-OTlfc barv v taban ia akad. slikarje.
EftloK« čopiče* so pleskarje, slt> karjo In ilderje, itodtlnoga moilla aa hrastovo pode kerbotlneje Itd.
Posebno priporočava slav. občinstva najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo sa likanje sobnih tal pod
imenom „Rapidol". Priporočava se tudi si. občinstvo sa vse v najine stroko spadajoče delo v mosta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
1
I I
i
I
l
I
I I I I
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg 11.
priporoča
klobuke
' cilindre, čepice itd.
—■ BtOaJsio>voJša  f»fon« . po nafnižH ceni.
mL
iSaffsaoPS;
XtM^n<jsftjiIX* /)<Hcv<jti nry\sr» obrnejo
'rSJfmon. '""jCm ete/x<,
PATENTEI
w««am   dežela   l«po.lu|»  In iakorlaea
M. GELBHAUS 4877- 48 I
Iniaalr ia aaprlsetenl patentni posrednik aa Dnnaln VIL Slebeasterngssse 7, nasproti c. kr. patentnemu urada.
i
* C
Ii i
0
s. i
i
as m
e
ISsl»S»sts«03đSB»Sa X
Pozor!
Za prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi na postaje železnic ali z njih, se gg. trgovcem, obrtnikom ter slavnemu občinstvu sploh najtopleje priporoča domača tvrdka
Josip Škerlj
špediter, Kongresni trg it 16.
8405—5
»dfea»M2 IV*.
Telefon stev. 262.
t
m
%
t
9
a
9 S
9
A. Hermann TeleŽpjaiM za
slivovko
in tropino vec t Varaždinu, Hrvatsko
priporoča svo|e špecilalitete v dvojno žgani naravni slivovki, tropinovon in drežaiku po prav nizkih cenah. Večje množine slivo vke se lahko v žganj ar m pod lastnim nadzorstvom žgejo in prevzamejo.
Radi posebne ponudbe blagovoli nsj se obrniti ali na Žgan]arno v
Varaždinu ali pa na
3445-i
BlaT.sEr.Ckenika Jos. Zidarja v Ljubljani.
j3 nedosegljiv;
po dobrem okusu ln stanovitnosti nizki coni In slastnosti. 962-6
^0      ^0 ^) ^ft^ ^0      ffr      ^a) ^bV^      ^b*^      ^Lv^ ^
Zajtrkovalna soba
7vrdka
Vinarna
T. MENCINGER
Sv. Petra cesta 37   Ljubljana     Resljeva cesta 3
priporoča razen svoje špecerijske trgovine tudi zalogo vsakovrstnih vedno svežih delikates kakor:
šampanjca, konjaka, likerjev, najfinejšega jamajskega rnma, čaja, dalje vsakovrstnih
najfinejših Vin v steklenicah kakor tudi mesa in konzerv vseh vrst in znamk. —
Najfinejše aixer olje. »«-*
prijazna vinarna je p. n. občinstvu na razpolago. Vsak dan sveže dunajske klobasice.
••Mm hraanale« ittv. 4MU.
Totaloa *te». t*r.
3453-5
Kod g pesni trg.
Iijvecja zaloga ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. Vsakovrstno tenje na roko in na stroj, predtiskarija itd. Velika zaloga telovatske obleke!
Zaloga pohištva
v ljubljanskem „Kolizeju" na Marije Terezije
cesti štev. 11
dobavlja kompletne sobne oprave. Vedno velika izbira. Tapetniško blago in železno pohištvo. Lastne delavnice. 2825 21
LJubljana Stori trs 26
priporoča svo| dobro urejeni
:: optični zavod::
kakor   rasna Očala, sćipalce dallnoglede toplomerje, zrako-merie itd. — Očala in
ščipaici se napravijo natančno po zdravniškem receptu. 43
Velika zaloga
rasnih
žepnih ln stenskih
l&ftiki xa optično blago in separatni ceniki ur in _ zlatnine se razpošiljalo Iranko.
zlatnine inorobrnino.
Zastonj, in poštnine prosto naročajte '     moj novi veliki ——
cenik s koledarje
za vsakovrstna darila, ki je ravno izšel.
TTTiI? AT urar In tr$owc
'UUrJN v Ljubljani.
Slovenci, pozor!
pri jfjgjgjjjj! jgjigjfl
Fr. Ulic
Ijubljana, jVtestni trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
lajiOja zaton ninli« li Mltnosil
motkih vozičkov
i* ••vadit« aa natfln.)..
žime
h. Pakič
v Ljubljani.
•*IIMi i fttvtfttte.
Glavna posojilnica
Zunanja naročila ae izvrta Jejo hitro in točno.
Cene brez Konkurence!
Hupfelda Phonola.
Kdor Si izbere Pnonolo, dobi najpopolnejši klavirski igralni instrument Je ed ni svoje vrste, ki ustr- za vsem muzikalnim zahtevam brez izjeme Nobena nota, nobena nuan.a se ne izgubi, vsak poudarek, celo sredi akorda se lahko i £ vrši Prepojeno z duhom in-d vidualnosti prvih klavirskih umetnikov, se igranje z umetniškimi
notnimi zvitki
pokaže č n kakor največjega umetniškega pomena in veseja nad lastnim igranjem, ki se lahko ur vna popolnoma po lastnem nazire nju Zadnje iznajdena Phonola, ..«    i od       t* ia
samostojno poudarjanje kakega glasu,]tudi med akordom.
tudvik Jfiip/dd, d. d. Dunaj, VL ^ariahil/erstrTsJT:
Generalna reprezentanca sa klavirja Grotrla n S tein we g.
rebogata zaloga najpopolnejši, pian, klavirje* ln harmonijev po vseh cenah
naprodaj in naoosodo.
, J. KEBER
trgovino z manuf aktondm In perllnlm Magom
g = v  Ljubljani ==
f   xl& Starim trgu št. 9
S priporoia
i venca in šopka za nevesta
ter 43
I nagrobne vence po Izredno nizkih cenah. *
!   Potrebščine za krojače in šivilje.
ii ' Minunillullilil iiinimiiuiiunuimiiu e-9
:|  pisarna:  | ==-
bo Kongresnem trsu ft 15, Sonvonovo hlto v Ljubljani
aprojoena In izplačal a hranilna liejaja
ikranji po i\ % od ie vložitve Ao line vzđip
kroz odbitka rentnega davka, ti 4s
Uradna nro oi 8. —12. dopoldne In od S> —•> popoldne.
Sranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalr*
urar -
trgovec z zlatnino in arebrnino
na Jurčičevem trgu št. 3
priporoča tvojo veliko salogo prr^izfj-oklb ur ii prvih tovarn, budilk., stenskih, salooablh in ur na attiuEo, brlljanlo*, zUlnin« ♦a ■rrbrnlne. Namizna ia kint-irotora. 3452 3
kastna delavnica za popravila In vaa nova dola.
Redka prilika.
Ker se mi je posrečilo prevzeti neko zamujeno pofiljatev velikanske partije površnikov proti neprimerno nizki ceni in mi ne-dostaja prostora, oddam
fine površnike za gospode po 20 K, fine površnike zn dečke po iz k.
Površniki so v izložbah razstavljeni.
Zaloga oblete a. kunc
Ljubljana, pod Narodno kavarno. «»-™
Št. 334/pr.
Razpis službe.
3758—3
' r
Odlikovan
častno diplomo In zlato no  na  III. dunajski modni razatavi n k ::
l. maja 1904 pod pokroviteljstvom Nj ces. in kr. Visokosti presvetle gospe : nadvojvodinje Marije Josipine. -
ra s čas K kolali
P. CA SSEBMANN
krojaška obrt
i Piani, Seierihurgove ufice Hm. 3
■e priporoča v ugotovljanje moikib oblek kakor tadi vseb avstr. amfora po najnovejšem kroju
Prunmo solidno dolo In zmerno osno. Pristno angleško blago je v največji Ia beri vedno ealogi
Pri magistratu deželnega stolnega mesta LJubljane serazpisnje
služba tržnega nadzornika
s prejemki IX. (odnosno VITE) Žinovnega razreda macjistratn'h uradnikov, to ie letno plačo K 2300-—, dejalnnstno doklado K 500— in štirimi v pokojnino vštevnimi petletnicami a K 200-— ter s pravico do napredovanja v VIIL Čioovni razred magistratnih uradnikov (odnosno z letno plačo K 3600 —, d*jalno8too doklado K 600 — in štirimi v pokojnino vštevnimi petletnicami a K 400 —.
Službo se  m* nastopiti dne 1. januarja 1909.
Oi reflektantov na službo tržnega nadzornika se zahteva, da so dovršili čivinozdravniske študije in da so teoretično in praktično vtšči poznavanja in preiskavanja živil.
Prcsiloem za razpsano službo je vložiti s potrebnimi dokazili opremljene prošnje najkasneje
do 15. novembra 1908
pri predsedstvu mestnega magistrata, ker se pozneje došle prošnje ne vpoštevale.
jtfestni magistrat ljubljanski
dne 15 oktobra 190S
pozor!     Slovenske dame! pozor!
Elegantne klobuke
2321 12
za dame in za otroke
priporoča
A. Vivod-Mozetič
v Ljubljani, Stari trg št. 21 modna trgovina ter salon za damske klobuke.
.\ filijalka v Kranju, Glavni trg. v .\
i
3704
Na debelo in drobno po niskih
cenah priporočam svojo bogato
zaloteno
trsoulno
z galanterijskim In vseh orst kramarskim ulogom 8929 in pleteninami. 2
Devocionalije
in vse vrste blago .a bot|. pata.
Tvorničko zaloga kroni, glavnikov.
£nton Škof
.-. Ernaat J.valk.r|«v nasladnik .•.
Dunajska c. valil gostilne .St 6',
5©la||
j ^tJtcrizirema plesna
■       u duereni betelo „prl Nlaliču".
U soj a m se Vašemu blagorodju javljati da sem zopet otvoril svojo plesno
šolo in da se prične
specialni tečaj za gospode in gospodične
boljta slovenske družbe
v pet*H, dne 23- cl^tcbre 1908
in da se bo potem vršil vsak ponedeljek ln petek ob osmin zvečer.
ffripravlja s« tečaj za otroke.
Preprosta in elegantna metoda, uvajanja v modeme plesove; francoske
in ameriike novosti Francoska ćetvorka.  plesana  e inlml originalnimi
_ i a :* I Francoska četvorka. [ /OSleOnjl CniC! koreograflčniml koraki.
Dajem posebne ure vsak ćas dneva v svoji dvorani, ali pa tudi v privatnih hišah in družbah.
Informacije in vpisovanje vsak dan od 11.—12. dopoldne ter od 2.-4. popoldne v hotelu „pri Ma'iču" L nadstr. vrata št. 3.
Z vsem spoštovanjem —^ ,     _ ,     _  _ m 3788—3 avtorizirani plesni učitelj.
■
I
K2
54
Za jesensko in zimsko sezono! ■^A^F jF Za jesensko in zimsko sezono!
Mestni trg št. 14. \3L\m  Va#aT\naa/ Ci Mmm Mestni trg št. 14.
priporoča v veliki izbiri moderne mehke in trde angleške, dunajske, plišaste in vsakovrstne I druge klobuke, kakor tudi moško perilo, rokavice itd. po starih cenah, oar PrčHlipci imajo POPUS!.
Slovenska tvrdfca čevljev
IfATZJ OBLAK
čevljarski mojster
Kongresni trg št. 6 Ijubljana Kongresni trg št. 6
3462—9 se slavnemu občinstvu priporoča.
Po meri naročena dela se najsolidneje izvršujejo - v lastni delavnici. -
I  #   Slovenci Slovencem   ^ f
H   Zelo važno za trgovce In obrtnike ■
(O
Ker imam še precejšnjo zalogo
Mili tslirjei 29 leto 1909
in je sedaj skrajni čas, čfa si jih vsakdo nabavi, zahtevajte vzorce katere radevolje pošiljam na ogled.
Oene so brez konkurence
tako da mi je mogoče s tiskom in blokom vred oddajati
komad j30 155 vin.
Vsem Slovencem se priporoča
FClgliČ, Ljubljana, jfestni trg 11.
Podpirajmo se medsebojno! V slogi je moč!
Fotosufsbi umetni zavod Avg. Berthold
Ljubljana, Sodnijske ulice štev. 11.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spada jočih naročil kakor: reproduciranje, povećavanje, fotografiranje tehničnih .     predmetov, interijerjev itd. =
Vsa dela se izvršujejo točno tudi v največji množini.
_______ _
__ ■   ■ ■■ i~iii - i
3^63—5
budjeviško svetlo pivo
m
prodaja
v korist Družbi sv. Cirila in jUtetoda v fjubljani
aiounn zolosa zo Kranjska
v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 26,
kfar bom« ustanovili tudi
budjeviško pivnico
pred več leti jako renomirano
p Zagrobii, 3671—2
Imenitno
3784-3
kiselico
z lepim posestvom vred (gostilna), proda za 2, OOO K posestnik Oran-čnik, poita OuStanj na Koroakem
Krasne
BLUZE
95
največja izbera v svili in drugem :-:  modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krila, perilo In otročje oblekoe
priporoča po najniitin
M. KRISTOFIĆ
por. Bnear
ŠTABI TRO it 28.
Nič strup
samo čiste naravne proizvode obsega c b mučnem dušljivem kešlju zdravniško in klinisko priporočena
Thymomel Scillae.
Sijajni, presenetljivi uspeh. 4
Kar Prosim, vprašajte zdravnika. "U
Steklenica 2*20 K, po pošti frako, če se pošlje denar naprej 2"00 K. 3 atekl, če se pošlje denar :u*pev) 7 K. 1U nfeklemc.  Če se pošlje c-napre 20 K. Itdeiovx.fi j t.- in glavjna aaloga
B. FRA6NERJEVA LEKARNA
?539     c in kr. dvorni dobavitelj. 4 Prit«* III.« Mtf-%
Dobiva se po skoro vseh lekarnah
Slaščičarna — kavarna in pekarna
Jakob Zalaznik
Stari trg št. 21
naznaja slavnemu občinstvu, da prevzame vsa naroČile, spadajoča v to obrt,   kot o priliki j s v* to van j, ženitven! . god o-vanj in o dragih društvo-(O nlh priredbah. — Naročila l>j  na deželo se natanko zviše po naroČilu. Nadalje priporočam svoje že znano kavarno, kjer se  dobiva  vsak  čas sveia kava, čaj, čokolada io razna vina,  kot malega, cipro, madeira, pristni pelinkovec in razni likerji.
Pričakujoč mnogobrojni obisk, bilježim 3747—2 z odličnim spoštovanjem
j Jakob Zalaznik.
Samo 6 dm
Havre-New Tork
Francoske prekomorske dražbe.
Edina najkra|&a črta ooz
gazel, ?arix, jlavre v Ameriko.
Veljavna vozna liste In brezplačna pojasnila daje aa vsa slovenska pokrajina
m*W~   fttamo   "^8 549 38
oblastveno potrjena potovalna pisarna
Ljubljana      Dunajska ceata 18 £jubljam
v novi klal „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri jnaoven". ~~
3831 1
Cenjenim odjemalcem
v Ljubljani in na deželi se priporoča
s
tnoiii
na debelo in drobno
M. Spreitzer,
^aV   Ijubljana Stari trg (pri plavcu).
l
Izvozna pivovarna
i
in
tvornica slada
v Senožečah no Kranjskem
priporoča cenjenim gg. gostilničarjem in slavnemn občinstvu svoje izborno
m
i la nlzenjsto
PIVO
po najnižji ceni.
36855
ixdajatelj in odgovorni urednik Ban t o Paateslemiek.
Lastnimi in tisk »Narodne tiskarn«««,
397781
74
5