vmmmmmm

I
Razne fronte.
4
Inžinirji za Francijo.
i
-
; Poslali bodo na Francosko mnogo : inženirjev. — Danes booo pričeli vežbati 10 tisoč mož.
Washington, D. C., 7. inaja. — ! Prva. vojaška ekspedieija. katero j bodo poslale Združene države v ! Fvropo, bo sesiajala iz devetin polkov inženirjev, ki bodo srradili železnice.
Ti polki inženirjev bodo popra-i vili železniške projre, ki so bile razdejane zadej za fronto. Deset tisoč ameriških inžinirskih vojakov bo nadomestila še enkrat toliko število franeoskili vojakov, ki bodo šli na fronto.
Maršal .Toffre in Viviani sta a-itifriško vlado za tako ekspedieijo S najprej prosila. Takoj spočetka je bila vlada naklonjena taki eksp*-dieiji in jo je takoj dovol i a. ko bili izdelani načrti.
Tudi v Rusijo bodo poslali enako ekspedieijo. ki pa bo sestavljena iz civilistov. Ta o-kspedieija bo odpotovala, ko bo prva še na potu. Ta ekspedieija bo prradila In popravljala sibirsko železmeo, ki je za Rusijo za prevoz municije lolike važnosti. Po tej jx>ti gre muli ieija in živež po Tihom neeanii preko .laponske.
Te t^kspedieije so prva dejanska vdeležba Združenih držav v svetovni vojni. Moštvo za to ekspdi-<*ije bodo pričei rekrutirati takoj lanes in sieer v New York, St. Louis. Chicago. Boston, Pittsburgh. Detroit. Atlanta, San Francisco in Pliiladephia. Nabirali se bodo sa-ino prostovoljci. Teh 9 polkov bo organiziranih poti odredbo narodne obrambe in bo<lo poklicani v službo, kadar bo pokazala potreba.
Ne bodo pa samo vežbali moštva za železniška dela. temveč bodo poklicani v službo največji inži-n irski ženi ji. Tako bo poklican William Barclay Parsons, ki ima mnoco zaslug pri pradbi Panam-^kepa prekopa in pri ne\vyorški podcestni železnici.
Ekspetliciji bo poveljeval generalni major s svojim štaoom viso kili šarž. Parsons je bil danes v vojnem departmentu in se zato do .rineva, da bo imel v okspedieiji zelo važno mesto.
Vsak polk bo imel tisoč mož. In-/inirski polk ima dva bataljona \sak bataljon tri stotnije po 164 reož. Štab, častniki in bolniško o-sobje bodo tvorili tudi tisoč oseb. To bodo tri brigade, katerih vsaki bo poveljeval en brijradni general.
Mnopro tovarn za mostove jo ponudilo svoje osobje za to ekspedieijo. Ponudili tudi potrebno n premo.
I."pati je. da bo vlada to ponudbo
sprejela.
Ribiške ladje v boju
Pariz* Francija. 7. maja. — Iz j San Sebast jana na Španskem poro-j čajo, da je nemški podmorski čohi napadel ribiško brodovje. ki je bi-j lo sestavl jeno iz španskin in fran-I eoskih ladij. Med temi sta bili tu-' di dva francoska ribiška pamika "Verdun'' in "Marne", ki sta bi-! la ol>orožena z malimi topovi. Par-nika sta takoj pričela streljati na podmorski čoln, ki se je moral potopiti.
Pozneje se je podmorski čoln zopet prikazal in boj se je pričel znova. Trajal je celo nro in oba parni ka sta se potopila. Potrrešajo sedem ribičev. V tem boju ste bili
i potopljeni tudi dve špansiki ladji.
i
Se tri leta vojne.
Cleveland, Ohio, 7. maja. — Vojni tajnik, Newton D. Baker, je bil dane* v Clevelandu. Ko je grovoril o vojni, je rekel, da ni npanja na skorajšnji mir. Vojni department se je pripravil za najmanj triletno vojno.
Rudniška nesreča v Hastings.
-o-
ŽALOSTNI PRIZORI. — "KJE SI IN KDAJ PRIDEŠ, LJUBI MOŽ?" — VDOVE SO BLAZNE. — TRUPLA
SO OŽGANA, DIfiE PO PLINU.--SPOZNATI JIH
NI MOGOČE. — SPOZNA SE JIH PO ŠTEVILKAH. — REŠILNA DELA BODO MOGOČE TRAJALA CE-• LO LETO. — OD SLOVENCEV SO OSTALI PRI ŽIV LJENJU SAMO TRIJE. — BILI SO BOLNI. -o-
Hastings, Colo., — razstrelbi sem obiskal pozori-šro. Žalost in tnga ležita nad lir 110 gorsko naselbino, ki leži v soteski med pustim gorovjem. Kamor sem prišel, je bilo treba tolažiti in »'lovek bi moral imoti srco iz kamena, da se ne bi sočutno odprlo.
Tu drhteče vdova v blaznem obupu in kliče:
—	Kje si in kdaj prideš, ljubi mož ?
Ob njej stoje tresoči se otro<*i, ki se še ne zavedajo,
kaj so izgubili.
Y dno duše te pretrese, ko pripeljejo na vozu novo truplo, dišeče j>o dimu in plinu in ga ni mogoče spoznati.
Videl sem mlado mehikansko vdovo; nemirno je še-tala sem ter tja in nemo je gledala v suhe hribe. Napol črna žena joka zo možem in žalostno pripoveduje:
—	i:t črncev nas je v naselbini in izgubili smo jih 7!
Rov je ograjen z vrvmi in le delavcem je dovoljen
vstop. Tudi konzulom dovolijo iti v jamo. Tako je prišel grški konzul, ki zastopa tudi Mehikance, in izrazil se je. da bn mogoče prej minilo leto. predno bodo spravili na površje vse ponesrečenec.
Ta čudna razstrelba ni vrgla ven zemlje, temveč je vda rila v jamo, ki je baje tri milje dolga in drži navpično.
Poka razstrelbe ni bilo niti slišati, kakor na pr. pred Šestimi leti v Primero, Coin., ko se je zemlja stresla nekaj milj naokoli. . '
Do danes so spravili na dan do 30 mrtvih premogar-j« v, med njimi je nekaj Sloveneev, katerih se je ponesrečilo nad Slovenska naselbina jih tudi ni mnogo več štela.	—
Le trije niso umrli. Eden ima zlomljen hrbet, drugi j«' bolan, ker se je bil že prej preveč nadihal jamskega zraka. Srečen slučaj je tudi nanesel, da je tretji rojak bil isti dan nekoliko bolan. Ti trije niso šli delat v jamo.
Danes sta ]«»kopana v Trindad, Colo., (15 milj od Hastingsa) samo dva rojaka, v Trinidad bodo namreč pokopali vse žit ve razstrelbe.
To sta .JOHN SLAK, star 24 let, lieoženjen, doma nekj«* na Dolenjskem in MAT ŠT IM AC. doma iz Črnega Loga, Hrvatsko, star L'li let. Prvi je spadal k SNPJ, drugi pa — nikamor.
Danes, ko to pišem, s<» zopet liti novih pripeljali iz jame. Koliko je med njimi Slovencev, mi ni znano, kajti s)>oznati jih je mogoče le po — številkah, ki jih imajo pri
sebi. Drugače jih sploh ni mogoče spoznati.
• •
Razstrelba se je pripetila ob času, ko so bili nekateri na poni na delo in jih je doletela nesreča na glavni pro-
Ri. —
Do danes sem dobil sledeče imena ponesrečenih rojakov:
JOHN KRKSOVir, star :*0 let; JOE KOSIČ. 27 let; FRANK KOS TČ, 21 let; TONY ZADKOVIČ, 42 let. Omenjeni so doma iz Račič pri Novem gradu na Primorskem:
ANTON DEKLEVA, :i0 let, doma iz Prema na Notranjskem; JOHN KLOBAS, nekje od Hrvatske, ože-njen;
JOE rRNETir, 2-! let, doma iz Ilirske Bistrice na Notranjskem, oženjen in zapušča vdovo in enega otroka;
FRANK Ž KRN A I)A. 24 let. oženjen, doma iz Divači ( .') na Primorskem; JOE T L'R KO Vir, 31 let, iz Sapje na Primorskem; zapušča vdovo in dva otroka;
FRANK OERL, 21 let, doma je bil v Račie na Primorskem; MARTIN KRESOVir, 29 let, Račiea na Primorskem, zapušča ženo in dva otroka; TONY KRESOVI 2o let, Račiea, Primorsko;
ANTON POZLEP, doma iz Rač pri O očali na Go-rejskem, zapušča ženo in štiri otroke; bil je član KSKJ, dr. sv. Alojzija, Chieago, 111; FRANK VERNIK, doma pri Kamniku; bil je peči j ar in v njegovem stanovanju so našli v fwRodi za premog $1,780; bil je sedem let v Ameriki. Star je .>2 let, precej osivelih las-in majhne postave. Ker je živel samotno, se ne ve. ali ima kaj sorodnikov ali ne.
MAT. VALENY'U\ 32 let, doma iz Lisca
na Primorskem. zapušča vdovo in enega otroka; TONY MARIN < K , 4(1 let, Knežak na Notranjskem; ni bil pri nobenemu društvu; JAKOM TOMŠIČ, 24 let iz Bač na Notranjskem; ni bil pri druStvu; STEFAN RAKI<*\ 30 let, iz Bosne; JOE SMOLI(\ doma iz Dobrnič na Dolenjskem, 32 let, zapušča vdovo in štiri otroke, član SNPJ; ANDREJ TEKAVC, 30 let. oženjen, dva otroka, doma iz fit. Vida pri Cirilici na Notranjskem: JAKOB ŽELE, 27 let, zapušča ženo in enega otroka.
Te rojake sem do danes popisal.
Jih je še nekaj več. I* ene hiše, kjer jih je bilo večna stanovanju, jih je mrtvih S Slovanov.ng IjU r
I
Proti kanclerju.
Nekatero nemško časopisi e zahteva, naj vlada takoj pojasni svoje,
vojne cilje. — Slabo vodstvo.
Lpndon, Anglija, 7. maja. — Ren ter jeva brzojavna a iron tura jc j dobila več porodil, iz katerih jo i razvidno, da nemško časopisje j. vedno napada nomškf^a državno-I ;ra kanclerja in njegovo politiko I "Deutsche Taueszeitun.gr'' pravi j da je bilo stavljenih v nemskom dr-jzavnem zborn več interpelacij jrlo-i de vojnih ciljev centralnih držav | ter da ni Ilollweg odgovoril na no-I bono teh interpolacij. Z odgovorom hoče najbržo toliko ča<a odlašati da bo končana socjalistk-na konferenca v Stookholmn.
.Skoraj vso časopisja se strinja v tem. da je kancler nezmožen o-pravljati svojo službo.
7. la j potrebujemo kremenitih in odločnih ljudi. Nemčija se še nik-dar ni nahajala v takih sriskah Za njo bo nsodopolno, če nodo ime-li š«^ zanaprej vodstvo taki ljudje kot je kancler Bethmann-IIoll-
Tovarna za nikel pogorela.
Kritjanija, Norveško, 7. maja. — Velika tovarna za nikel. katerega ->o izvažali v Nemčijo, je pogorela. Tovarna jo tako poškodovana, da se mora vso obratovanje vstaviti.
Po vsej Norvegiji se j* v zadnjem Času agitiralo. da se naj preneha pošiljati nikel v Nemčijo. koT Nemci brezobzirno potapljajo norveške ladje.
Aretirana delavska deputadja.
Kodanj, Dansko. 7.-tiiaja. —; Iz
•Sviee poročajo, o nemškem postopanju, kako preorečiti delavske stavke.
V drža\*nem zboru je prišlo do vroče debate med socjalističnim poslanee«m Cohnom in d». Helfe-richom. notranjim ministrom, ker ie vlada v soboto zaprla uelavsiro <leputaeijo. ki je prišla k podtaj-niku notranjih zadev, da bi ž njim razpravljali o situaciji.
Amerikanci iz Turčije.
Be-n, Švica. 7. maja. — V Bam v Švici je prišlo devet ameriških misjonarjev iz Turčije m deset mornarjev interniranega ameriškega kanonskega čolna "Scorpion".
Na avstrijski meji so oiii internirani tri tedne.
Stockholm, Švedsko. 7. maja. — Ameriški poslanik, Ifa Nelson Morris, je prejel poročilo, da jt 70 Amerikaucev zapustilo Cari-irrad in gredo v Bern v Švici. Tudi je vse pripravljeno za odJiod 2C ameriških konzularnih uradnikov. |
Razsipanje hrane na Angleškem.
London, Anglija. 7. maja. — V kratkem bobo izdali na Angleškem odlok, po katerem bo kaznovan vsak. ki bo po nepotrebnem In preveč rabil hrano.
Pall Mall poroča, da bo vlada vpeljala monopol na žgranje.
Cesar čestita svojemu sinu.
Amsterdam, Nizozemsko, 6. maja. — Nemški cesar je posla! svojemu sinu sledečo brzojavko:
"Tvoj letošnji rojstni dan je padel v resen in odločilen čas. V hvaležnem in polnem zaupanju gledam jaz in domovina na Tvojo itf druge fronte, ki neutrudno sloje trdno in bodo ostale nepremagljive' v novih bojih. Bog naj dodeli domovini v novr-m letu Tvojega življenja polno zmago in mir poln sreče."'
POZORI
Ker nam je od drugega natisa zaostalo kakih 300 Koledarjev, prodajamo sedaj po 15c. komad. 8L0VENIC PUBLISHING CO, 82 Cortlaadt St.. Hew York. H. T
Francosko bojišče.
London, Anglija. 7. maja. — Naj Ilindenburgovi črti so bili včeraj zelo vroči boji. Zboijšali smo svoje J postojanko vzhodno od Buliecourt
Južno od Oppy *mo odbili homb-in napad.
Nočno poročilo-.
Južno od roke Souehe.s so vče-i raj popoldne Nemci izvršili tri pro-j tlnapade. Prvi naval smo odbili s j strojnimi puškami. Drugi naval! smo razbili z artilerdijo; ravno ta-j ko tretjejra in noben Nemee ni pri-; šel do naše bojne črte.
Danes zjutraj smo zasačili več-j ji sovražni oddelek na prostem po-] lju: nameri'i smo nanj artilerijo in < sovražnika smo skoraj uničili.
Pariz, Francija. 7. maja. — V če-! raj zvečer in ponoči so nemške čete kazale zelo veliko odporno moči r-everozajadno od Soissons in ob' < 'hemin-des-Dames. Opazili smo.! da so Neme i dobili štiri nove divizije
Lju te protinapade NVmei iz-j j vršili pri Froidmont, Cerne.-/ lfur-1 tibise. Craone in Vauclerc. Ti na-^ padi so iinf-li uspeh, da siuo napi*e-j I dovali.
i Neme i so na ska kova h v gostih i rojih, naša artileri ja in strojne pu-! jške pa so jih kosile kot mrvo. —j ; Vjeli smo več kot 6200 Nemcev. —! Od lfi. aprila smo vjeli več kot 29;
i 'isoč nemških vojakov.
- 1
Nočno j>oroČilo:
j Nemci niso več obnovili napa-i dov severno od Moulin in Chemin-j j des-Dabmes. Hudi artilerijski boji; J se nadaljujejo pri Ilurtebise in' ! f raonne.
Ruako bojišče.
Petrograd, Rusija, 7. maja. —! Pri vasi Potehni ob reki Berezinij je naša artilerija preprečila nem-j šli i poskus približati se naši črti. Ena sovražna kompanija je nasko-! čila naše zakope z ročnimi grana-l t ami, naša artilerija pa je napadajoče čete razpršila.
Pri Kabarovee so Nemci pi'ičeli! s hudim bombardiranjem.
i
Boji na Balkanu, j Pariz, Francija, 7^ maja. — Na i jeeli fronti se vrše vroči boji. Z na-' j skokom, katerega so izvršile fran-' {eoske in grške (Venizelosove) če-' j te. smo pri Lomniei napredovali! ■ na fronti petih kilometrov, j Protinapad, katerejra so nasled-i ! nji dan izvršili Bolgari, je odbil! j on srški regiment iu vjel več so-' i vražnikov. V teh bojih so se orški J vojaki izborno obnesli.
Laško bojišče.	j
I Rim« Italija, 7. maja. — V doli-j j ni Sugana jen aš ogenj prisilil so-, j vražno artilerijo. <la je utihnia. — Včeraj je oviral boje dež.
Ob Soči je avstrijska artilerija i hila zelo živahna od Plav pa doli' do morja.
I Vlak s francosko komisijo skočil s! tira.
Areola, 111., 7. maja. — Lokomotiva in nekaj voz vlaka, v katerem so se peljali maršal Joffre. Viviani in drugo francosko poslanstvo iz f hicage. je noeoj ob 7.25 skočilo z železniškega tira. Bili, so ravno pri večer j L Viviani in admiral Choche-prat sta šla iz voza, da se prepričata o nesreči, Joffre pa je ostal v vozu in je večerjal dalje. Ranjen ni bil nikdo.
Potopljeni norveški pamiki
London, Anglija, 7. maja. — Norveški zunanji urad naznanja, da je nemški podmorski čoln potopil norveška parnika "Capto" in " Natuna". Moštvo je bilo rešeno.
POZOR NAROČNIKI!
| Položaj na Ruskem.
-0-
i	PRIJATELSTVA MED RUSKIM I IN NEMŠKIMI VOJAKI MO-I RA BITI ENKRAT KONEC. — NEK VOJAŠKI STROKOVNJAK
! PRAVI, DA BO IZBRUHNILA V RUSIJI DRŽAVLJANSKA VOJNA.! — SVARILO VRHOVNEGA POVELJNIKA D VINSKE FRONTE, GENERALA GURKA. — APEL BELGIJSKEGA IN SRBSKEGA POSLANIKA. — DEMONSTRACIJE V PETRO GRADU IN DRUGIH RUSKIH MESTIH.
-C
Petrograd, Rusija, H. maja. — General Gurko, vrhovni poveljnik zapadne ruske fronto je izaal posebno armadno povelje, v katerem pravi, da morajo Rusi smatrati nemške vojake kot sovražnike ne pa kot prijatelje oziroma tovariše. Zadnji čas se je namreč- žt- večkrat pripetilo, da so se na fronti ■*ešli ruski vojaki z nemškimi ter se prijateljsko pogovarjali med se-hoj.
General Gurko pravi da hočejo Nemci nastaviti Rusom past, ter da se jim na zunaj kažejo prijazne. v resnici pa srledajo. kako bi jim kolikor najbolj mogoče škodovali.
Morda je tudi želja Nemčije skleniti separaten mir z Rusijo, •la bi poslala vse svoje vojake z ruske fronte na za pad no bojišče ter dosegla, česar zadnjih dveh lotih ni mojrla doseči.
General Gurko pravi:
—	Toda ne samo Angležem in Francozom, pač pa tudi nam preti velika nevarnost. Nemci kajt lahko opustijo za nekaj časa francosko in angleško fronto ter z vso silo navalijo na nas. V tem slučaju bo vse prejšnje prijateljstvo po /abljeno iu izkazalo se bo, da bilo to prijateljstvo samo krinka, poo katero je koval sovražnik svoje zahrbtne načrte.
Armadno povelje končuje r. besedami, vojaki izpolnejo svojo dolžnost napram Rusiji in napram svojim zaveznikom.
Vojaki, pišite prve strani nove zgodovine s krvjo, če bo potrebno!
Zastopniki belgijskega in srbskega poslaništva so v posebnem javnem pozivu pozvali ruski narod, naj ne pusti Srbov in Belgijcev na cedilu.
Washington, D. O., 7. maja. — (Poročilo United. Press). — Nek vojaški strokovnjak, ki je temelji-ro zasledoval vse dogodke zadnjih i -lni v Rusiji, je rekel:
—	Rusija se bliža največ .H in najstrašnejši državljanski vojni, kar jih je bilo kdaj na svetu. Po njegovem mnenju se bo začela državljanska vojna tekom treh mesecev. S strmoglavi jen jem starega režima je stopila Rusija iz arene '/.e vsaj za tekoče leto. Za resno in uspešno ofenzivo ni najmanjšega upanja. In tudi če bi Rusi začeli o-feuzivo. bi ne mogli proti nemškim in avstrijskim vojakom nič opraviti. V Rusiji bo nastala anarhija, v Rusiji bo nastala državljanska vojna.
Nekaj časa se je zdelo, da bo vlada vstrajala, toda potem se je pokazala v armadi velika disorga-nizacija.
Na tisoče ruskih častnikov je moralo odstopiti, ker so jim odvze-
ii	skoraj vso pravico in vso besedo. Vojak, ki nima in takorekoč ne sme imeti spoštovanja do častnika. ni noben vojak.	V
Ameriški državni department pravi, da dobiva i z Rusije relo po-mirjiva poročila. Pomisliti je treba, da prihajajo ta poročna veliko bolj pozno kot pa časnikarska poročila.
Da v Rusiji ni vse tako kot bi moralo biti, so izprevideli tudi razni zavezniški diplomati in uradniki. Nekaj časa so skrivali svojo bojazen, zdaj je pa ne skrivajo več.
Nikdo ne ve, kaj se bo 7£rrv1ilo. ko se bo sestala duma.
Newoyrski židovski časopis ' Vorvvaerts" je dobil iz Petrogra-da sledečo brzojavko:
V	petek in soboto so se vršili po vseh večjih ruskih mestih veliki nemiri, pri katerih so socjalisti zahtevali koalicijsko ministrstvo. — Zdaj je že vse mirno.
Par najhujših razgrajačev so zaprli. Upajo da bo svet vojaških in delavskih del a ga ta v delal zanaprej z vlado roko v roki.
Pri nemirih v Petrogradu jo bilo v petek mrtvih šesr ose'o, 14 pa težko ranjrtiih. Iz Rumunske je bil prišel nek človek, ki je hotel a gi t i rat i za separatni mir. Na kolodvoru so ga aretirali, toda vojaki so ga pozneje izpustili
V	Tomsku. glavnem mestu gu-bernije Tomsk, so zmagali pri občinskih volitvah soejalisti.
•
Washington, D. C., 7. maja. — Vladni krogi so mnenja, da je položaj na Ruskem še vedno zelo kritičen. Amerika bo poslala t kratkem času v Rusijo dve komisiji.
Boj v gostilni v New Yorku.
V zadnji sobi neke gostilne na 74. cesti, blizu 2. Avenue, je bil Samuel Weaver v pogovoru x last-nil iom gostilne, Frankom Majda-noni (Slovakom). V gostilno pride italjaii Štefan Riecobono in še trije drugi. Zahtevali so pij-ače, katere jim pa lastnik ni hotel dati. Novodoileei so pograbili kozarce, od katerih eden je zadel Weaverja. Kiecohono je tudi dobil enega na glavo. Poleg tega j*i dobil Weaver en strel v spddnji del telesa.
Policija je našla za baro nabasan samokres. Lastnika so aretirali zaradi nepostavne rabe orožja. Weaver in Riceobono sta v bolnišnici.
Bolniško osobje za Francijo.
Cleveland, Ohio, 7. maja. — Olevelandska vojtna bolnišnica, zntana pod imenom Lakeside Unit, je na potu na Francosko. Vse osobje. i)roječe 250 moških iu žensk, je zapustilo sinoči Cleveland in so se odpelji v neko atlantsko pristanišče, od koder bedo takoj odšli s parni kom v Evropo.
Sramot»a bitka.
Mexico Citv, 6. maja. — .Mnogo oseh je bilo ubitih in okoli sto ra-n jenih v sramotni včerajšnji bitki. katere se je vdeležilo 14 tisoč šolskih dečkov.
Ravno so se konča/vale si a •most i Carranzove inauguracije in ob enem se je slavilo mehiško zmago nad Francozi leta 1862. Med ubitima je tudi je tudi neka *>olmSka ptrežniea Rdečega križa.
Zopet eksplozija.
Kingsport, Temn., 7. maja. — Zgodaj danes se je dogodila razstrelba v Federal Chemical Co., ki izdeluje municijo. Del naprav je bil porušen in ubita je bila ena oseba ter mnogo nevarno ožganih. Mnogo oseb pogrešajo. Vpeljali so preiskavo.
Izvedeli smo, da potuje po Penn-sylvaniji nek človek z imenom KOS, ki m izdaja za zastopnika "Glas Naroda". Tega človeka ni naše npravništvo nikoli pooblastilo sa pobiranje naročnine. — Hi ga sploh ne poznamo. Rojaki, ne sa-upajte mu denarja.
Naši zastopniki so oni, katerih imena so priobčena v "Glas Karo. da" ali se pa tajniki droitva J. I.K.J.
Pošiljateljem denaija.
i
Kakor že znano, ne sprejemamo nič več denar za izplačila ▼ Af> ■trij i, Ogrski in Nemčiji.
Lahko pa vedno še izposljujemo izplačila vojnim ujetnikom in drugim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki so zasedeni po laški armadi.
Kadar pošljete denar, priložite tndi dopisnico aH pismo vojnega ujetnika ker nam s tem pomagate sestaviti pravilni naslov.
~ ~ ~ - T7EDKA FRANK SAKSER, 82 Oortlandt Street,	Hew York, M.
* I Nr>eSi alovendri dnT	A TlLT A T| /\T\ A	f^^^^SlovLSSly	^
flj Zvrnjenih državah ^ M	■ | ^^ ; WW fl III M	JL -: in the United States r-	jj
Ijl V«tfa za vse leto ... $3.50 Ijl	VJ B J i AkJ ^ ^ i ^ 1 A^X	M Issued every day except Sondam	ft
U Za pol leta......$2.00	and Legal Hoi idays.	W
^Ec^oeiDc^SOG^ag	List slovenskih delavcev v Ameriki.	Refers,^	B
TELZrON PISARITE: 4687 C0RTLAKPT. Bntsrsd si jecond-Clai Matt«. September 11, 1S0S, at the Post 0*los aft Kvw York, H. Y, sudor tho Ad of Oongnss of March 8, 1871.	VXLEFON PISARITE: 4f37 CORTLANDT.
NO 108. - ŠTEV 108.	NEW YORK, TUESDAY, MAY 8, 1917. — TOREK, 8. MAJA, 1917.	VOLUME XXV. — LETNIK XXV
Med mrfvimi sta dva člana JSKJ, eden KSKJ, pet. ali vee 8NPJ. štirje NHZ, sedem H. Z. of 111.
Do danes so vzeli ven 30 trupel, ki so zelo opal jena, la jih ni mogoče spoznati.
Odigravajo se pretresljivi prizori. Ne vem, ako sem vse prav navedel, kajti od žalosti presunjenih ljudi je zelo težko izvedeti pravo.
Matija Pogorele.
(7LAS NARODA, S. MAJA 1017.
"O LAS NARODA"
ii«? mu r v pi'iiinrc ooipait
bmnta.)
min WAlg—, Mrtllil_1<QUM BBUDII, Trnifc.
rta«« at FosIdoh oI Um corpora tioa ud iddmw of ilm nrfluj
_t2 Port land t Btra*i. Baroagh U Maahattan, New Tort CMy, H. T.
M M O teU) »*JJ» I1M M Amrl*«	Zi «lo leto « mmto New Torfc	MQ
ta --------|UC	Za pol leu a BMto Naw I«rkH	t-00
ml '"t*_____IM fatrt lau aa mmto N«w X«fl	LSO
>» »trt i*t»_________LM	Za lnoamatre m mUo htm ~ —	U»
_».	a HODA'	mk <toa IwwJ nadclj la praitto?.
"•LAB N A I O D 1"
("Voio* of tbo Poopla") ImM Iflry day cieepC Sunday« aad MIAM Bobaolptka year lj <3 JO.
|V>[M ter«« podpiaa la Mn>a«ti m a« prloMaM«. l>*aar uj •• blagovoli poBlJatl po — money order.
__ra—Bt. da bttrej« najdfo asalorntka.
MdMB ta poCUJarnua aaredlte ta m^Tj "0LII N1IOD1*
W% rvwu^t «t.	H>w T«HI Pity.
T«*efoa: 4687 Oortlaadt.
--
I
Malo odgovora.
-o
ž	t !• ii.-a -!ugosl<rvan*kega Odbora v Clevelandu. **Cle-
■ i A mer ka", k) si jo i»olej» drugih stvari nadela lepo nalo-| i ki at rt ni slovenski narod izpod avstrijskega jarma.' i ■	\ p Zdmž« nih držav v vojno, da v prizori na nas list I
• fj> < ii i.4|i;nlov, ki so bili št* vedno njena špeejaliteta in tvorijo j k' - lin.. , 1 ienjsko nalogo te<ra pruvinejalorfa lUtiea. \ r v-i ti napadi, ie tudi zadnji na vi« protege šepav.
<	i	.rog ""Amerik«*" hočejo opraviti boj Združenih dr-
i naroda proti g<*rmaus>ki ali hohenzollernski avto--tik z jugoslovanskim problemom ter obenem z veti udariti p vseh, kateri niso njenega mnenja, trditev. da je pisal "Glas Naroda" po naročilu av«
r: ■•» Ni.loh n« odgovarjamo, ker je škoda papirja, ki ji- 11 <» drag V sedanjih časih.
^	^mo iaj pri avstrijski vladi, se je že dostikrat
. - poznej«*. a bolje, da molčimo o tem. • vi i«► v Clevelandu, da >1110 se stalno norčevali iz Ju-<» m ter -sramotili Srbe, Slovence in Hrvate. s:\ar •«■<. •• n-N *o. tla ■ uio m; večkrat pcmorčevali. «	- .;n>kega Odbora. temveč z nerodnih agentov, ki jih
ima n.il ,r v Ameriki, predvsem v Cleveland"
»vaiixkeya Odbora smo pa napisali dosti tehtnega :	• t. r v vojrla>.iu - svojim prepričanji kdaj strinjali s
\. . i st • i ilj'nji. kda j .iiiu pa zopet nasprotovali.
• t n časnikarska dolžnost. vsaj kot jo nmevanio mL
<>	vanju Srbov. Slovencev in Hrvatov }K>tom našega li-
sta, ne more biti govora.
I	-»raiuoval .-»vaj lastni narod in njegove bratske naro-
«	s t. m /»» sam izobčil i z kroga svojega naroda.
:|i.«.lnika j«* l>rez pomena. Zasramovanje pa sploh . i-r;;nn>vati »trupe znajo le soruveži, plitvi Iju-<	\ •• r.i 1" h.sti in ..m« j« ai prenapeteži, ki varajo sebe in
«'mjr*', s, l>i in drugim v škodo.
\ ■< pihali d srb&kemu narodu. dosti o njepovi politiki in i-i »\ i prizatievanju v inoiiernem času.
>	; >v«. jun roj a km predočiti, kam zavede nadarjen in
i;	I ' ••/ li/irna in visokoleteča politika, katera nima z de-
i >>b>toječim \ dotičnem času nobenepa prav epa
<	. ; tu kaj zasramov:inja srb^kepa naroda, potem sploh ii * v> ka j je zasramovanje.
j »	1 i rit i ka, temveč le dejansko obrazi oženje položaja, ki
vsebine velik nauk tudi za ostale.	,
* A. pravi, ila ->mo prežeti z idejami, da je bodočnost Slo-venet v le pod Avstrijo.
Ta trLt v j.» zavestno ;u nameravano potvarjanje resniee. Mi ustno n .v i. r tajili. «la je bodočnost Sloveneev le tkhI Avstrijo, pač pa sin v« i no zatrjevali, da je bodočnost Slovencev m o poč a le na podiaui njil "ve narodne avtonomije in vseh jamstev prostepa raz-\ oja narodnih sil.
Ne pod Avstrijo in tudi ne pod kako drugo dinastijo!
"(.las \aroila" je koj ob pričetku sedanje vojne pisal v smislu ila bi bil ; «iaj najbolj upodeu trenutek za vse narode otresti se tiir.asti : n drupih srednjeveških spon ter se demokratizirati do t.krajiiwsti. Vojni eilj, katerepa so proplasile Združene države ob >voj> m vstopu v vojno, so prevzele z navdušenjem vse zavezniške t . lave, lin I njimi tudi ltusija. oproščena spon earizma in avtokra-c i je. —
T.i i i j.' ilemokratizaeija vesoijue^a sveta in to je tudi cilj. ki je bil vreden velikanskih žrtev.
• L.sti, kot je < levelandska Amerika pa so bili vedno za vse, kar je pr:Litja!o od zavezniške strani ter so <*oplašali z vsem. tudi z naj-ve<"jiin desj.-otutnom, če je le služil v dosepo potovih ciljev, ki so jih postavili
V t« m t.."i ona velika razlika meti nami in s tem je tudi povedano vse v naš prilop in vse proti njim^
-OOCiA--
Premog.
Povrv i rtpazo\-alec vidi v nara-l vi le ] tre rad raaruševalko in uni-' <■ valko. Kdor pa se z naravo po- j bližja s-/-nani, spozna smotrenost j vsake njene odredbe. Iz vulkan-fekepa pepela, ki pokrije s svojim plaščem in zaduši vse žive stvari, nastano rajbolj rodovita zemlja in globoko iz notranjosti zemlje ; kamor n<- more nikdar elovek do-1 speti s svojo lastno močjo, nasr« opravljajo \ulkanske sile dragocene kovine, žveplo in drage kamene. Tako postaja stvaritev in pre>anoviiev, kar se nam *di raz dejanje. Narava pa je tudi najbolj varčna mati in tam, kjer bi jo nespamet imenovala raaaifmi-co, kupici v resnici zaklade na za- 1
klade. JU milj*rd ui mtljard za- [i
«
-Imrlili živafekih organizmov, ki «c -'se nabirali na morskem dnu in o
-	j katerih pravimo, da so «egnih. so t nastale velikanske zaloge zemelj-
-	skega olja aih petroleja in iz i "strohnelih" ostankov rastlin je
nakupieila skrbna mati narava i zadoge premopa. Kot v človeškem življenju razmerje med materjo -jin sinoan, je tudi razmerje med i človekom in materjo naravo. Raz-
-	sipni sin hoče zaklade, ki mu jih ■ jo mati narava nagromadUa v mi-i Ijonih let, razmetati v par tisočletjih ali eelo stoletjih, če ae ne
• ustavi državnim potom tehnično > popolne izrabe (zalog.
V nedokgi bodočnosti vidimo prihagati iaa, ko ^odo premogovne zaloge cemiie	e. an ven-'
dar je poteklo Šeie par desetletij, da jiii je pričel človek izrabljati v velikem obsegu. Na posameznih mestih se je že v starem veku uporabljalo premog. Teofrast po-rfM'a iz leta ;»15 pred Kristom. da j se pa je že takrat, torej pred sko ' ro 2<XX) leti uporabljalo od kovačev in rmiotopileev. Kot poro<*-i: >fareo Pol o, sloveči beneški trpo-vee in potovalee, se jo na Kitajskem že v l.i. stoletju rabilo pro mou. V ICATopi se jo rabilo takrat za topljen je kovin in za kovanje šo vedno le los in ostije. kojep?< j dobava pa je postala \ sled nopre-! staticsa izsek a vanj a gozdov vodno »«-žja in dražja. Iz topa vzroka ko je pričelo uporabljati tudi premog. Menihi avguštiirskega samo-i stana Kiostcrrode pn Aaeheam stt pričeli leta 111.1 izkopavati premog in leta 1183 se je v Shofieldi: ! na Angleškem že uporabljale i prem op pri kovaških dolih. Kon j com 12. Lu v pričet ku 13. stolet ja {se je pričelo že tudi v okolici Luet-ticha v Belpiji kopati pro mog. Najstarejši premogovnik *. I Netu<-iji pa jo morda oni jZivieekau. katerega se lahko zasleduje do 10. stoletja nazaj. Pre I mogovna. industrija v Šlcziji je I veliko mlajša. Veliki razvoj te in-Jdustrije se je pričel	iznajd-
bo parnega stroja. Za te stroje s je potrebovalo od leta do leta ve«-premoga in s pomočjo teh strojev se je tudi moglo po želcvniei tei ! parnikih spraviti vedno večje j množine premopa v kraje, kjer ,pa ni najti.
Na čelu svetovne produkcije premoga s 38.5 odstotki skupne produkcije, proti Angliji s 25 5 in Nemčiji z 20.2 odstotki, stoje Zd m žene državo Severno Amerike. ki so leta 1:111 spravile na površje 4oo.72 miljonov ton trdega in mehkega premoga. Vse ostak dežele sveta so bile \deleženo pri skupni produkciji lo z nekako IS odstotki. Kot dežele, bogate na premogu, ki pridejo v pošte v za bodočnost, je imenovati le Sibirijo in Kitajsko. Za Kitajsko so ee-ni zaloge na 1)95 miljard ton, za Sibirijo pa 173 miljard. Zalurpe premoga v Indiji znašajo baje 79. one v Avstraliji pa 165 miljard ton. Najrevnejši svetovni del v tem oziru je Afrika, ki vsebuje nekako 57 miljard ton. Vsled tega nima skoro nič več premoga na razpolago kot Avi*t ro-Ogrska s 55.5 miljardami ton in evropska Rusija s bO miljardami.
Ker ne stoji produkeija v po-sameenih deželah v istem razmerju z zalogami, ki je nahajajo v zemlji, grozi Angliji in Združenim državam veliko hitrejše izčr-' panje premogovnih zakladov kot pa Nemčiji ali Avstriji. Mednarodni geološki kongres, ki se je sestal leta 1913 v Canadi, je ocenil zaloge premoga v Združenih državah na 3S33 miljard ton. Ker se spravlja na <lan sedaj ina leto povprečno 550 miljonov ton, bi se izčrpalo premogovna polja Združenih držav v nekako 7000 letih. Zalogo premoga v Angliji se je ocenilo na 189 miljard ton. Če se sprejme to cenitev kot pravilno, bi zaloge Anglije vspričo letne produkeije 250 m&ljonov ton zadostovalo še za na daljnih 756 let Zalogo premoga v Nemčiji se ceni na nekako 410 miljard ton, ki bi zadostovale ob sedanji produkcij: za povprečno 1500 let. Pri tem se «ne sme vpoštevati popolne izrabe gotovih polja, temveč le splošno fezrabljenje vseh proimogovnih polj v dotični deželi.
Na pridobivanju premoga sloni velikanska industrija, predvsem v Nemčiji. Prvotno se je uporab-lgalo premog le za svetilni plin lu za koks, pri čemur se je smatralo odpadne produkte za nezazeljiv pridatek. Pline pri pridobivanju koksa se je spustilo v zrak, kar je zelo škodovalo vegetaciji ali rastlinstvu v bližini. Te pline se J uporablja sedaj za kurjavo in. v i <lruge tehnične svrhe. Stranski produkti pri fabrikaciji svetilnega plina pa so dali materijal za eno najvažnejših nemških indu-strijalnih panog, namreč za fabri-kacijo barvil iz katrama. (Tardy es.) Prvo barvilo iz- katrama ki se ga je uvedlo v tehniko, je bila takozvana pikrinova kislina. Razkrilo se jo je leta 1849 trr je služila nato kot barvilo za rmenc volneno in svileno blago. Denes se to pikriuovo kislino le še male uporablja v barvarstm, a ima tem večji pomen v tehniki raz-streljiv, kjer se jo rabi kot mašilo pri granatah. Pravo rojstno leto umetnih organiskih barvil je leto 1856. Takrat je našel Anglež Perkin kot asistent A. W. Hoff-rnanna pri poskusil umetne pridobitve kinina prvo rdeče amlm-barviio, takomni "JCairrem". 1 Na jodhgl tega m je gradilo ce-
^ . ... .„•- . . ■ ^
lo industrijo katremnUi barvil, posebno potem, ko se j« par znan-j stvenikf«ii posrečilo izniagti še pari drugih barv. Izdelovanje umetne ; • ua "Indigo", to je lepe modre 1 barve, potom monakovškega ke-I mika Adolfa Bayer leta 1^97, jo imelo za posledieo. tla je postala 1 Indija iz dežele, ki je izvažala In-i digo. dežela, ki g.i je uvažala, j Vrednost povpreene lefn" pro-; dnkei je katramnih barvil v Nem-1 J'"iji se ceni na 250 miljonov mark. 1 Izvoz je prinašal na leto 2IS mi Ijonov mark. Prav tako važno kol razkritje barvil j,' izdelovanje j i zdravil, ki je šlo s prvim roka v roki. Omeniti je treba na. tem me-istu le antipirin. Tudi sakarin in 'druge sladke snovi, ki morajo «Jn-: žiti sedaj v nadomestilo sladkor | ju. so potomci premogovnega katrama in istotako bonzoL karboi : in toluol, ki služijo za razkužen je; in oltenem tudi za izdelovanje razstreljiv.
Kjer se raztezajo -oda j črni premogovni skiadi. so kri1 i nekoč v časih Karbona, med Devonom in Perm >m. zemljo podtropični pragrt'di. Palme in druge s lične rastline s«» nudile bujno vegeta-eijsko sliko ter dobavljale mate rijal za tvor jen je premoga. Debla dreves so se nagromadila v močvirjih drug nad drugim in ostanki rastlin vsake v?-sie so izpolnili! presledke. Pod vodo se jt- izvršil prvi proe«-s izprenienitve v premog in v teku miljonov let so se vedno novi skladi zemlje navalili na potopljena močvirja in gozdove. (lorovja so se dvignila preko njih t^r potom velikanskega pritiska omogočila procr-s, ki so gfl da morda primerjati stiskanju ! namočenega premogovega pralni v ta koz va ne brikete. Iz mehke i pemogovne mase ter vmes vleŽa-nih debel je nastal v primernem j času blesteči se črni premog. Do-čim se je ta procest izvrševal globoko v notranjosti zemljo, je prišla druga premogovna doba. tako-zvana geološka doba tereijerji. Kjer so stale nekoč palme, je valovalo morje, ki se je zopet umaknilo trdni zemlji. Prostrana močvirja so dala življenje rjavemu j premogu, ki ni nastal kot črni premog, v karbonski dobi. Močvirja, slišna /današnjim, so bila mesta, kjer so s*^ nagromadili o-stanki rastlinskega življenja in iz katerih j.* nastal rjavi premog . Tudi ta tercijaraa močvirja so pokrili novi zemeljski skiadi in tako je nastal rjavi premog. Ta pa je fizikalno zelo različen od i črnega ter ne tvori tako dobro , gorivo. Rjavi premog je deloma i še popolnoma ohranil svoj lesni sestav. Nekaterih vrst rjavega premoga sploh ni mogoče upora-i biti za kurjavo, vendar pa dobavil ja jo iz te vrste va^elin, parafin in : zemeljsko olje.
Ker je premog glede kakovosti tako različen, je zelo težko dolo i črti jijcgov splošni pomen. Geolog ; Stutzesr ga označuje kot "neor-j gansko, gorljivo snov, ki je na-; stala vsled nakupičenja in razkrajanja rastlinskih snovi". *
Glasni del premoga tvori oe-1 Ijik. Poleg toga je najti v njerrt še vodik -in kisik ter povečini tudi žveplo, dtišik in zemeljske prim?-si. V splošnem znaša vsebina ogljika pri dobrem premogu nad 8C odstotkov, ki se dvignejo pri an-tracifu do 96 odstotkov.
Najvažnejše vprašanje glede jkakovosti premoga je ono glede gorkote, ki jo razvija. Corkoto <razv:ja le ogljik in vodik, ki osta ja po kem:ičnem izločenju kisika, j Močan odstotek kisika zmanjša ! torej razvoj gorkote. Kurilna sila j premoga se v splošnem zmanjša .s pomanjšanjem plinastih sesta-! vin iste'ga.
Iz vsega dosedaj navedenega je razviden velikanski pomen, ki ga ima premog v življenju moderne-I ga človeštva. Bodočnost vsled tega ne pripada deželi z najbogatejšimi polji demantov, temveč oni, ki jma največje zaloge premoga. Če bo Nemčija zmagovito IzavršiLa to vojno, se bo imela za to v prvi vrsti zahvaliti svojemu bogastvu na premogu. Na pridobivanju premoga pa ne slonita lc-kovinska in barvilna industrija, temveč v bistvu tudi razvoj elektrotehnike in parobrodstva.
Iščem svojega brata FRANKA ZATKOVICH, podomače Čare-teov, št. 52 iz Račice (Novi grad) na Primorskem. V Ameriki biva že kakih sedem let in je otženjen s Poljakinjo. Kakor sem vili. se nahaja nekje v W. Va, ali <pa v Clevelandu, Ohio. Prosim, da se mi javi, ker po-ročati mu imam nekaj važnega. - Mrs. Mary Plesovec, Box. 104, Hayings, Colo.	(B-M—5}
- \ • . - AH 1* »i	z.
Dopisi.
Aew Brunswick.
Pozor, »Slovenci in Hrvati! Svarim vse Slovence in Hrvate pred agenti, ki prodajaj o lote po Ponn-svlvamji za The Bache Realty <'o. in pred agenti za Sunny land Realty Co.. Inc. Obečajo velike dela in dobro plačo, pa to ni res-;niea. ker tukaj se ne more dobiti dola in je jako slaba plača. PlaT-n se od $2.00 do J&2.75 za lOurno delo. Zato opozarjam rojake, no | kupujte tukaj zemljišč od agen-| tov. ker tukaj so loti po $25.00 do [$150.00 ravno taki. Naj bo vsak 1 previden, prodno bo dal kak cent j iz rok takim postopačem ki sa-mo varajo ljudi za težko prislu-! ženi denar.
Slovenski poročevalec.
Newburgh Cleveland, Ohio.
Poročam o žalostni nesreči, katera je zadela našo naselbino. Dne j 27. aprila je šel rojak Frank Tomaž in ob 7. uri po stopnieah v *vojc stanovanje; ko pride de vrha. mu izpodleti noga ter pad* po stopnieah navzdol tako nesrečno, da si zlomi hrbet in po glavi se močno poškoduje. Pokli eani zdravnik naznani, da bo ta kaj nastopila smrt, vendar se mu je posrečilo ga obuditi k zavest'. Prejel je še sv. zakramente za u-mirajoče ter naslednje jutro mirno vn uelan v božjo voljo v Oo-: spodit zaspal.
Bil je lan društva sv. Barbare postaja št. 33. društva Jutranja Zvezda SDPZ in društva Pded SDZ. Vsa tri društvia so se kor-porativno vdeležila Žalnega sprevoda z godbo na čelu na Calvary pokopališče.
Kaaijki Fr. Tomažin je bil do-nia iz tare Boštjan na Dolenjskem. Tukaj za.pušča žalujočo vdovo in tri otroke, katerih najmlajši je komaj 8 mesecev star.
Zopet je dokaz, kako so potreb na društva, ker ne vemo ne dneva. ne ure, kdaj nas nesreča dolt ti. Rojak% kateri niste še pri nobenem društvu, pristopite se daj, dokler ste zdravi, ob času b;> lezni aLi nesreče je že prepozno.
Pozdrav vsem rojakom.
J. Resni k.
Blagor ubogim na duhu.
61eveland, Ohio.
Doplsunu, ki je sklobasal nekaj gnili repi podobnega v obliki dve.h dopisov iz Chieage, nc zamerim in ga tudi ne obsojam. Amerika je prosta dežela in vsak ima popobio pravico biti "bedast". Pameten človek se sicer ne razburi, ko bere tako "kašo*', ampak želodee up more kaj takega prenesti.
Uredništvu Glasa Naroda svetujem. da naj dopise take vsebine priobči pod posebno kolono: "Za norce"'; to pa le v dobi kislih ku mar ali pa v pasjih dnevih.
.Takob Debeeov. *
i	S pota.
< "ital senu prod par dnevi v "Glasu Naroda" vsebino dveh duhovitih pisem od nekega s' would be" 'Slovenca ali menda bolje Kranjca — I beg your par don — še boljše: Avstrija ka iz Chieage, 111.
Ta duhoviti Avstrija k v resniei zasluži, da bi bil podpisan s polnim svojim imenom v svojih pismih, kajti na ta način bi naši rojaki Slovenci in pa tudi drugi Avstrijski, njemu slični, vedeli, kakšnega "stupid" Avštrijaka, vse kako v slovenski koži, imajo med seboj.
Žalostno, ali vendar resnično, so še izdaj ice n<aše slovenske du movine in to eelo tukaj v Ameriki.
Ta elovek Avštrijak. sem prepričan. da ni čital nikoli v svojem življenju v svojem življenju in tudi še sedaj ne o raizmerah Sloveneev z Avstrijo in zato naziv-Ijo nas Slovenec z besedo "zanikani folk". Zadnji njegov izraz bi popolnoma pristojal njemu samemu, pač pa nikakor ne nam vsem ostalim .Slovencem, kajti s posebno naobrazbo se res ne moremo hvaliti v obče. kar jo je nam dala Avstrija, pač pa smo si to priborili s težkočo od Avstrije, in ta nam koristi kolikortoliko, naj bo dobljena pravilnim, ali nekako prisiljenim potom.
Oni "zanikani" "would be" Slovenec, bolje Avštrijak. ne zna misliti, kdo je kriv, da nismo Slovenci v obče bolj naobraženi, in ne ve, da je temu kriva njegova dobi« Avstrija in z njo nemški "rajb"> m zato on goci v svoj; necnnm Cantasji sa ono, kar je
«jemu m dragim 9tovaueem v po-
t ■ - '
gibelj. Oče. odpusti jim. saj ne vedo. kaj delajo! Pomilovanj? je vreden nekoliko tak človek, vendar pa ne povsem, kajti tudi on bi se t>al lahko poučil sam o odnošajih Slovencev pre»ti Av i striji. ako bi bil !»• količkaj čita!
0	teh razmerah, bodisi tu n i i \ stari domovini.
j Tak individunm ne moro bit; j ehieaški naselbini v r.ikak ponos, pač pa v sramoto, in želeti i>i bilo, da se take osebe popolnoma ignorira v družbi naših zavednih slo } vencev-Ainerikancev. j Ti. stupid Avštrijak. zakaj pa prišel semkaj v Združene dr žave ameriške? Te vprašam. Za
1	kaj pa nisi ostal v Avstro-Pnwiji i in si pridobil železnih, bronastih j in srebruo-zlat ili kolajn, ki bi T, jdičile prsi, in napo>led bi To krogla pravice zvrnila v zemljo. ks»r bi bilo za take osob.-, kakor si Ti, najpravičnejše; še boljši pa bi bil
j za Te navadni štrik ! I Ne skušaj naprej okužati naših i vrlih in razumnih rojakov ^lo-
•	vecicev in storiš bolje, da od
raniš i/ njih srede ter agituje-, z Avitrijaki in Pi usi za >vojo bf>-'dočiiosi, ker v nasprotnem shif-a •ju so lahko dogodi, da Ti bodo i mož je pravice kje drugje ukruti! i T ve; jo avšf rij^iško-prusko kri , kar kot zavedni Sloveiu'e in Asne-| rikanee tueli želim.
'•itatelj "<Jlasa Naroda".
i
Sredstvo proti podmorskim
; čolnom.
« - ,
W. L. Saumlers j»- v Now Yor I ku pri nekem predavanju razpravljal o škodi, katero so že po-vzrot-ili nemški podmorski čolni, iri jo zatrdil, da je nekdo našel sredstvo, s katerim be> nevarnost nemških podmorskih čolnov v
•	kratkem odstranjena. Kdo je iz
1 našel te> sredstvo in v čem obstoja. tega nam Saunders ui pove dal.
t Združene države so povabile vse ameriško iznajditelje, da bi proučavali. oziroma iznašli najbolj uspešna sredstva za obrambo dežele. Sestavil se je odbor, kateremu načeluje svetovno znani in najbolj ženijalni iznajditelj, kije vstvaril že brtiz števila čudežev na polju elektrike. 10 je Thomas Kdison.
Vsi ti izumitelji so gotovo delali z vso močjo na to, da bi zares iznašli, kar bi moglo služiti za o-brambo domovine, zlasti še na morju. Svoje iznajdbe so oddali I vladi, ki je vse preskusila. Vse i eksperimente pa drži vlada tajno. I Zadnjo soboto pa se je objavilo. tla so 7. vso gotovostjo iznašli sredstvo, ki bo uničilo podmorsko čolne. Da to ni prazna govorica, nam priča izjava mornariškega tajnika Danietsa. R«kel je:
Potenje nog je neprijetno.
TO POVZROČI MNOGO PRI-"" TOŽB.
Potenje nog je znak slabotnih živcev. Potne noge postanejo hitro utrujene in niso sposobne za težko delo. Ne pozabite, da PEDISIN je zdravilo, ki uživi in neguje noge. Pod »sin ne pusti potenje nog, za-brani utrujenost, žulje ali odtise. Ni vam potrebno drugega kot namazati noge z Pedisinom vsako jutro in čutili boste celi dan olajšal-no moč. Vsaka noga potrebuje Pe disin.
Velika škatlja za dmžino. zadostuje več mescev in stane le $1.00. Pošljite takoj svoj.' naročila na
GROWN PHARMACY
2812 W. 79th St E. CLEVELAND, OHIO.
"Veliko zaupanje maim v ameriški ženij, da bo ImaŠel uspešn sreelstvo proti podmorskim «*ol-nom. No mislim špeeijelno na no iieno sredstvo, katerih so nam .i'4 poniuiilo več sto. Trdno verujem, da se bo iznašlo nekaj, kar bo uspešno p rot i podvodnim čolnom. Vlada in izumitelji delajo ekspo rimente. ki bodo mogoče dovedli »lo ziaajje. Nekatere iznajdbe w dobre, druge zopet nc. toda pr -•iskušamo vse. Natančnejših p-»-j dat kov no smemo izdati." I Iznajdbe so različne, da se pod-! merski eoln vjame, ali pa uniči, j Ameriške bojne ladje so posebne .vrste. Mornariški uradniki pr:< j vijo. da je treba treh torped. da se potopi ameriško bojno ladje. Delujejo tudi na to. da bi zgradili tak podmorski čoln. ki so bo lahko potopil v poljubno slobr) i črno.
i Ako je iznajdba v resnici dobra, potem pomeni to zmago za zavdznike. Rabili jo bodo skupno z Angleži in Francozi ter dniiri-mi zavezniki. Tudi Angleži in Francozi so izročili armenski v>a-di vsa sredstva, ki so se jim izkazala kot uspešna v sedanji vojni. I'z vseh krajev Združenih držav je bilo poslanih državnemu de partmentu na tisoče različnih na-i ertov in \ lada je preiskusila \ v-j Daniels je tudi izjavil, da je i/ umi tel j Hudson Maxim sporočil, da jo iznašel oklopno ploščo, ka-i tore ne predere noben torpedo.
Koliko smemo vrjeti vsem tem iznajdbam, so bomo v kratkem lahko prepričali.
KRISTUS.
j Krasne premikajoče slike o življenju Kristovem, ki so bile pri i rojene v Sveti deželi. Zdaj se kažejo v Rimu. Parizu in Madridu, kjer je bilo že nad 1000 predstav. Potrjene so od vodstva katoliške cerkve v Riinu in New Vorku. iVi-sebno dobra gcnlba Orkester, izbrana i/. Metropolitan Operni House in Philharmonic Symphony.
CRITERION THEATRE, Broadway & 44. St., New York.
Dvakrat na dan, vštevši oh nedeljah. 2.20 popoldne, 8.20 zvečer.
Matinee: 25c do $1.00.
Zvečer: .r>0<- do $2.00.
(7—5 v d
f
NAZNANILO.
Tužnim srcem naznanjamo sorodnikom. znancem in prijateljem. da je dne 27. aprila preminul za ta svet prciljubljeni soprog oz. oče
ANTON POZLEP.
Smrt jo elohitela ranjkega pri raEstreibi v Hastings. Colo. Star je bil šele 40 let. Bil je član društva sv. Alojzija št. 47 J. S, K. .1 v Trmidadu, Colo., kjer smo po-I kopali zemeljske ostanke ranjkega dne 4. maj«.
Doma jo bil iz Ljubljane, kjer zapušča svojo mater in tukaj pa polog nas spodaj navedenih še enega brata nekje v Gary, Ind.
Priporočamo ga vsem v dober spomin. Tebi pa, nepozabljeni, naj bo lahka črna zemlja.
Žalujoči ostali: Rozalija Pozlep, rojena Šoren, vdova.
Mary, Prank in Edward, otroci. Hastings, Colo.
(2x 8&10—5)
Kje je služabnica?
Prijateljem zabave.
V soboto zvečer, dne 12. maja. bo priredil naš znani Jugoslovanski Tamburaški Zbor
družinski večer
v dvorani gospoda Franka M r a-|k a, Graham Ave., confer Stajrul ' Street, Brooklyn, N. Y. — Iz pri-Ijozuosti bo sodelovalo tudi izbor-, 'no pevsko društvo "Brooklynski j Zvon". Tamburaški zbor in omenjeno pevsko društvo sta porok da ne bo nikomur manjkalo prijetne. domače in neprisiljene zabave. — Kdor ni prijatelj plesa, se bo lahko zabaval na kegljišču, kjer , bo keglanje za lepe in vredne do-! bitke. — Za izborna jedila in prist-' i ne kapljice bo skrbel znani sloven-( ski gostilničar
i	Frank Mrak.
1 Začetek ob osmi uri zVeč*r. — Pridite vsi kajti vsak* bo zadovo-1 Uenl	(Adv.)
.13155 KKKO&Z. S. MAJA if»i7
1
Odlični junaki Združenih držav,
William B. Cushing.
ltil j«1 m* »koro otrok, ko si je pridobil nesmrtno blitvo. Njegovi tomriiii «o g« umivali ''The Daredevil Boy' \ — dečko. ki *e ne stri.-&t vraga. To je bil William Barker l*u*hiuif. V tem članku hočemo o-pisati dramatičen dogodek. kate-»ea glavni junak ie bil Cu«hinc. Onim. ki iele šievilk, datumov in »uhih življenjskih podatkov. naj l»o porfiltno, da se je rodil funti-ing v Wivousiuu leta 1843 in da je umrl v Washingtonu leta 1874. Njegova e»ln življenjska karijera pa je bdi po*ve«"-ena službi te de-
Ta povest se |*V noči oktobra 27. leta 1M>4. Državljanska vojna .ie do«pHa do avojega vinka. Vlada Zvlružrnih držav je skušala od prvega pričetka izstradati konfe-derirane južne države potom blokade njih pristanih. Ker ni*o imele južne države skoro nikake mornarice, je bila ta blokada več ali manj us|»-iina. Konfederirani so pričeli *e zelo trpeti raled pomanjkanja najpotrehnejaih živil. Med drugim jim je tuiii primanjkovalo obleke.
Da razbije to bloka>lo in da o inoj*o«'i pro\ mjskiin ladijum t/ Anglije <l<>*rop v južna pristani-je zgradila Konfederacija tri ladije. obdan*' z železom. To so bile oktopniee. prva teh oklopuic "Alerrimae , j.- napravila meni blok.uimm brudovjent 1 ni je. ki j«1 obstajalo iz lesenih ladij, velikansko škodo, dokler ni oklopnica "Monitor' končala njene karije-r* Drujra nklopna ladija. "Kaleiirll je tudi napravila dosti škode me>l blokadnimi ladija-nn, a	m/hi I na kone»»no na ne-
ki sipin . Tretja oklopnica pa je btla ^itna "Aibemarie**.
" A!bimarit- je bila obdana s phw'aiai. d»belimi po štiri inče. Nol>«n mornariški top onepa ča.sa ni mogel prH>i*i tejra okJopa. Kadit- 'tra j«» udarila " A Hu mane"', ko je v r m 4et ju	priplula iz pri-
st aniš<-a IMmo uih. N 1'., raco severne Mokadite ladije kot udari ja-•rtreb med tropo golobov. Najmočnejši artilerijski ogenj je brez vsake ikode odskakoval od njenih močnih oklopov. l»o vsakem napadu je "Albemark" odstranila nepoškodovana ter vrnila na svoje mesto, pod okrilje topov konfede-raiskib fortov.
Poročnik <u>hing. še ne dvajset let star. je ponudil naši vladi, da uniči oklopiiii-op "Aibemarie". — Merodajnim osebam je obrazložil drzni na«'rt in ponudbo so z veseljem sprejeli.
Opremil je majhen parnik. na katerega. je pritrdil	čevljev
dolg drog, molee iz »prednjega dej parnik a. Na koneu droga je bil pritrjen t«»n>edo, ki je bil tako tirej«-n. da je eksplodiral, če se je po tegnilo za vrv, nahajojoeo se na prednjem delu parnika. Drog seje lahko poljubno dvignil ali spu&til navzdol. tu-shintr J*' nameraval »praviti svoj parnik v razdaljo 2f» eevljev od "Aibemarie". spustiti nato droe navzdol, dokler bi s* ton>edo ne dotikal oklopa ladije Ter .nato v pri/orl ti eksplozijo. Če bi bil preblizu ali predalee. bi bil torpedo brez vsake vrednosti. in napad bi se izjalovil. V vsakem slučaju pa je bil njegov parnik izročen pogubi vsled nastale eksplozije.
Načrt j.- bil tako drzen, da je skoro mejil na blaznost. "Aibemarie' s*- je namreč nahajala visoko v reki. skrita pod fortom. <>b obrezj>i in v zalivu pa je kri-žarilo nešteto patroluih laViij.
Neke temne in deževne oktobrske noči priplul poroenik s i>ar prostovoljci po zalivu navzgor. S skrbnim manevriranjem se jim je poareeilo izogniti se patrolnim čolnom in strašnim ognjem na o-brežju in koneeno so se približali veliki temni masi oklopniee "Aibemarie".
Tedaj pa so jih zapazili na krovu oklopniee. Alarmirali so posadko. in dež svinčen k se je vsul na drzne vlomilce, i 'ushing je bil ranjen takoj pri prvi salvi, a je vst rajal na tvojem mesta ter za-klical svojemu mašinistu, naj vozi
polno paro naprej.
Krog "Aibemarie" .so položili eel venec težkih hlodov v razdalji tridesetih čevlji v. da bi preprečili take napade.
Naravnost proti temu vencu je zapodU Cushing svojo lahko lati jo Vsled dolgega ležanja v vodij* bili hlodi spolzki in ladij«
' |
je nato pod ostrim ognjem so vraž-1 nika mirno naravnal svoj torpedu' ter potegnU vrv.
"Aibemarie" se je dvignila vi-J soko v zrak ter se nato potopila j na dno zaliva, popolnoma razdeja-| na. Isto se je zgodlo s parnim col-j nom Cushinga. Cnshing sam ji plaval celo miljo daleč po reki na-1 vzdol, zsisledovan od ognja kakih j sto (strelcev. Nato je zlezel na o--bre/je, se skril v grmičevju, do-! kler ni našel ob bregu čolna, s ka-j t rim se ie varno vrnil k svojemu b rodov ju.
Tu drzni čin je izvršil v upanju, da bo odlikovan. Ko je odhajal.) je namreč rekel:
— T<> pomeni zame š** en naši-,' tek ali i»a krsto.
--------I
Matere ameriških patriotov
MARIJE DE LA RIVIERE, MATI LAFAYETTA.
Težko bi bilo pisati o amriških patriotih, ne da bi se omenilo ime enega, ki je bil naturaliziran Ame-r i kanec. Marie .lean Paid Yves Koche tiilbert du Motier, Marquis de Lafayette. Mati tega patriota tako dragega ameriškemu srcu. je bila Mile. Marie de la Riviere, hči marqija de la Riviere, enega najbogatejših mož v Franciji.
Zelo mlada se je poročila s polkovnikom mark i j »-m de Lafayette j Naš ameriški Lafayette je bil edi j ni otrok para. lloiM se je v doma j ečm gradu matere. Cliavagnac, ne I kako štiristo milj od Pariza in ne kako mesec potem, ko je bil nje gov oče ubit v bitki pri Milden za časa Sedem letne vojn*.
Kot mati Washington! je imela tudi mati Lafayetta eel svet odprt ko je postala udov«. Ni bila le mlada. lepa in v posesti velikega premoženja. temveč tudi zeio izbora-žena in zavzemala je visoko dru /abno stališče. I>a je bila njene narava za to. bi se lahko vrnila v družbo ter postala ena najbolj od-ličnih o*.eb na najbolj odličnem dvoru tedanje Evrope Mesto tega pa -»»* je odločila preživeti dnevf svojega u lovstva na deželi ter po svetiti v.se svoje sile vzgoji edine ga sina.
Ta materina odločitev je bila za Lafayetta največja sreča. Mladi-ga Lafayetta se ni kot ostale o t roke francoskih plemenitašev iz Počilo t desnemu učitelju v vzgojo K* r je bil od rojstva precej sla boten. je b:l pmimet neprestane pozornost i matere. Poroča se, da g? je do dvanajstega leta komaj kdaj I izpustila iz. vidika za dalj kot en< uro in da se je- nahajal v vedno j njeni bližini. Rila je njegova strež niča, tovarišiea njegovih iger. u-eiteljiea in prijateljica. V njenem spremstvu je hcniil na dolge izlet€ v gozdove v bližini gra«u <'ha vagnac.
Nikdar ni bila posebno močna) ženska hi ko je bil mladi Lafaye<t te star nekako dvanajst let, je pri čela pešati. Ker ga je hotela pustiti pod najboljšim vodstvom, je vstopil po njenem nasvetu par mese cev pred njeno smrtjo v C-ollege de Pesse v Parizu. Vzgoja iu upliv mlade matere pa sta bila menda edino varstvo mladega Lafayetta ki bi drugače kljub njegovi izraziti individualnosti gotovo podlegel skušnjavam velikega mesta Da ni bilo nje. bi najbrž nikdar ne postal ona idealna postava ameri ške zgodovine, ki se ji more staviti na stran le "Očeta naše dežele".
- —-|
POTREBUJE SE
gozdarjo yji Charcoal Iron Co. of America v državi Michigan. 7.a j pojasnila obrnite se na: Matth. Kernc. P- O. Box McMillan. Mieh.1 _(7 -12—_ :
Pri
DALMATINSKI-CAUFORNUSKI VINARSKI ZADRUG!
140 Liberty St., New York, N. Y. |
Kupujejo ie danes vsi oni, ki oznajo dobro naravno kapljico;
VSI, ki nečejo piti nič dragega, kot pravo domačo kapljico;
VSI, ki so ozdraveli in otreba jejo moči;
VSI, ki jim primanjkuje krvi in i da dobijo kri, treba jim je praveva; naravnega vina is grozdja.
VSI, ki poznajo naravno vino is j žganje in nečejo, da se jih slepi t! ponaredbami;
VSI, v splošnem, ki hočejo obdržati svoje zdravje;
VSI oni, ki ie niste poskusili na iega blaga pišite še danes ne:
DALMATINSKO-CAUFORNUSKA VINARSKA ZADRUGA
40 Liberty SU IFew York, V. Y.
Sod od 88 gakm mam IM.OOL
Prebujenje.
Spisal Guy de Maupassant.
Že tri. leta po svojj poroki ni zapustila nikoli doline Cirč. kjer je imel njen mož. dvoje predilnic Živela sta v miru. brez otrok, srečna v svoji hiši, ki sc- ie skrivala med drevesi in ki so jo delavci nazivali "grad".
Gospod Vassenir. precej prilet-nejši od nje. je bil dobra duša. Ljubila ga je in pregrešna misel se ni vtihotapila nikoli \ njeno srce. Njena mati je prebila vsako poletje v Cir.'ju, na zimo. ko jc 7a"-elo padat-i listje, pa je š»a in se nastanila v Parizu.
Vsako jesen je .Johana nekoliko pokašljevaia. Ozka dolinica, SKo>/.i katero se je vila i-eka. se je zagrnila tedaj za pet mesecev v meglo. Lahke meglice so se plazile »počitka preko liva'd in vsa plan je bila podobna velikemu ribniku, ki so molele hwne strehr iz njega. Potem s«> .se dvignilo te bele grmade, vse so ovile in so 'spremenile doline v deželo prikazni j, kjer so lazili ljudje kakor sence in se na <lc«el korakov niso >poznali. Kakor plesniva so mole-la drevesa v tej vlagi, prevlečena s hlapovi.
A ljudje, ki so hodili po bližnjih rebnh in ki so gledali v belo šrlobei doline, so videli moleti rz-lad me^la, nakopičenih ob vznožju gričev, dvoje velikanskih <iim-tikov gospoda Vasseurja, tvorni-*e. ki so bljuvali noc in dan dvoje črnih kač dinia proti nebu.
To edino je izdajalo življenje v "ej luknji, ki se jc zdela napolnjena z meglo od volne.
No in tisto leto ob povratku vi-iotoka je nr.svet o val zdra^.ik niadi ženi. naj gre na zimo v Pa--iz k svoji materi, kajti zrak \ ioiini je začel postajati njenim prs<»m opasen.
fn šla je.
V prvih mesecih jt* milila neprestano na zapu-ščeno hišo, ki so e bilo ukoreninile v njej njene lavxule, kjer je ljubila domače ►ohištvo in mirni tok življenja. ?očasi pa se je privadila novemu življenju, zabavati so jo iznčele veselice, pojedine, druščine, plesi.
Dot oda j si je bila ohranila po-ebnosti mladih let, nekaj neod-očnei?a, počasnetra, nekam nego-ovo hojo, nekam truden, nasmeh.
jc postala živa. vesela, ved-ao pripravljena k razigranosti. | N loški so ji dvorili. Zabavalo i o je ijih besedičenje, igrala se je i
I '.jih dvorljivostjo v sv est i si svo-je neomaldjivosti, nekoliko sita j jubezni, ki se je je bila navadila . .* zakonu.
j Misel, da bi prepuščala svoje , elo robatemu ljubkanju teh bra-I latj.h bitij, jo je silita v pomilo žalen -smeh in nekam zgražala s« I je od studa. Vprašala se je začu leno. kako morejo ženske privo-iti v to poniževalno dotikanje z Irugrmi, ko so veudar združen«-; postavnim sopi-ogom. Še bolj ležno bi bila ljubila svojega mo-ko bi živela medseboj kakor prijatelja, ko bi ostala pri deviških poljubih, Ijubimčkamju drw.
Toda neznansko so jo zabavali pokloni, poželenje, ki se ie grelo v očeh, ki se pa nje ni dotikalo očitni napadi, izpovedi, ki so ji šumele na uho, ko so se namenili koncem tedna v salon, besede, tako tiho jecljane, da jih je bilo treba skoro uganiti, in ki so pustile njeno telo popolnoma hladno. srce čisto mirno, ki so pa vendarle netile njeno nezavedno ko-ketstvo s tem, da so ji užignle na dnu plamen zadovoljnosti, da so povzročile vzbočevanje njenih ustnic, ogenj v njenem pogledu, da so stresale njeno žensko dušo. ki ji je veljalo oboževanje.
Ljubila je to pomenkovanje na štiri oči. ko je prišel večer, takole ob domačem ognjišču, v že mračnem salonu, ko postane moški vsiljiv, ko jeclja, trepeče ter pade na kolena. To jc l>ila zanjo nova radost posebne vrste, gledati to .strasrt. ki se nje ni dotaknila, odreci z glavo in ustnicami, od mikati roke, vstajati, pozvanjati hladnokrvno in klicati luč, gledati jih, ki so trepetali pri njenih nogah in ki so se pobirali omamljeni ter razi j učeni ob korakih prihajajočega služabnika.
Imela je suheha smeha, ki je i?lcdenil vroče izbruhe, trdih besed, ki so padale kakor koisovi ledu na goreče obljube, imela je izrazov, tirajočili v smrt onega, ki bi jo neuslišano oboževal.
Dvoje mladih moških predvsem jo je trdovratno zalezovalo. Čiato ašč si nista bila podobne.
sok človek, ki je poznal svet. galanten in drzen, v lepih razmerah :n ki je znal čakati ter izbirati svoje ure.
^ Drugi, gospod d'Avaneelle. je trepetal, če so ji je bližal, si je komaj upal uganiti njeno ljubeznivost. a ji je skslil kakor senea in ji je odkrival svoje brezupno hrepenenje z izgubljenimi pogledi m s tem, da je čepel neprestano pri njej.
Prvega, je imeno\ala "Frakaski stotnik". drugega "zvesti kozliček"; iz zadnjega je napravila nakoncu neke vrste sužnja, ki ji je bd vedno y.a petama in ki se ga je posluževala kakor »Lužabnika.
To bi se za-smejala. ko bi ji kdo rekel, da ga ljubi.
In vendar ga je ljubila na po-se I »en način. Ker ga je videla neprestano pri sebi, se jc privadila njegovemu glasu, njegovim kretnjam. vsemu njegovemu obnaša nju. kakor se privadi človek tistih, ki živi venomer z njimi.
Pogosto se ji je prikazal v sanjah njegov obraz; videla ga je takega kakor v življenju: sladkega. nežnega, udano trpečega: vzbudila se je prešinjena spominov svojih sanj in zdelo se ji je. da ga še sliši, da ga čuje tik sebe. No. in neko noč (najhrže je imela mrzlico) se je videla saono z njim, v malem gaju. sedela sta skupaj na travi.
Drobil ji je lope besede, ji stiskal roke ter jo poljuboval na lica in na oči, ne da bi se mu branila. in njene ustnice so se srečale.
Prepustila se mu je.
To je bil (resničnost nt pozna t akin ekstaz) trenutek posebne, nadčloveške sreče, idealne in me sene, omamljajoče, nepozabne.
Prebudila se je razburjena, zaljubljena iu ni mogla več zaspati, .tako se je čutila vso v njegovi moM in njegovi oblasti.
in ko ga je zopet videla, njega, ki še slutil ni. leak nepokoj je bil povzročil, je začutila rdečico v o-brazu; in ko ji je govoril ves plašen o ljubezni, se jc spominjala venomer *n se ni mogla otresti te misli, venomer se je spominjala prelestnega objema v .sanjah.
Ljubila ga je, ljubila s posebnim nagnenjem, rafiniranim in entnim, sestavljenim ponajveč h spomina na oni seu, dasi jo ji1 strašila izpolnitev hrepenenja, kj ^e je bilo porodilo v njeni duši.
Nakoncu jo je prepoznal. Jo ona mu je povedala vse, priznala mu je tudi strah, ki ga je imela pred njegovimi poljubi, t "kanala mu je. naj priseže, da jo bo spo štoval.
In on jo je spoštoval. Prebili] sta skupaj dolge ure visoke lju bežni, kjer sta se duŽi sami obje mali. In potem sta se lomila izmučena, utrujena, v mrzlici.
Njihove ustne so se včasih skle nile; in tedaj sta zaprla oči in sta sTkala dolgo to sladkost, ki pa jc bila vsa nedolžnocista.
Razumela je, da se ne bo ve-? dolgo vstavljala, in ker ni hotela varati, je pisala možu, da se želi povrniti k njemu in začeti zopet svoje mirno in samotarsko življenje.
Odgovoril ji je v krasnem pismu in ji je odsvetoval, da bi se povrnila sredi zime, da. bd se izpostavljala tej nagli spremembi ter prišla v ledeno vreme v dolini.
Bila je uničena in se je jezila nad tem človekom, ki tako zaupa, ki ne razume in ne ugane njenih srčnih bojev.
Svečan je bil jasen ter mil in dasi je sedaj pazila, da ni brla dolgo sama z "zvestim kozličkom", je vendar izvolila včasil-peljati se z njim, sprehajati se v mraku okoli jezera.
Tisti večer bi rekel človek, da so se vsi sokovi prebudili, tako božtjoČe so vele zračne sapice. Mala kočija so je premikala korakoma ; noč se je bližala; onadva sta se držala «a roke, prižeta drug k drugemu. Ona si je ponavljala: ''Zdaj je končano, zdaj je končano, izgubljena sem", ko je čutila v sebd dvigajoče se hrepenenje zapovedujoč o nujnost tega zadnjega objetja. ki ga je bila občutila tako popolnoma v sanji. Njuna usta so se iskala vsak trenutek, sklenila so se druga k drugim in so se odbijala, da bi se takoj nato zopet našla.
On si je ni upal spremiti domov, pustil jo je ob vratih, vso iz eebe, vso izmučeno.
Ossficd Pavel Peronal jo je Ča-
i
Ko se je dotaknil njene roke.
je opazil, tla ji gori kakor v vročici. Začel je .polglasno kramljati, i nežno in galantno, in je pozibavali to zdelano dušo v prelesti zaljub-J Ijenih best-d.	J
Poslušala ga jc. ne da '»i odgovorila, ter je mislila na drugega in je menila, da posluha drugega i in da ga čuje poleg sebe v nek»: vrst-? halucinaciji. Videla je samo joneiia m se ni spominjala, da živi še kak drug človek na svetu, iu , ko se je njeno uho streslo oh treh |zlogih: Ljubim te", tedaj je bil i to oni drugi, ki jih je izgovoril j ki ie poljubljal njene prste, oni j drug? je bil ki je stiskal njene .grudi kakor ravnokar v kočiji, oni ie bil. ki je obsipal njene ustnice' i z zniagonesno sladkobo, bil jc onr j ki se ga je oklenila, ki ga je objela, ki }>a je klicala z vsem kipe-;čim srcem, -z vsem ognjem, ki ga je izpuhtevalo njeno telo.
Ko se je prebudila iz tega sna. i je <zagnala strašen krik.	j
"Frakaški stotnik" pred njo na kolenih jo je strastno zahvaljeval in pokrival s poljubi njene razpuščene lase.
| Ona j»' vpila: "Pojte. pojte. ! pojte!"
i Ko je pa ni razumel in jo je j skušal objeti zopet okoli pasu, se mu je izvila jecljaje:
"Vi ste nesramni sovražirr. vas, oropali ste me, proč!"
Ves omamljon se je dvignil ter vzel klobuk in šel. i Drugi dan se je povrnila v do j lino Oire. Njen mož ji je začuden jpredbacival trmo. i * Nisem mogla več živeli brez i tebe je rekla.
j On je opazil spromembo v nje-|nem značaju, bolj žalostna je bilx ; kakor sicer: in vprašal jo je: ! "Kaj ti je vendar? Zdiš se ne-j srečna. Česa želiš '" ; Ona mu je odgovorila : I "Nič: sanjarije o dobrotah v J življenju.
"Zvesti kozliček" jo j.* poseti! prihodnjo poletje.
Sprejela ga je brez nemira in očifc.\oij in je umela takoj, da ga je ljubila samo v snu, ki jo je Pa-! vel Perone! uprav brutalno vzbudil iz njega.
A mladi človek, ki jo j-:- Še vedno oboževal, je razmišljal na po-vratkii: "Ženske so zares čudne.
zagonetne in nerazumljive." i _'
I
Prijateljstvo med mravljami
—
I Dosedaj se je poznalo le eno prijateljstvo, ki druži nu*d seboj vse mravlje ene kolonije in ki temelji na posebnem duhu gnezda. Nova poročila pa se opirajo na eksperimente in opazovanja, kojih predmet so bile izolirane mravlje. V številnih slučajih je mogoče dovesti do prijateljstva med takimi izoliranimi živalmi. Obe mravlji sta stali v vsakem slučaju druga poleg druge ter se nalahno tipali z dolgimi tipalkami Iz gibanj teh tipalk, ki so izvrstno merilo razpoloženja teh živali, je bilo sklepati, da veseli živali to medsebojno dotikanje in glajeuje. Kakor hitro se ju je ločilo, sta kazali živali vsa znamenja nemira, kar je zopet izginilo v trenutku, ko sta se živali zopet našli. Snidenj o je spremljalo dotikanje s tipalkami, lizanje itd. Čez nekaj časa se je to veselje snidenja poleglo in obe živali sta zopet živeli skupaj na normalen način.	_____
Poskusi niso enako dobro uspeli pri vseh vrstah. Najbolj pripravne za to so kraljice, ker so bolj mirne ter bolj ljubijo družabnost. Neko mravljo Rufibarbis se je spravilo skupaj z enako močno Pratensis. Pri divjem spopadu, ki je takoj nastal, je izgubila Pratensis zadnjo nogo ter par dni pozneje poginila. Nadomestili so ji z drugo iz istega gnezda. Razburjenje Eufibarbis se je omejilo le na grožnje s čeljustmi. Pratensis je bila mirna in se skrivala. Razburjenje Rufibarbis je trajalo nekaj dni, a v teku desetih dni je vladalo že najboljše sporazumi jenje med obema. Pratensis je nato poginila in nadomestii so jo a tret jo iz istega gnezda. To je sprejela Rufibarbis brez sovražnosti in v mestih sta postali obe mravlji nerazdruž-ljivi prijateljici. Le redkokedaj sta se oddaljili druga od druge Zelo zanimivo je bilo, kadar je kaka mravlja poginila. Preživela je kazala vsa znamenja žalosti ter čez nekaj časa zavlekla mrtvo to-varisico med smeti.
rojaki KAMOČAJTE sb ha "glas xaiooa", kjuv1čji
MMAVM& \ y _ ^	$ v;
r
Kaj vemo o sedmerih čude-i žili starega veka?
(Dr. Edgar J. Banks-a, znanega starinoslovca, je naprosil urednik nekega magacina, na i napiše maj h no črtico o sedmih čudežih sveta. Banks se ie lotil dela, a i* male črtice je nastala knjiga, iz Katere povzemamo naslednje zanimive po datke o sedmih staroveških čude-sih sveta, o katerih ie gotovo že vsakdo slišal pripovedovati. — 0-pazka uredništva).
Pivamide Khufu ali Cheopsa.
Dasiravno so te piramide najstarejše med sedmimi čudeži starega veka. so vendar edine izmed čudežev, ki še sedaj stoje. Nahajajose pri vasi Gizeh, na zapadm obali Nila in nedaleč od slavnega mesta Kaire.
Zgraditelj teh piramid je bil Faraon Khufu ali Cheops, o katerem se ne ve prav natančno, kedaj je vladal.
Nekateri pisatelji poročajo, da jev ladal od 3969 do 3908 pred Kri-stovim rojstvom, d očim ga stav-Ijajo drugi za deset stoletij na zaj. Zgradil je te piramide kot na-grobnico za samega sebe. — na-grobnico, ki naj bi prekašala glede veličastnosti vse. v katero bi ne mogel vdreti noben skrunilee grobov in ki bi stala tako dolge kot čas sam.
Da dobi potrebno število delavcev je zaprl Khufu vsa svetišča ter poslal na delo več desettisoč du-| hovnikov in drugih uslužbencev. Te in drage delavce se je razde: .o v tri skupine po 100.000 mož in | skozi tiri mesece je bila ve;lno ena skupina na delu, dočim sta jo o-j stali dve zakladali s hrano. Edina j plača je bila hrana in obleka in mojstri so priganjali delavce z i biči.
Dr. Banks piše: | — Potom cenitev se je ugotovi lo. da bi moralo ceio s pomočjo modernih strojev delati 1000 delavcev celih sto let. če bi hoteli napraviti tako piramido. | Pokrivala je trinajst akrov zemlje ter je bil njen temelj pravilen četverokot. 756 čevljev na vsaki strani. Piramida sama pa je
bila 4S1 čevljev visoka. (Metropolitan Tover v New Vorku je visok 700 čevljev in tri inče). Piramida je bila zgrajena iz apnenca, pkritega z granitom. Porabilo se je 2.300,000 blokov kamena, težkih po dve in pol tone.
Površino piramide se je spolira-lo. dokler se ni svetila kot steklo. Vse te eladke površinske kamene es je od on*-ga časa že dolgo odstranilo ter se domneva, da je bila mošejo sultana Ilusana v Kajiri povečini zgrajena iz teh skal.
PoJ piramido, globoko v skalah. >e je nahajala pogrebna kamrica, k kateri se je dospelo po strmem bregu 317 čevljev globoko. Ta prostor je bil namenjen za varan je bodočih skrunileev grobov, kajti Cheopsa ali Khufu se ni pokopalo na tem mestu.
Iz tega hodnika je vodil drugi navzgor in v prostor "kraljice", ki je bila le druga zanjka za tato-, ve. Iz zadnje imenovanega hodnika je vodil tretji naravnost v sredino piramide, kjer se je nhajala kraljevska dvorana, obdana s stenami iz poliranjega granita. Nad to so se nahajale zopet manjše kamrice.
Do današnjih dni stoji v kraljevski dvorani prazen kamenit sarkofag. Kralja Cheopsa ali Khu-fn se je morda pokopalo tukaj ter so neznanci ukradli njegovo mumijo. a ta prostor je bil prazen že takrat, ko se ga je prvikrat preiskalo.
BO ŽE.
Služkinja: "Vam nič ka.j ne zaupani; vi pričnete danes tukaj kako dekle snubiti, jutri pa že drugje."
Sobni slikar: "Nikar ne. jiospo-d:čna. tukaj lunam najmanj za štirinajst dni dela!"
DVOJNI VZROK.
"Kako, da se je tvoja poroka t/iko skrhala, saj je bilo že vse got o vrt ?M
"Da, vedno manj sva pristajala drug k drugemu; ona je imela manj dote. kakor mi je povedala, jaz so m sem pa imel več dolgov, nego sem njej povedal."
REŠIMO SLOVENSKI NAROD LAKOTE 1
NO\ O!
Naznanjam cenjenim rojakom širom Amerike, da imam sedaj v zalogi zopet tri nove prave Kranjske Columbia recorde (plošče). K 3258 (Sem slovenska deklica	jr
(Regiment po cesti gre	'
E 3259 (Vsi so prihajali, njega ni b*lo -jr
(Divja rožica	iJu
E 3260 (Škrjanček poje žvrgoli -yen (Slišala sem ^»tičko pet'	'
Cena vsem trem $2.25 pošiljam po Exprcssu. Ako kdo želi da jih ,odpošljem z obratno pošto, naj priloži 15c. za poštnino in jih odpoš-1 jem z prvo pošto.
To so v resnici nove prave kranjske plošče s finim petjem; pojo na obp strani.
Se priporoča Vaš rojak: IVAN PAJK,' 456 Chestnut St., Conemaugh, Pa.
Veliki vojni atlas
vojskojočih se 'evropskih držav in pa ko- i lonijskih posestev vseh velesil i
Obsega 11 raznih zemljevidov. STENSKO MAPO OKLE EVKOPZ £LM VELIKO STENSKO MAPO, HA ENI STRANI ZJM-D IN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, GENA $1.80.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OORSKE S ITALIJO. •» i OKNA JE 10 CENTOV.
CENA 8AM0 25 CENTOV.
Naročila in denar pošljite a»|	j
Slovenk Publishing Company
a Otttba« M,	Mm Totk, W. T.
•*• . . i -	lin	•	1
r;laš nahoda, s. maja 1h17.
Kontrola spolnih bolezni"
IN U&EDBA UPORABE ALKOHOLA V ARMADI IN MORNARICI
"ODREDBA ODBORA NARODNE OBRAMBE NA PRIPOROČI LO GENERALNEGA ZDRAVNIŠKEGA SVETA".
Kot 'vUočuo vojno otlretlbo je napravil svet narodne obrambo odločilne korake v varovanje zdravstvene in duševne dobrobiti vojakov in mornarjev tega narinla. Lotil se je predmeta spolnih bolezni in alkoholizma pri vseli vojaških poveljstvih.
Po navodilih glavnega zdravniškega odbora ki se stalno peča ? zdravniškimi problemi, ki so v zv« zi z mobilizacijo armade in mor narice, so sklepi sveta Narodne Obrambe sledeči:
Prvič, da ^e stavi p.hi vojaško kontrolo uspešno zono krog vseh vojaških poveljstev, kar ><• »matra za najbolj praktično odredbo v 1> rep rečen je spolnih bolezni.
Drugič, da slu/ijo te vojaške zone obenem tudi kot sredstva kontrole glede prodaje opojnih pijač.
I)o teh odločitev je i>nš< 1 svet tk> temeljitih študijah razmer, ki vl.»dajo med evropskimi armadami.
Zone krog vojaških povejstev *e Uo vsled tega vstanovilo in raz mere v teh zonah bodo nadzorovale vojaške oblasti, da se prepreči razširjanje spolnih bolezni.
Vojaške zdravstvene oblasti >o se prepričale, da je spolna vzdrž nost pov>em prikladna zdravju. Svet priporoča nadalje, naj se v na-daljno rešitev tega problema opremi vsa vojaška poveljstva s pripomočki za zabavo čet. Predvsem naj bi se gojilo atletiko. Glede uporabe opojnih pijač od strani vojakov in mornarjev v vseh vojaških poveljstvih je bila ta uporaba že od nekdaj pod kontrolo. Vstanovi-tev teh vojaških zon pa bo se d a.i razširilo tako kontrolo tudi na čete, kadar se nahajajo izven službe.
Rešiti ta dva problema na povoljen način, se pravi zvišati odporno silo nartida. Naš*« čete tvorijo neločljiv del našega civilnega življenja in čr»to zmerno življenje teh čet bo več pripomoglo k sploš nernu napredku kot katerakoli druga stvar.
V primeri pa s tem dobičkom hodu stroški vojne prava ma-knkost.
Celi narod pa mora biti hvaležen generalnemu zdravniškemu »vetu za preiskavo in za končno priporočilo v zadevi resnične pro-tekeije naših mladih ljudi.
Priporočila so »oglasno odobrili člani zdravniškega sveta ter posebni strokovnjaki, katere so poklieali, da razpravljajo o teli važnih stvareh. — Ti so bili naslednji:
Surgeon General William C. tlorga^. U. S. A.; Surgeon General WilUaiu C. Braisted, l'. S. N.; Surgeon General Rupert Blue. U. S. P. H. S.; Colonel Jefferson R. Keau. American Red Cross; Rear Admiral Car Grayson; I>r. II. \V. Wiley; Dr. William C. Woodward; Dr. William C. Hue ker; Prof. Earl Phelps; l)r. Sterling Ruffiu; Dr. William A White; l>r George M. Kober. Washington; Dr. Charles H. P«H-k, Dr. tierge K. Brewer; Dr. Simon Flexner; Dr. Hermanu 51. Biggs; Arthur llunter; Prof. t ha r le-. B. Davenport; Prof. Mar-sten Hogert, V Everite Maey: Dr. Haven Emer»on; Prof. Edward T Devinc; Dr. Eugene Lyman Kisk, Homer Folks; Dr. John A. For-dyee; Dr. Edward L. K eyes, dr.: Dr. Victor C. Pederson, liuymond B. FosJifk; Abraham Flexner; Dr. d. Bentley Squier; Dr. William K Snow. New York, City; Dr. William II. Welch; Dr. AVinford Smith; Dr. John M. T. Finney; Dr. Theodore Janeway; Dr. George Walker; Dr. W. II. Novell; i)r. Donald R. Hooker. Baltimore; I>r. Edward Martin; Dr. Edward P. Davis; Dr. Edward C. Kirk: Dr. Alfotizo Taylor. Philadelphia; Dr. Franklin Martin; Dr. Frederic A. Heslev; Dr. <b<,rge II. Simmons; Dr. Ludwig Heekt»>en; Dr. W. Evans: Dr. William A. Pus.y. Chicago; I)r. William J. Mayo: Dr. rii irlev H. Mayo. Koehester. Minn.; Dr. Victor C. Vaughan: Prof. Warren P. l. -mbanl. An Arbor; Dr. George W. Crile; Dr. William E. Low «-r. < levelan.l ; Dr. Kit-hard P. Strong; Dr. Walter !i. Can-r.on; Dr. Hiehard <Cabot; Dr. R. F. O'Neill; Dr. rharle* J. White: I). A. .1. McLaughlin. Boston; Prof. Thomas N. Carver; Dr. M. J. Ros. nan. Cambridge; Dr. Frank F. Simpson. Pittsburgh: Dr. Joseph .1. Flin; Prof. Irving Fisher, New Ilavwi; Dr. Stuart MeGuire, Richmond; Dr. John Yonng Broun. St. Louis: Dr. Thomas W. Huntington. San Fraiiciseo: Dr. Hubert A. Royster, Raleigh: Frank A. Fetter. Princeton: S. S. Kresge. Detroit; Dr. Alee N. Thompson. Brooklyn; Dr. Charles F. Stokes. Warwick.
Iz življenja mornarjev.
Spisal J. W Raylander.
Jim Law »on je nmrl in poten1 *o ga pokopali. Vrni njegovi mor j naroki tovarni imo potem se^leli] v kavami Bella C in net ta v Call*' (tt lie i > General Brown v Bueno-Aires (Argentina), baš nasproti) (H»štnemu jv«vslopju, kjer mho pilt par čašie v njegov spomin. Prav j zaprav bi moral zapisati mornar Jim uivm«, kajti !e velikani te*-; najbolj znani ljudje na svetu, ka kor tudi oni, ki imajo uaj«lalj»e in najbolj znane priimke, se lah-, ko zapišejo »-dicmtavno njihovim murnom, ue da bi bilo treba v mrtvaškem pismu zapisati njihov po-| klic Kdor se pa imenuje le John ! son. Krirmm ali Lairsoo, tega v mora njiffovi imrti po.V«sti;i zi v*e«ni njegovimi priimki -n žaat-' mi, kakor: novinec, t-olnar ali p* ladjin tesar. Vsekako je to nekaj! napaetiega t ml a napak je vse po! j no na svetu.
Ime Jim I.aw*on je pa bilo vse I kako najbolj enostavno in nnj-i bolj obiraajtio, kajti nih2e ga ni dr\igj»ee imenovat, in aaeer v vseh 1 nreaeeih, ko smo bili tovariši n£| naši ladji. In sedaj je tu, v tuji j zemlji, pokopan tako, da je nad njim pet če v i je v oteževalnega p«1 ska, d«*irr smo ne njegovi tovari ši zbrali. <ia ga počastimo in d*i m a pojomo hvalo.
Kraj njegovega roj^t^a ni Kil nikomur znan. toda pravzaprav je bito to le postranskega pome na. Angleški je govoril kakor kak Amerečan, nemški kakor kak Da
-se tn aa ail o je go\ o ril tudi nor veaki. in akoravno bi ne mogel napraviti baš skuštije iz roman sJrih jeeikov. je vendar govori tudi t« jezike tako, da so ga te narodnosti razumele, in to je vse-k akar več. kakor trta marsikdo.
je bik> ravno tako poznano kakor Havre in v San Franeiscu je bii ravno tako doma kakor v Melbourne. New Yorku ali Rotter ipmu.
Spadal j«- k onim mirnim mornarjem, -ki radi delajo, medtem ko dnigi g< vore in ki napravijo po dvojno vrsto niti, medtem kol lokončajo drugi jedva eno; bilje; torej mornar, ki razume zašiti! vrhnje jadro v celoti v krajšem1 asu, kakor kdo dnigi jedva pol, jadra. Bil je one vrste mornar, kij eavzema vedno najnevarnejše' mesto, ka«lar je treba ]>ove«iti kako jadro, in ki vedno opravljei ilebi pri verigah, kadar je freba
Ivigniti sidro; končno ie bil tudi' i i • - I >ne vrste mornar, ki obič-ajno
prominja sesalne stroje, in ki j«
vedno v prvi vrati, kadar je treba
polagati mreže.
Ko smo se vračali oel pogreba iuis je dovedel v kavarno čolnai .Miller. On je dolgo poznal Jim Lawsona, kajti več !et sta skupno pot ovala, in sicer Jim Lawson kot mornar in Miiier kot čolnar, o.n-roma evden kot podložni in drugi kot predpostavljeni. Takih razmer naravno ni najti na vsaki lati i.ii in to jo vedno velike vrednosti, ker to tvori nekako ugodno vez, oziroma nekak most med dvema sveta voma ali gorenji m in do!r*njim razredom.
Vsled mornarjeve- smrti je pa bila ta vez raztrgana in most je bil razdejan. Jim Lawson je vto-nil. kajti to je najbolj naravna smrt za človeka, ki živi skoraj ne prespano na vodi. Kraj pomola je padel raz ladje, tako da je prišel med poniol in nakladalne splave in šele po vwurnem iskanju so ga našli v blatu jedva kakih pet »evljev pod A-odo, kar je nezapo-padna »nit za treznega in previdnega človeka, ki je bil poleg tega še izvrsten plavač.
Skoraj vso noč «o ga tresti, ribali ter krtačili in ko te je eden
drugih mornarjev, da prevzamejo njegovo mesto. Govorilo se ni mnogo in še manj je bilo slišati jokanja ali žalovanja, toda ljudje so hoteli poskusiti vse, da ga obode iz trdega spanja. Ves ta čas se nam je d»i*devalo. kakor da odseva v njegovih očeh, ki so bile odprte, dobrosrčen nasmeh, dokler ni končno Miller položil roke na njegove oči, tira posvetil s svetilko v obraz, da vidi. so li oči niso spremenile, in počasi zatisnil nje-' ?ove trepalnice.	j
"Dečki dejal je pri tem z nekako tresočim se glasom, "nič mu ne moremo i>omagati. kajti on je ;.e mrtev. * *	j
Pri tem je ugasnil svetilko, kajti medtem se je zdanilo in ura je vazala že šesto zjutraj. Potem se je Miller nekoliko pretegnil ter njegov glas je postal tak. kakor je bil prej.
"Joe. proč s svetilko!" je velel. "Wilson, prinesi škafe in vi drugi k cevem na di-ugo stran, 'cajti čas je že, da pričnemo na zadnjem krovu s čiščenjem." |
Tako se je dnevno delo zopet v polni meri pričelo. Tuji ljudje so niimsli Jim Lavvsooa na kopno, tuje roke so ga položile v črno krsto in potem je bil. kakor reče-' tio. ivokopan tudi v tuji zemlji, i
Jim Lawson in Jim Miller sta bila kakor brata, da, še več kakor to, 'kajti bila sta prijatelja. Njegove velike oT-ir ki so v običajnem' življenju tako jasno in ostro zrle izpod obrvi, so gledale nekako sa ' •ljavo v sobo in potem skozi odprta okna na ulico, po kateri je hitela nepregledna množica velikega mesta na vse kraje, od kjer je le tupatam prihajal k nam kak orosjak z razprostrto roko. kaka lapol dorasla deklica z ovenelimi vijolicami ali pa kak umazan prodajalce sadja.	i
"Kaj hočemo", dejal je končno Miller in pri tem zmajal z ramami ?n to je po menjalo brezdvomno vzdih, ''življenje zamore biti po vsem lepo in dobro in bila bi sramota, ako bi se hoteli pritoževati iedaj. ko smo pokopali moža, ki ^ vse svoje življenje ni .priterže i val. Vendar pa moram reči, da se mi včasih življenje elozdeva prekratko... Ali — kaj pa ti misliš." Pri tem se okrene proti nekemu staremu možu, ki jo imel le eno roko in ki losil na vratu neke vt-ste eitre ter radovedno zr' sedaj prorti krčmarju. sedaj proti naši veliki dražbi. "Je-li življenje morda predolgo ? Ali bi bil danes zvečer pripravljen umreti? Vsi si ne žele dolgo živeti."
Pri tem je novodošlee opazil da ga ne bomo prepodili in v^led tega je pričel navijati svoj instrument.
"Tenia kljub temu bi bilo bolje, ako bi ta človek umrl namesto Jima", pripomni Joe.
"Kaj takega misliš, ker si nespameten", odvrne Miller, "toda tebi ne zamerim, kajti Irci imajo vedno svoje nazore." Pri tem napolni čašo i zno va z anisetom "Ne, stvar je po mojem naze>ru povsem drugačna: Ta enooki in enoroki človek je človeški družbi tudi potreben in marljiv, seveda po svojem načinu. In ako bi poleg vse svoje nesreče sedaj izgubil še eno nogo. bi vendar le še vedno želel, da bi še nadalje žive1. In kadar vidim tako nesrečnega človeka, tedaj vedno sam pri sebi mislim: Jimmy Miller, bodi vesel! Lahko bi se pripetilo, da bi imel tri slepa o'esa in tri zdrobljen? roke; poleg tega bi bilo tudi mogoče. da bi bil kruljav in da bi ti prsti na nogah gledali iz čevljev in Lasje na glavi skozi klobuk. Lahko bo tudi bilo. da bi nosil eitre in da bi v želodcu čutil neprestano lakoto. Jimmy Miller, vesel si lahko, da se ti jc do»etlaj ved no dobro godilo in da dosedaj nisi imel skoraj nikdar smole. Ako pa mislim na Jimmy Lawaona, potem mislim: Jimmy, ti si pa lahko še bolj vesel kakor jaz. kajti na tem svetu si itak dokončal vsa pota."
Medtem je enoroki siromak, ki je sedel pri vratih, priredil svoje eitre in pričel udarjati prve akorde, kateri ko se kmalu spremenili v živahen fandango. Miller si zopet .prižge smodko, se nasloni na «oI in prične puhati dim proti stropu.
"Da", nadaljuje potem počasi, 'Jim je svoje dolo dobro opravil. In ako še kaj misli, potem misli prav gotovo ono, kar je nudil tu-di tedaj, ko je zadnjič umrl."
' Ali jc že bil »>rej kdaj mrtev, k»j!" prekine ga Wilson ves začuden.
"Seveda, mrtev je bii, toda nekako čndno. Poglej v dnevnik bol-•tMrc r 5grinTT*nii mpngfj fr
□o; 'Mornar Jim Lawson oel se-: vefoameriške jadrauke " Hyrpe J rion" je umrl vsled nunene mr I rliee.J Povprašaj vrhovnega, niz j jega in rezervnega zdravnika, ka-j kor tudi vse druge, in vsi bodo! prav raeli prisegli, da je v Asp in- j tvallu umrl in da je tudi tam po-1 kopan. Vprašaj pa nas, ki suio tu kaj zbrani in vsi ti bomo takoj j I rage volje pričali, da je nmrl j rsled tega, ker je utonil, in sicer lne 16. junija 1SS7 v Boki kraj Buenos Airesn in da smo ga da-| nes dne 21. junija pe»kopali."
"Toraj je bil tedaj le navidezno mrtev?" prijw>mni Ned.
In medtem, ko je počasi kadil svojo sme»elko ter pil aniseto, in uedtem. ko so glasovi pravega španskega fandanga še vedno mn-ili tišino, pričel je pripovedovati Jedečo pripovest o pokojnem n o rn ar ju, na katero se še prav lobro spominjam, dasiravno je xl tedaj rninnla že dolga vrsta et:
"Kdo med vami je bil že kdaj t- Aspiuvallu? — Torej nihče' Potean bodite veseli, da še niste >ili tam, ker v tem slučaju bi >rav goiovo sedaj ne seeleli tukai in častili našega pokojnika, tem-reč ležali bi pokopani na Monkey Hillu, kjer bi počivale vaše kosti, iko bi jih psi. šakali in lisice že [>rej ne izkopale in oglodale. As-:> in wall je naj žal ost ne jse mrho-rinsko mesto na svetu in ni prav nič drugega, kakor velik kup ?;ioja in smeti. Mesto stoji tam. kjer se bode pričenjal Panamski Drckop (sedaj se to mesto imenuje Colon) in že večkrat sem se '•udi!, čemu pozna svet le ime Panamo na enem koncu prekopa, do-'•m o mestu nihče ničesar ne ve. fnače poznajo vendar ljudje ved no najboljše ono, kar je najslabše. in najslabše poznajo ono, kar je najbolje.
"V Aspinwallu imajo vedno rumeno mrzlico in tam so tudi ko marji večni. Tam vlada vedno neznosna vročina, (ločim je vreme vedno vlažno in tudi veter je skoraj nepoznan. Že pred no se pride v luko, zavoha vsakdo mrtvaški srak in že od daleč je slišati lajanje psov. Ako se kdo izkrca in ?re v mesto, potem mora biti pripravljen na to, da se ga pri belem dnevu napade na ulici in oropa, ločim se godi oaiim še slabše, ki šo toliko drzni, da se podajo v kako takozvano gostilno. Tako je bilo tam vsaj tedaj, ko sem bil jaz tam. Vsled tega se mi Aspin-vvall dozdeva tako, kakor kaka -tara čarovnica dolgih rok, katere vedno tako daleč razteza, da ni nikomur mogoče videti njenega obraza. To mesto neprestano privlačuje velike množine krepkih ljudi, ki prihajajo iz Severne, kakor tudi le Južne Amerike. Prihajajo pa vsled tega. ker jih privabi dober zaslužek, kajti pri dvomljivem predmetu, ki bo spajal oba oceana, se ""obivajo dobre plače. To delo zamoremo nazvati nekako poboljševalno delo. Ono, kar je bilo namreč ustvarjeno, je dandanašnji brez vsake -vrednosti za parobrodne družbe.
"Vsak teden prihaja na stotine novih delavcev. Na obrežju jih sprejmejo z godbo in medtem, ko jih iz parnikov izkrcujejo, igra godba na parniku venomer. Potem pa, ko jih e>dvedo v notranje pokrajine, se naravno tudi godba konča, kajti delavce pošljejo takoj na močvirja, da se tam potope v blatu in da jih komarji pri živem telesu požro. Zopet druge pa pošljejo k strojem ali pa tja. kjer se razstreljuje skalovje, kjer se jih na stotine vsaki dan onesvesti vsled mrzlice in vsled vročine.
Vse polno delavcev ne dočaka niti onega dneva, ko bi morali dobiti svojo plačo in vsled tega prihajajo tudi vedno in vedno novi delavei. Kdor utoni v močvirjih, ostane naravno tudi tu. dočim pokopljejo druge tam. kjer se jim poljuba in kjer je najbolj pripravno mesto. Vse one pa. ki umre radi rumene mrzlice v vrfiki bolnišnici, ki se nahaja na malem polotoku, pokopljejo na pokopališču. katero se imenuje Monkey Hill (Opični grič), kar je naravno dokaj lepo ime za pokopališče, katero je pa v Aspinvmllu itak najlepši prostor.
"Iz New York a smo pripeljali z našo jadranko raznotero blago In vse jc bilo na ladji v redu, dokler nismo pričeli nakreavati pesek, da damo ladji pravilno težo in enakotežje. Takoj s prvo nakr-cevaino ladjo, ki je priplula k naši in dovedla imenovani pesek, je prišla k nam tadi mrzlica. Krmar je bil mnenja, da so nam pripeljali peaek s pokopališča, kajti je prav Uko, kakor je war
v«nje je bilo najbrže tudi pravilno. kajti Monkey Hil se razprostira na drugi tftranl bolnišnice, vse do morja, kar naravno nikakor ni bilo ugodno za naš pesek.
"Takoj drugi dan smo morali z bedniško ladjo, katera je vedno plula po luki. odvesti dva naša mornarja v bolnišnico. Eden je umrl. še predno so mn zamogli v !>olnjšniei obesiti na vrat mali amulet, oziroma nekega svetnika, dočim je drugi umrl medtem, ko je duhoven kraj njega molil. Tudi nrmi so nekoč, ko s«*<m bil v bol nišniei v Pemambuco (Brazilija), privezali nekaj takega na vrat. Na svetini je bil vtisnjen angel in vrag me vzemi, ako nisem potem vso prvo noč sanjal o samih angelih. Od tedaj naprej sem pa bil vedno zdrav. Svetinjo hranim še veelno v denarnici med. drobižem.
"Tudi tedaj sem bii čolnar na jadranki "Hvpericor." m Jim Lawson je bil navaden mornar, baš kakor tukaj. Oba sva stala iu> krovu kraj odprtine, kjer sva od pirala tone peska in ga pošiljala v notranje prostore laelje. In baš. ko sva prevrnila zadnjo tono, se je Jim onesvestil in padel na krov. Vsled tega smo razobesili zastavo na velikem jamboru, kar je običajni signal za zdravniško k»djo, katera je potem tudi kmalu prišla in odveella Jima v bolnišnico za mrzlico. Zelravnikove-niu vesljačn sem dal en dolar in tako sem smel Jima spremiti v bolnišnico.
Sele potem, ko so mu odkazali mesto in ležišče in ko mu je neka takozvana sestra privezala na vrat amulet in ko jc duhoven, oblečen v črno obleko, zmolil eelo vrsto molitvic, jepris»-l zdravnik. Potem sem moral oditi. Ko sem potem pri vratih še enkrat pogledal na Jimmvja. sem opazil, da je postajal že rumen.
— Izgubili .smo našega naj-bol.jšega mornarja, dejal mi je kapitan. ko sem se vrnil na ladjo. — Najbolje bo. ako na k ream o manj peska, pri tem pa moramo zelo hiteti, kajti nikakor nočem, da bi se končno vsi izkrcali na Monkey Hillu.
"Ko smo ponesli Lawsona na koj.no. je bil *orek, in v petek, ko <mo se pripravili, da odplujemo. so je kapitan oglasil pri konzulatu. Ko se i c vrnil, nam .je t,vine-^•1 žalostno vest, da je naš Law son umrl, in sicer v minuli noči vsled rumene mrzlice.
"Izgubili smo torej tri mornarje in to pomenja mnogo za ladjo, katera zaeno s kapitanom in kuharjem ne šteje, več moštva, nego le osem mož. Ladja je vsled tega izgledala, kakor da bi bila pokvarjena. toda popoldne smo vendarle pripravili potrebna jadra m vrvi, da se napotimo na daljno potovanje. Drugo jutro bi nas moral mali vlačili parnik odvesti na prosto morje. Vso noč sem se tfc.daj mučil z groznimi sanjami in pri teh sanjah je i^avvson igral veelno glavno ulogo. Najprej sem videl divje konje, kateri se obi-čajno pojavijo pred kakim viharjem. in naš Lawson je sedel n i najdivjejšem konj«. Potem sem v sanjah videl neko staro žensko in končno smo z našo jadrauke jadrali naravnost na Monkey Hill, dočim je Lavrsoai stal kakor skala kraj krmila in spretno vodil jadranko z vetrom.
"Ko sem se končno prebudil, mi je nek notranji glas z vso go tovostjo dejal, da Lawson še ni mrtev in da je še vedno v bol niš niči. O tem sem bil potem tak-i prepričan, da bi takoj prisegel, da Lawson še živi. Tako sem si končno misli, da je še vedno pri zavesti ter da bi rad kaj povedal
"Mali vlačni parrnk, ki je bil črno pobarvan, zjutraj ni priš-ei k naši ladji, temveč stal je na vodi. ne da bi se iz njegovega dim nika kadilo. Brezdvomno je kdc zbolel za mrfclie.o na njem. V lukj ni bilo niti najmanjšega vetra tako da bi nam bilo tudi s per»co."-jo čolna za veslanje nemogoč' priti iz luke. Vsled tega smo mo rali ostati v zalivu >n se tolažiti « nado, da prične v kratkem pi hati zopet veter.
'' Tekom dopolelneva vzamem nekega mornarja s seboj v čoln in potem sva od veslala na druge stran pomola, ki je namenjen zf odbivanjc valov. Kapitanu sem dejal da grem ribariti. Kakor hitro pa prideva za pomol, take da naju z ladje niso zamogli ve-' videti, ava krenila naravnost pro ti kopnem.
(Konec prihodnjič V
MMii, awawi trem
Revmatizem je izginit,
Ako na stotis<*V onih. ki so rabili Rolgarski Krvni e'aj p^'lja tuka zahvalna ptsuia II. II. Vrni Sehlieku. I »rasi gittipo^lji*:—
Ne vem. kako more hiti. ker nisem niti eelo škatljo vašega taja porabil in nt* eutim prav nič več revmatizma v mojih kosteh. Prilagam še $1.00 še za eno škatljo. Vas hvaležno i>oz«lrav]jam in se prijioročam. vam mlani Jakob lUz-jak. P. O. Box 70S Cle Klmn. Wash.
l»ržite svoje telo v čvrstem zdravju z naravnimi rastlinami, ki so pravilno otkleljene s tajno bolgarsko formal o.
Nikar ne žrtvujte svojega wlravja z ponaredbami. Vedno vzemite original z jMidpisom H. H. Von Sehllcka na zavitku. Za sedem mesecev zadostuje le $1.00 s poštnino vrtni. Pošljite gotov denar, znamke ali money order, ali i«i naročite na (\ o. D. Prirejen in jameen le j»ri:
Marvel Products Company,
•J Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA.
Op«mba. Ako hočete, da zavitek pri jtoročimo. t»"tem pošljite So lOe.
HARMONIKE
tamal EaJfeflnSoll Vrst* isdalajaa la pocnrarUam pm aajaiijib aaaak. a Ca lo trpeiao la aanealjlro. T popra r« aaaoaUlva vaakOo poilja. km aaai h aad IS lat tnkaj t tam pocla la aedaj ▼ nojea laatneaa doma. V poprav«! t	kranjska kakor vaa dra«t
harmonika. Rabljena haraioalka kapa Jem la mota tudi v aaaaa«, MU U • la drrataa.
JOHN WVNXBL/ 1*11 Mmmt nmS M, fkrtbMl Skfe
Dr. KOLER
638 Penn Ave., Pittsburgh, Pa
SLO VENSKIIZD RAVNIK
Dr. lotof. }• i*|
__«t»x«]M slo v »naJcl
BdravnJk; lpt«'.la-JrgKf^	tlat ▼ Plttabaraha.
s* kj Ima Kletno vrtk VWBStotf ."7v ao t a<famTlJanj» jfiPl -	tajnih Mtuk k*
't f*—«
\ aiftlla aa iu»n-
Z	Jrtjenj« krrl ad:-«V.
1	• *i»aoTltia» «0«, ki
aa	izum«! «r.
tScilE- Prof. Mrtlck. C« I-■tAt* mozolja «1! mehurčka po
grlm, impeienje la«, boiačtna v koateh, Frtdlte ln Izčiatll vam bo krt. Na «aka]ta, ker ta boleaen ae naUa«.
•amanotok, kapa vac all tri par ln »aal ra« druce poaledlce, ki naatanejo radi tega. T« bolezni zdravim »o zadnji metodi v najkrajšem času.
Kakor hitro opazite, da vazi ponehaj* Boilu nnotnott ne takajt*. taatve* pridite la Jaz raja lo baa zopet povrnil.
flaaenje aevl. ki vodi u meh zrla ozdravim v kratkeaa «azn, Kvdroeeio ali vodenico, kilo ozdravim v SI u>*ak In alcer brez operacije.
Bolaanl mehurja, ki povaroMJa "pola-tine v krUu Lz hrbtu ln v«aa'ih ta« Prt	vode. oaaravtm a B+-
Raumatlzam, trganje, bolet:ne, eta-kllna, arbailco, ikrofla In druga kotna bolezni, ki naatanajo valed aetlatt krvi oadra*1»a t kratkem <aaa la ai »etra*-aa leda«.
Uradna ara: ▼ poaedeljklk, aredak ta »etklh od f. zjutraj do •. »opokdme. T torkih, ftetvrtklh la aobotah od I ara afatraj do t. vre svetar. — O k aedeUah pa do dv«h popoldne.
■ poŠto aa delam. — Pridite Vteta« — Ne poaablte Ime L« atevllkal
REŠIMO SLOVENSKI NAROD LAKOTE I
OGLAS.
Cenjenim rojakom priporočam •voja
NABAVNA VIHA *
lx najboljšega grozdja. Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal $6.50, 27 do 28 gaL $15.50, 50 gaL $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14-, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec 4% gaL $12,10 gaL pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino. S spoštovanjem
8. JACKŠB, Box 161	St. Helena. Cal
POZOR ROJAKI
aapab to v krtin, v etaalk daafc aapataama ozdra »feim apakUaa. bala. ton. krnele to ta.nt«
NAŠI ZASTOPNIKI.
kateri bo pooblaščeni pobirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Naročnina za "(Jlas Naroda" je: za celo leto $3.50, za pot leta $2.00 ln za četrt leta pa $1.00. Vsak zastopnik Izda potrdilo za svoto, katero Je prejel ln Jih roja-. kom priporočamo.
San Francisco, Cat: Jakob LovBo Denver, Colo.: Lonla AndolSek ln Frank Skrabee. Leadville, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Cnllg, John Germ, Frank Janesh In A. Kocbevar.
SaUda, Colo, in okolica: Louia Costelio.
Somerset, Colo.: Math. Karnelj. Clinton, Ind.: l.amt»ert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rudnina Aurora, 111.: Martin Jnrkaa In Jer nej B. Verbič.
Chicago, 11L: Jos. Bostič, Jos. Bllsh in Frank Jarjovee. Depue, I1L in okolica: A. Mežnsrl j. Joliet, 11L: Frank Bambich, Anton Bambieh. Frank Laurieh, A. utK-rsrar ! in John Zaletel. I La Salle, HI.: Matija Komp. Livingston, 111.: Mih. Cirar. Nokomis, 11L In okolica: Math. Galshek.
North Chicago, 111. in okolica: Anton Kobal in Math. Ogrin. So. Chicago, 111.: Frank Čeme. Springfield, III.: Matija BarboriC. Waukegan, I1L in okolira: Math. Ogrin in Frank PetkovSek. Cherokee, Kans.: Frank Reiisnlk. Kolumbus, Kans.: Joe Knaeflc. Franklin, Kans.: Frank Leskovee.. Frontenac, Kans. in okolica: Rok Firm in Frank Kerne.
Kansas City, Kans.: Geo. Bajuk In Peter Schneller. Mineral, Kans.: Frank AusruStin. Ringo, Kans.: Mike Pencil. Kitzmiller, Md. in okolica: rrank Vodopivec.
Baltic, Mich.: M. D. Likovlch. Calumet, Mich, in okolica: M. K. Kobe. Martin Rade in Pavel Shalt a. Detroit, Mieb.: Jos. Glasich.
Manislique, Mich. In okolica: Jona
Kctzian.
Chisholm, Minn.: Frank Govže, Jak. Petrkh in K. Zgonc.
Ely, Minn, in okolica: Ivan Goale, Jos. J. Peshel, Anton Poljanec ln I»ula il PeruSek.
Kvelcth, Minn.: Louis Gov2e In J.irlJ ' Kotze.
Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel. Ribbing, Minn.: Ivan PouSe. Kitzville, Minn, in okolira: Jo«
j Adamich.
McKinley, Minn, in okolica: Fr. Bojc. New Duluth, Minn.: John Jerina. Sartell, Minn, in okolica: F. Trlller. Virglaia, Minn.: Frank Hrovatich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. East Helena. Mont, in okolica: Frank Petrleh.
Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls. Mont.: Math. Urleh. Roundup. Mont.: Tom a is Paulin. Dawson. N. Mex.: Mike Krivec. ' Gowanda, N. Y.: Karl Sterni^. Little Falls. N. V.: Frank Gregorka In Jernej Per.
Barberton, O. ln okolica: Mar h. Kramar.
j Bridgeport. O.: Frank Hočevar.
Collinwood. O.: Math. Slapnlk la Jobu Malovrh.
Cleveland, O.: Frank Sakser, Jakob Debeve, Chas. Karlinger. J. Marinčic, 1 Frank Meh. John Prostor ln Jakob Resnik.
Lorain, O. in okolica: Frank An sole. Lonis Balant In J. Kum.se. Niles, O.: Frank Kogovdek. Youngstown, O.: Anton KlkelJ. Oregon City.Oreg.: M. Justin In 3 Misley.
Allegheny, Pa.: M. Klarleh. Ambridge, Pa.: Frank Jak&e. Besemer, Pa.: Louis Hribar. Broughton, Pa in okolica: Antoa
Ipavec.
Burdinc, Pa. bi okolica: Joha
DemSnr.
Canonsburg. Pa.: John Kokllch. Cecil, Pa. in okolica: Mike KoCevar. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk, V!d , Rovan^ek in Jos. Tnrk.
Claridge, Pa.: Anton Jerina In Anton I Kozoglov.
Dunlo. Pa. in okolica: Joseph Suhnr. Export, Pa.: Loula Supanelč ln Fr. Tre beta.
Forest City. Pa.: Mat. Kamln, Fraok Leben in K. Zalar. Farell. Pa.: Anton ValentiniČ. Greensburg, Pa. in okolica: Frank Novak.
Hostetter, Pa. In okalics: Frank
Jordan.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja la John Polanc. Luzerne, Pa. In okolica: Ant
Osolnlk.
Manor, Pa. In okolica: Fr. DemJIar ; Moon Run, Pa.: Frank Maček In F-; PodmllSek.
Pittsburgh, Pa. In okolica: TJ. R. ! Jakobich, Z. Jakshe. Klarich Man. I ' Magister, I. Podvaanlk ln Jos. Poga&ir Reading, Pa. In okolica: Fr. Špehar South Bethlehem, Pcnna.: Jeru. Koprlvdek. Steciton, Pa.: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. in okolica: Fran« Schlfrer.
Tyre, Pa. In okolica: Alois Tolar. West Newton, Pa.: Joeip Jovan. Willock, Pa.: J. Peternel. Murray, Utah in okolica: J. Kastells Tooele, Utah: Anton PalčlC. ; Black Diamood, Wash.: G. . Porenta.
Davis, W. Ya. lo okolica: Jobs Brosleh in John Tavielj. Thomas, W. Va. In skalica: i
Korenchan.
Milwaukee, Wis.: Aug. Collander ia Josip Tratnik.
Sheboygan, Wis.: Anton He, Msrtls Kos, John atsmpCel In Heronln Svetlin.
Wert Allis. Wis.: Anton Dem dar la Frank Skok.
Rack Bp ftp f. Wye.: Frank Fortnna, A. Jrnrtin. Valentin Marrina In VaJL
• iLAS XARODA. S. MAJA 1917
(Št
Jugoslovanska

Katol, Jednota
m
Inkorponrana dne 24. januarja 1901 v državi Minn.
sedež v ELY, MINN.
•LAVNI URADNIH:
FHdsednlk: MTHABT* BOVANSEK, R. F. D No. 1, ConemaigK, Pa.
Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl A ve^ Loral*, Okio.
•lami tajnik: JOSEPH PISHLEB, Ely, Min*. Slavni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, BUrajnlk N. S.: LOUIS COSTELLO. Salida. Cole.
VRHOVNI ZDRAVNIK: N
Dg. JOSEPH V. GRAHEK. 843 Eut Ohio Street. PlttatwrfK,
Rodbinski sreča.
L. N. Tolstoj.
NADZORNIKI:
JOHN GOUZE, Box 109, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, »641 Avenue MM So. Chicago, IIL
JOHN VAROGA, 6126 Natrona Alley, Pitteburgh, Pa.
POROTNIKI:
HO. J. PO RENTA, Box 176, Black Diamond, Weak. LEONARD 8LABODNIK, Box 480, Ely, lfmB JOHN B UPNIK, Box 24, S. R., Delmont, Pa.
GOSPODARSKI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, MJsk.
JOHN MOVEBN, 483 Messba Ave., Duluth, Minn.
MAT. POGORBLC, 7 W Madiaon 8t, Room 605, Chicage, IIL
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, 8tk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver,
Colo.
FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Min»
Vsi dopisi, tikajoči ee uradnih aadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj ee pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od-strani članov se ne bode odbralo.
_Druitveno glasilo: "QLAB NARODA"._
'Posojilo za svobodo9.
» ■ ■ o ■ ■ ■
Državni za klad nič ar je te dni razpisal prostovoljno posojilo v znskn dveh tisoč milijonov dolarjev, obresti so določeno na tri in pol od sto.
To je največja ponudba, kar jo je kedaj ponudila via da Združenih držav. Prepričana je, da bo to posojilo častno podpisano. Bondi so izdelani za oddajo s prvim julijem. Sedanji načrt je, da sr jih izda po serijah po $20.
Včeraj je prišlo v državni zaklad v eni uri podpisov za miljon dolarjev. Skoro vsaka banka bo sprejela in podpisala te bonde brez komišna.
S tein se bo na izrazit način pokazalo zaupanje državljanov v ameriški narod.
Da so ti bondi v resnici tudi dobri, nam spričuje, da jih izda najbogatejša dežela na svetu.
Rojaki, kateri imajo mrtev denar, bodisi v žepu, ali kje drugje shranjen brez obresti, store dobro, da si nabavijo tako bonde.
Enako dobro bi storila naša podporna društva, da iz rezervnega sklada kupijo take bonde, posebno, ako prev-darimo, da marsikaka banka plača le po tri odstotke od sto, ker pri tisoč dolarjev dobe $5 voč obresti od teli bon-
dov. —
Tri in pol odstotno vladno posojilo je zelo velika pri-\ lačna sila. kajti v tem*je popolna in absolutna varnost in nod obvesti, kakorifaih ne nudi marsikatera banka. Ti bondi pa bodo lahko zvišani, kar se tiče obresti, ako bi bila vlada prisiljena kdaj pozneje plačati za nje več denarja. Polo- tega pa so ti bondi oproščeni dohodninskega davka.
I*riporoča so vsem, da podpisujejo te bonde, ker je v njih dobiček. Toda ameriški narod je poklican k važnejšim dolžnostim. Prvič v zgodovini je Amerika zapletena v svetovno vojno. Nismo pričeli z vojno iz pohlepa in nepremišljeno: zavedamo se resnega položaja.
Dalje nas pa vse tudi veže patrijotična dolžnost do te dežele, kjer živimo, da jo podpiramo v teli časih, vsaj na ta način, da kupimo te bonde.
Oči celega sveta so obrnjene na nas in nas bodo posnemali. Prvi korak je, da se nabere — denar.
V tem cilju, ki je naš narodni ponos, mora biti narod edin in požrtvovalen. To prvo posojilo mora biti podpisano in upamo, da tudi bo.
To bonde prodaja vsaka banka v Združenih državah in tudi ekspresne družbe.
Ako pa ima kak naš rojak predaleč do kake banke ali ekspresne družbe, mu te bonde izposluje brez stroškov tudi tvrdka Frank Sakser. 82 Cortlandt St., Now York, N. Y. Mr. Frank Sakser jih jo sam kupil za $10,000.
Ako kdo želi kako pojasnilo, naj se obrne nanj ali na kako bližnjo banko ali oksprosuo družbo.
M človeka dovolj izkuaeue-ca. da bi spoznal vse zlo. ki sra
stori.
•
Za bistroumne spoznamo samo tiste ljudi, ki so naših nazorov.
Malo j« poštenih ien.sk. ki ne bi
bile
naveličane svojejja poklies.
ODDA SE
lepo stanovanje, apartment, dve sobi, brez otrok, vse najnovejše ugodnosti, elektrika. Vprašajte v pisarni Nocbert u^m. ali pa pri Janitor, 403 5 ul»ea! Mim 1.
I Rad bi izvedel za naslov KARO-LINE ROL1H (Konesfckbo) Doma je iz Pregorij na Notranjskem. Imam ji naznanit nekaj važnega. Če kdo izmed rojakov ve za nje naslov, naj ca mi naznani, ali naj se- pa aams? oglasi na naslov: Vincent Ro-lich, 4716 California Ave., Seattle. Wash.	(8.10—51
I#ČE SE MOŽE
za delati 7 usnjarni. Debra plaža, stalno dele.
C. Moensch Sons Company, (13-4 » d) Oewsnda, N T.
(Nadalj vanje).
Zima je minila nenavadno lii-tro in mklva sva navzlic najinim načrtom ostala v Petrogradn še čez Vdikonoč.
Drujri teden po Velikonoči bilo je že vse za odhod pripravljeno in moj mož. ki je nakupil darov, cvetlic in raznih za naše življenje na kmetih potrebnih reči. oil je ne navadno dobre volje.
V tem pa je iznenadoma prišla sestrična ter najii priganjala, nhj bi ostala še do sobote, da bi še o-biskala večerno zabavo pri grofi-nji R. Pripovedovala je, da me trrofinja nujno vabi k udeležbi, da se je že na zadnjem ples« izrazil veliki knez M., ki je bil ta čas v Petrosrradu. da bi se rad z menoj seznanil in da le zateeradelj pride h errofinji na ples; proglasil me je za najlepšo žensko v eelej Rusiji. Vse mesto se baje snide tain; skratka, bilo bi skoraj neodpustljivo. ako hi ne prišla t je.
Sergij Mihajlič je bil v drugem kotu dvorane, kjer se je 2 nekom pogovarjal.
—	Pridete torej Marija ? — v-prašaia je sestrična.
—	Odpotnjeva pojutrajšnjem na deželo. — od vrnila sem obotavlja je ter zvedavo pogledala moža. Najina pogleda sta se srečala in brzo sem se obrnila v stran,
—	Pregovorila ga bom. da še o-staneta. — rekla je sestrična, — v soboto pa bo ve vsem zmeša le glave. Kaj ne?
—	To bi pokvarilo najine načrte... Tudi je že vse pripravljeno 7.a pot. — odvrnila sem, malo da ji nisem obečala.
--Bi li ne mogla že nocoj obiskati kneza? — vprašal je z drugega kota moj mož s trepetajočim glasom, kakeršnega doslej še slišala nisem.
—	Ah, ljubosumen je! Tega nisem opazila! — zasmijala se je sestrična. — Sergij Mihajlič, ne vabim je knezu na ljubo, marveč prigovarjam ji nam vsem na ljuba v in ker tudi grofinja R. jako želi, naj bi prišla.
—	Dano jej je na voljo. — o-pomnil je mož in odšel ven.
Opazila sem ročno, da je nenavadno razburjen; osupnilo me je tako. da še sestrični odgovorila nisem. Ko je odišla, šla sem k možu. Sprehajal se je zamišljeno po sobi in ni me opazil niti slišal, ko sem vstopila po prstih.
V duhu že vidi moj mili Ni-koljski dom, — mislila sem si, ko sem ga opazovala. — Izvestno mi sli na svoje njive, na kmete, iia najine tamošnje večere in žvlje-n je...
Ne! — odločila sem se, — vse veselice in laskanja vseh knezov na svetu dam rada za nje-erov radostni nasmeh, za 'njegor-vo tiho ljubezen.
Že sem mu hotela naznaniti, da ne pojdem na zabavo, ko se je h krati ozrl in opazivŠi me. nagr-bančil čelo. Njegov pogled izražal je zopet nekak ponos, ostro-tuuje in njegov zavetni, "premišljeni mir. Ni hotel, da ga smatram za navadnega Človeka, nego da ga najbolje sodim in razumem.
—	Kaj pa ti je, moja draga?
S tem malomarnim vprašanjem obrnil se je mirno k meni- Nisem mu odgovorila. Mrzelo me je, da se je skrival pred meno}, da noče ostati takšen, kakeršnega sem imela rada.
—	Hočeš še v soboto na zabavo? — povprašal me je hladno.
—	Rada bi bila šla. toda tebi to ni všeč. In tudi spravljeno že imava vse. — dodala sem naglo
Nikdar me še ni pogledal tako hladno, nikdar še ni tako hladno govoril z menoj.
—	Pred torkom ne odidem in naročil sem, da se stvari zopet iz-ložijo iz zabojev, — rekel je. — Zato lahko idea, ako te veseli... Bodi torej tako dobra, pa idi. Ne^ zdaj še ne odpotujem.	/
Kakor vsikdar. kadar je bil razburjen, hoidil je z neenakima koraki po sobi ter še se za-me zmenil ni.
—	Jaz te resnično ne razumem, — dejala sem opremljajoča ga z očmi. — Ti trdiš, da si vedno miroljuben (ali tecra ni trdil nikdar), zakaj torej sedaj govoriš z menoj tako čudno? Pripravljena sem tebi na ljubo žrtvovati to veselje, ti pa nekako ironično tir-jas od men«, kakor se nikoli poprej. naj bi šla na zabavo.
—	A, tako! TI aa saw frtvn-*** -J^^ *™* *
d i jaz se žrtvujem. Česa si more človek še poželeti. To je boj velikodušnosti. Je-li mogoče zahtevati še večje zakonske sreče?
Bilo je prvokrat, da sem slišala od lijega takšne zasmehljive besede. Pa njegovo smešenje me ni osramotilo, marveč ranilo; njegova jeza me ni prestrašila, marveč prešla tudi na-me. Je mar bil on. kateri se je v najinih razmerah kazal vedno tako rtdkritega in prostodušnega?
In zakaj govori Jako?...
Zato. ker sem mu hotela žrtvovati nedolžno veselje, v katerem nisem opazila nič hudega in zato ker sem ga še pred kratkim tako razumela in ga tako ljubila!
Najine uloge so se spremenile: izogiba? se je vsej odkritosrčnosti, jaz pa sem jo iskala.
—	Jako si se spremenil. — vz-dihnila sem — S čim sem se ti zamerila, da tako ravnaš z menoj? To se ne godi za volj omenjene zabave, imeti moraš kaj drn-zega. starejega proti meni na srci. Zakaj nisi odkritosrčen? Se mar ti sam poprej nisi bal odkritosrčnosti? Revi mi odkrito, kaj imaš proti meni?
Kaj bo neki odgovorit, dejala sem samodovoljno pomišljajoča. da nima nič. kar bi mi mogel očitati to zimo.
Ko sem izgovorila, vstopila sem v sredo sobe, tako da Je moral iti mimo mene.
—	Prišel in objel me bo in vse bo dobro. — mislila sein si in bilo ni je. eelo žal, da mu ne bom mogla dokazati, kako se moti.
Vstavil se je v d met m. kotu sobe. gledal me ter izpregovoril -.
—	Ti še torej vedno ne poj miš?
—	Ne!
—	Tedaj ti povem. Meni se gnjusi. prvikrat gnjusi. kar čutim in vender se tega čustva opro stiti ne morem.
In obstal je — očividno se je prestrašil rezkega svojega glasu.
—	Kam nameravaš s tem ? — i povprašala sem ga zlovoljno s! solzami v očeh.
—	GnjitsL se mi. da te knez pro-glašuje za zalo in da ti temu na ljubav hitiš njemu nasproti, da pozabljaš na svojega moža. na sebe in na svojo žensko čast, da nočeš razumeti, kaj mora za te občutiti tvoj mož, ako ti sama v sebi nimaš čustva dostojnosti; pa nasprotno še prihajaš k svojemu možu rekoč, da se žrtvuješ; češ: če bi se pokazala njega Visokosti bila bi za-me večja sreča, pa jaz j j o žrtvujem svojerftu možu.
Kolikor dalje je govoril, tolikanj bolj se je razburil in glas je bil rezak. zbadljiv in neusmiljen.
Takšnega še ga nisem vi'Jela in se tudi nisem nadjala. da bi kedaj bil takšen; kri mi je stopila v li* ee; zbala sem se ga, pa ob enem sem čutila nezasluženo razžaljeno in polastila se me je želja, da bi se {znosila nad njim.
—	Pričakovala sem to že zdavnaj, — odvrnila sem — le govori, le!
—	Ne vem, česa si pričakovala ti, — nadaljeval je moj mož, — pričakovati sem pač moral najhujše jaz, videč te vsakega dne v tem blatu, v tej lenobi, razkošju in bedastej družbi in pričaKal sem to — pričakal, da čutim bolest in sramoto, kakor nikoli poprej; — sramoval sem se tebe, ko mi je tvoja prijateljica s svojo umazano roko stiskala srce in govorila o mojej ljubosumhosti. o mojej ljubosumnosti — do koga? Do — človeka, katerega midva ne poznava. In ti me kakor navlašč nočeš razumeti in mi hočeš žrtvovati, pa kaj? — Sram te bodi, zavoljo ponižanja svojega? In žr-tva! — ponovil je zbadljivo.
—	A, taka je torej moč moža!
—	pomislila sem si. — Žaliti in poniževati ženo, katera ničesar zakrivila ni. To je toraj moževa — pravica! Pa jaz se ji pokorila ne bom!
—	Ne. — dejala sem glasno. — jaz ne žrtvujem ničesar, — začutila sem. kako so se mi .nosnice širile in mi je kri silila v lice. — V soboto pojdem na ples in sicer na vsak način!
—	Voščim ti obilo zabvae. Ali med nama je vse končano! — za vpil je jeze zardel, ni se mogel dalj premagovati. — Ne boš me delj mučila, bil sem norec. da...
—	pa ustne so se mu tresle in pre magal se je le z o&vidmm naporom, da ni izgovoril, kai mu je bilo na jezici.
Bala*sem se ga v tem trenutku in ga obenem sovražila. Hotela sem mu se očitati mnogo ter se o svetiti zavoljo razžaljenja; toda ko bi le odprla usta, zaplakala bi in se tako pred njim ponižala.
Molče sem iia iz aeW.
Ko nisem vaš slišala njegovih
Slov. pevsko podporno društvo "ZVON"
SEDEŽ V CLEVELAND (NEWBURG), OHIO.
URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF BLATNIK, 3582 E. 82. St., Cleveland, Oblo. Podpredsednik: GUST STRAJNER, 993 E. 63. St., Cleveland, oblo Tsjoik; ANDREW ŽAGAR, 3704 E. 78. SL, Cleveland, Oblo. Pod tajnik: ANTON GORENC, 7728 Osage Ave., Clveland, Ohio. Blagajnik: MIKE VRČEK, 3681 E. 78 St, Cleveland, Oblo. Zapisnika rleu: ROZI MATTER, 3522 E. 82. St.. Cleveland. Ohio.
NADZORNI ODBOR:
MARY CLIHA, 3606 E. 78 St., Cleveland, Oblo. ' . MARTIN MARTINŠEK, 3559 E. 81. S t, Cleveland. Oblo _ FRANK VRČEK, 3G84 E. 78. St., Cleveland, Oblo.
BOLNIŠKI NADZORNIKI:
JOHN FONDA. 7825 Burke Ave., Cleveland, Ohio FRANCES ZABUKOVEC. 3684 E. 78. St., Cleveland, Oblo.
VRATAR:
LUDVIK GRUDEN, 3684 E. 78. St, Cleveland. Oblo.
Seja se vrSi prvo nedeljo v mesecu ob 9. ari dopoldne v Mike Ptutevi dro-ranl. 3611 E. 81. St, Cleveland, Ohio.
S	|
ma grozen strah vsled tega, kaT se je ravno zgodilo. Grozna mi je bila misel, če bi najina vez, ki me je delala tako srečno, resnično bila raztrgana za vselej in hotelu sem s«» vrniti.
—	Toda. ali se je že vmiril dovolj, da hi me ume), ko mu molče podam roko in ga poglcuam proseče? — pomislila sem.
Bo li priznal mojo velikodušnost?. .. Kaj pa, ko bi menil, da se le hlinim? Bo li v svesti si svoje pravice s ponosnem mirom vspre-jel moj kes ter mi milostno odpustil? In zakaj me je on. ki sem ga ljubila tako goreče, tako neusmiljeno razžalil?
.Sla sem. pa ne k njemu, nego v svojo sobo. kjer sem dolgo sama sedela in se jokala, spominjala se s strahom vsake med nama izgovorjene besede. zamenjavala nje z drugimi nežnimi in prijaznimi besedami; ali brzo mi je zopet prišlo na misel, da me je razžalil tako hudo in kako se je bil raz srdil nad menoj!
Ko sem bila zvečer ž njim pri večerji in se je pogovarjal s S., ki naju je ravno obiskal, začutila sem še le, kakšen prepad se je odprl med nama. S. me je vprašal, kedaj odpotujeva, a jaz mu nisem mogla odgovoriti, ker mi je Sergij Mihajlič planil v besedo. rekoč:
—	V torek. Obiščeva še namreč družbo grtffiče R. Kaj ne. da pojileš t je? — obrnil se Je k meni.
Prestrašil me, je njegov navadni glas in plašno sem ga pogledala. Oči njegove so bile uprte na-me, njegov pogled je bil zloben in zaničljiv. a glas miren in hladan.
—	Da, — odgovorila sem.
Ko sva bila kasneje sama. pristopil je k meni ter podal mi roko.
—	Prosim te, pozabi, kar sem ti očital. — začel je tiho.
Prijela sem ga za roko. nasmeh iznenadenja preletel mi jc lice in skoro bi me polile solze; toda iz-makrtil mi je roko in kakor bi se bal kakšnega razdnažljivega prizora. vsedel v naslonjač precej daleč od mene.
—	Torej si vender le domišlju-je, da ima prav? — vzdihnila sem in izjava, da ne pojdem na zabavo, ostala mi je na jeziku.
—	Treba bo pisati materi, da sva odložila odhod. — rekel je: — inače bi znala biti v skrbeh, da
se je nama pripetila kaka nesreča.
—	In kedaj hoceva odpotovati? — povprašala sem.
—	V torek po zabavi. — odgovoril je mrzlo.
—	Nadejem se, da ne ostajaš zaradi mene, — rekla sem ter mu zrla v oči, pa njegov pogled je bil mlačen in nič nisem mogla posneti iz njega, kakor bi mi ga bila kaka nevidna moč s eim zakrila. Njegovo liee zdelo se mi je lt krati staro in neprijetno.
Obisakala sva omenjeno družbo in zdelo se ie. kakor bi se bile zopet vrnile najine sTare. dobre, prjateljske razmere, ali te razmere bile so po vsem drugačne! nego poprej.
Na zabavi sedela sem med go-spami. ko je pristopil knez k meni in morala sem vstati, da mi je bilo možno ž njim govoriti. Vstajajo iskala sem nehote z očmi svojega moža in videla. Kako je na drugem konci dvorane zrl na-me in se potem obrnil v stran.
8TATE DEPARTMENT OF LABOR
BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jim pomaga Splošni nasveti, pojasnila in pomoč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila, kako postati državljan in o državljanskih pravicah..
Pridite ali pišite! Newyoriki urad: 230 Fifth Ave.
Urad v Buffalo: 704 D. 8. Morgan Building.
Rad l>i izvedel za naslov svojega prijatelja JOHNA ZAKRAJ S*:K. podomače Petrauov ;/. štrukljeve vasi nad Cirknico Pred 10 meseci sva bila skupaj v Port- Allegany, Pa, ( V kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. — Malh. Kra-šovee. ];t7f> E. 17. S!.. Cl»*v >-land. Ohio.	< ">-7 r.
HAXHAJNILO
Cenjenim rojakom v "Wisconsinu rttsnanjamo, ds jih bo v kratkem obiskal na! sastopnlk
Mr. Janko FMk*
ki je pooblaščen sprejemati naročnino sa "Qlss Nsroda" ln isdsjatl tozadevna potrdila. —. Upsti je, da mu bodo Šli rojaki r vsek oai-rih na roko
Urednlitvo^
VPOŠTEVAJTE.
Ako	** naslov svojih sorodnikov, lfrijateJjev, znan-
cev, itd.
Ako Želite prodati posestvo, hilo, trgovino itd. Ako želite objaviti krst, ienitev, ialostinko itd Ako želite dobiti delavce ali delo za Bebe. Ako želite objaviti društvene naznani]s
RABITE VSELEJ
"GLAS NARODA"
' * Glas Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasiei v Zedinienih državah, kakor tudi v Canadi itd.
"Glas Naroda" je najpriljubljcncjSi in naiboH razširjeni slovenski list na svetu.
"Glas Naroda" je razposlan na leto v Štiri in pol miljone (4,500.-000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje.
Cene oglasom so sledeče: Trikratno iskan je sorodnika ali prijatelja stane... _ $3.00 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota it5.
stane----------------------------------------$1.00
Enkratno iskanje delavcev stane_________$1.00
Enkratno iskanje del* stane.__________________$0.30
Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke ali kaj
enakega slane_____________________$i .Dn
Enkratno društveno naznanilo stane.............$0.50
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih.
Z naroČilom je potrebno poslati vsaj tudi denar. Naslovite na ?
"GLAS NARODA"
12 Cortlandt Street,	New x ork, N. Y.
Opomba: Rojaki, vpoštevajt^ naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jfli spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše naročnika pred raznimi sleparji, katerih jer vsepovsod dovolj. Zaeno pa svetujemo vsem rojakom kadar kaj kupujejo ali pa naroeajo, da se preprl^ Sajo če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo proda-}aiea, zakaj m. Posebno velike važnosti je za vsakeea uri naročilih p«
GLAS NAKOPAŠ* MAJA 1917.
EOI11II O
w svita Barto«
H^E
■ ^
BI__E)
li RBNMn dhati uvun im—ip
■•daft: FOREST CITY, FA.
»LAVNI URADNIKI i
Pltrt—l«nr; r. B. TADCHIH. «74 Ahmj A«-, Rock Spring* Wy» Pedpredsednik: JAKOB DOLENCJ. box 181« Brooghton. Pa. tajnik: FRANK PAVLOVClC, box «47, Forest City, Pa. PiMiifcl tajnik: AVGUST OOSTlfiA, box S10, Tonit City. Pa. Blagajnik: JOSIP MARINClČ. 6805 HL Clalr Are.. C&eveland. Okla Pomoto i IjJagajuik : ANT. HOCHEVAK, HVD. No. 2, box 111£. Bridgeport. Okla.
NADZORNI ODBOR i
Predsednik nada. odbora: JOSIP PETERNEL, box M. WiUock, Pa. L aadaornlk: JERNRJ HAFNER, box M, Federal. Pa. > nsdaornlk: IVAN OROflRLJ, 888 R. J57th St.. Cleveland. OUa
POROTNI ODBOR: PiaflMdnlk porot, odbora: MARTIN OBRR2AN, box 72, R. MlnSral, Kana« L porotnik: FRANC TRROPClC, R. F. D. No. I, oox 14«, Fort Smith. Ar% I. pseotalk: JOSIP GOLOB. 181« So. 14tb St. Springfield, m
VRHOVNI ZDRAVNIK: Ds. JORIP V. CRAHRK. 84S K Oblo St.. Plttsbnrga. Pa.
Urada* glasil« r **RLA9 NARODA", «3 Oortlaadt BL, Rs« Isrft, R. S,
Oanjtna droitva, osi roma njih uradniki bo naproieni petted vss te. »flsa direktno na glavnega tajnika ln nikakor drugega. Denar naj ae pa pe-RUa edlso potom pottnlh. ekspreanlb ali bančnih denarnih	nika-
kor Pa ne potom privatnih tekov, na naslov: Frank PavlovSč, Farmers R Miasm National Bank, Forest City, Pa.
V staflajn. da opaaljo droitveni tajniki pri poroailh glavnega tajnika Kaka ponunjkljtvostl, naj to nenadoma nasnanljo urada glav. tajnika, te ss aamore napako popra riti
DOSTOJEVSKI:
Mladenič
za GLAS NARODA J. t.
iM	(Nadaljevanje).
Kaj hu<V>. nora je. — Norec ne bo nikdar ničesar pametne-pa ukrenil. — S,> lase si ho nivala. pa ho prepozno.
—	Zakaj ji pa ne poveste.
—	Saj >i ne da ničesar dopovedati.
< je. Tatjana Pa v lovna, da napraviva načrt.
Kak.š^n načrt, mladenič?
l>a pride nocoj ali pa julri Katarina N'ikolajevna win.
—	- Jutri bo boljše kot pa noeoj.
-	Dali b. ne bilo dane-, mogoče?
Meni .se zdi, -la ne. — Boljše je prej vso ZAdevo preračunati in r*»iem pametno ravnali.	^
—	No, meni je navsezadnje vseeno.
-	l akaj. nekaj.
-	Kaj pa. Tatjana Pa vi ovna *
-	Ali bi ne bilo boljše, «la bi mi že danes izročil pismo? — Da bi tra ja/ spravila. — Morda se %e nremisliš?
Ne. ne >«•«» vzkliknil o^orieno. — Na noben način ne. —i Pismo jc dovolj varno pri meni.
—	Ali <*• res morem zanesti na te?
—	Pre7 skrbi bodite. — Ob kateri uri bo tukaj Katarina Niko-' Jajevna ?
—	Zdi nc mi. i t bo ob enajstih ali poldvanajstih. — Bodi v temi času pri meni. — klavna stvar je, da pisma ne zapraviš.
—	Ne bojte s«-. Tatjana Pavloma.
-	Kam si zdaj tiamenj« n 1
-	Ne vem. čc bo šel domov, ali k staremu knezu.
-	XajlK»ljš< bi bilo. . greš domov in knezu. — Povsod te pričakuj, jo — .laz sem se poslovil in odšel proti knezovemu stanovanju, ki je bilo obenem tudi moje stnovanje.
Že na stopnicah >»>m zaslišal kričanje. — Olas mi je bil znan, pa vseeno .nisem v »hi. »i odkod prihaja.
Na hodniku sem opazil sila čuden prizor.
Vrata kn.-zove sobe so bila na široko dprta. — Src-di sobe je stal Hjorinc ter podpiral starega kneza. — Pri tem je neprestano in brer. prenehanja kričal na Ano Andrejevno.
—	Moj Rog. moj Bog' je stokal knez. — Kam me hočete odvrti?
Vikar >e nc bojte gospod Vnez — mu je prigovarjal Bjo-ring — Tukaj ste pri slabih ljudeh. — Izkoristiti so vas hoteli
.Faz sem obetal kot okamenel.
Ana Andrejev na jc stala v iu jokala.
< astnik, ki j< bil prUel z Bjoringom je prijel starca pod pazduho in ga zače4 vleči iz sobe.
Stari knez se j.- branil z vsemi močmi in neprestano gledal Ane Andrejevno. — Gcdal jc je in jeeal:
—	Draga moja! — Predrag moja____
Ona se je parkrat zaletela v Bjoringa. *^da on io je surovo su-* nil od sebe.
To je bilo preveč zame — Planil nem v Bjoringa in začel slov-kovsti brez smisla in zveze:
- Vi. vi'-----Kaj ste pa vi? — Kako si upate v mojo hišo?____
To je moj goM .. Nikamor ne bo šel____ Nikamor____ Izgubite
se!....
Rjoring me je debelo pogledal.
—	A, vi »te prijatelj!
—	Kaj ho»Vte s tem? — sem mukoma ipregovoriL
—	A, vi ste t
—	Da. jaz sem. — Ali me ne poznate?
—	O prav dobro vas poznam, in v kratkem boste imeli «"ast seznaniti se a oblastmi.
—	fc kakšnim oblastmi? — Zakaj?
—	t aksjte, to vam bo prav kmalo jasno.
—	Gospod Rjoring. pustite tukaj tega človeka.
—	Kaj ima ta človek z vami ozi----«■ kaj imate vi žnjim?
—	Saj sem vam ie povedal, da je moj gost.
T« daj je utaree vprl v mene svoje oči in me gačel prositi:
~~ Vidite jo! — Tam stoji. — fiL-Hrite zanjo. — Oh. moj Bog, kako rad bi bil pri vas. — O. moj Bog, kako rad!
—	Pustite ga! — sem zakričal in zastsvil Bjoringa pdt.
Tedaj ie planil It meni in me z vso silo udaril po licu.
Jan sem s* *>potckel in psdel. — Mj klobuk se je zafcotalil po
to mojo namero je preprečil njegov tovariš, ki me je še enkrat vsekal za uho.
Medtem, ko sem se pobiral, sta že odvlekla starca na cesto. Jaz sem stopil sredi sobe in zaklieal Ani Andrejevni:
—	Ne bojte s»», gospodična. — Jay. vas bom branil. Dokler sem jaz tukaj, naj vas nič np skrbi! — Jaz jim bom pokazal pasjim dušam ! —
Divjal sem na cesto in vidri kako so spravljali starega kneza v
kočijo.
Hotel *em prijeti za konje, pa me- je koejaž mahnil z bičem. — Prijel sem za vrata, toda Bjcring jf> poklical bližnjega stražnika.
Ko v- stražnik videl gardnega častnika, je prišel ter me u-klejtil.
Jaz sein se vrgel na tla in začel brcati naokoli. — Kočija se je medtem odpeljala.
Stražniku -sta prišla šo dva na pomoč in dolgo časa je Trajalo. pred.no so me spravili vsi trije v policijski voz.
Nikoli ne bom mogel popisati, kaj sem doživel na po*i v stražnico in kaj sem doživel v tisti noči, ko sem bil zaprt. Polieijski sodnik mi je rekel, naj se legkimiram. •laz. nisem imel pri sebi ničesar.
—	Kako se pišete? — me je vprašal.
—	Dolgoroki — sem odvrnil. Ali knez Dolgoroki.'
—	Ne, samo Dolgoroki.
—	A, tako?
Sodnik se je pomilovalno nasmehnil in -pokimal stražniku:
—	Odpeljite ga!
Vrgel me je v sobo. kjei so bil trje ali štirje pijanci. Pijanci so me debelo gledali. — Začel sem se pogovarjati s tem in onim, toda nobeden mi ni dal odgovora.
Bil sem sain samoten, kot še nikdar na svetu. Moja glava je bila polna vsakovrstnih misli. — Premišljeval se m in ugibal, pa nisem mogel ničesar pametnega uganiti.
—	Kaj bo z Versilovom. kaj bo z Katarino Nikolajevno, kaj bo ; Ano Andrejevno?
Na vsa ta vprašanja nisem vedel odgovora.
Natančno se ša spomnijain, kako sem se potipal sredi noči za uinjo. — Med podlako in suknjo je zašomel papir. To me je nekoliko pomirilo.
—	Hvala Bogu! — sem mislil sam pri sebi — pisma mi'še niso r,«lvzeli. — To je še dobro. — Dokler imam jaz pismo, se ne more ničesar pripetiti.
In v lej smeri so se razpredale moje tnsli. pa so naenkrat zajele na hud odpor.
—	Kaj pa bo. če mi jutri policija pismo odvzame? — Danes me še niso priskali. ker so mislili, tja sem pijan, jutri me bodo pa prav gotovo.
Ure od polnoči do jutra so se mi zdele cela večnost. — Moji to variši so smrčali, jaz sem pa premišljeval. Slednjič se je začelo dan'iti. (,'akal sem stražnika, pa ga ni hotelo biti. Slednjič so se vrata odprla, in vstopil je stražnik.
—	Dolgoroki!
—	Da, jaz sem.
—	Za menoj!
Moj strah se je začel že izpreminjati v pošastno grozo, kajti prepričan sem bil, da se bo zdaj začela preiskava.
Toda na moje največje začudenje je bil sodnik sila prijazen.
—	Oprostite — je rekel. — Toda postava jc postava. — Nismo mogli drugače. — Aretirani ste bili zastran kaljenja miru.
—	Zdi se mi, da so drugi bolj kalili mir kakor pa jaz.
—	No, zdaj je že vse dobro. — Zdaj lahko odidete.
—	Ali res smem?
—	Seveda. — Zmota je bila. pa jo je nekdo pojasnil.
—	Kdo jo je pojasnil!
—	Tkti človek, ki vas je pustil aretirati.
—	Bjoring!
—	Da. tako nekako se imenuje.
Šele pozneje sem izvedel, kaj se je bilo zgodilo. _,_< Palis prihodnji«»___
| Velika zaloga vina in žganja. |
j	^jfe*	^^ b<'1g "no' 50 K*1«*1 Je..................£40.00	4
i	Rdeče vino. 50 galon je................$30.00	E
S	^^H^^^^EL Brinjevec 4 salone sodček je..........$17.00	S
0	jfl^P D rožnik, 4 galone sodček je..... ......$13.00	p
0,	JP^^^^^BT	M an je kakor 50 galon se mora plačati posoda.	4
K	Naročilu se more priložiti denar.	K
1	5308 St. Clair Ave., N. E.	Cleveland, Ohio. S
4	MABUAOMLL, - • |
0	^	fS9B BL Clalr Ave* N. K« CUfsn*. Obte. R
issssssaaa aAA^t s s
Zakaj?
Zakaj sprejemam vsak dan več naročil od naših rojakov ca rasne ameriške in importirane pijače? — Zato, ker je moje blago pristno, cene nizke in postrežba točna I Ako si neverni Tomaž, prepričaj se pri meni ali pri mojih odjemalcih i
V salogi imam vsakovrstne pijače od navadne mineralne vode di nsj dražjega iampan jca.
Ignatz Podvasnik,
025—27 station stn s. k. fitt8bt7soh, pa.
Phone Hiland ill.	SVOJI X SVOJIM.
___
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR g
J	(Notary Public)	g
J	f GREATER HEW TORKU	S
ANTON BURGAR g
IS OORTLAHD STREET, HEW TORE; H. T. B
IZDELUJE IN PRESKRBUJE	H
vsakovrstna pooblastila, vojaike profaje In daje potrebni	B
nasvete v vseh voj&Skih zadevah. Bojakom, ki iele dobiti	D
ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije gle.	B
de datuma izkrcanja ali	panika.	D
Obrnite se zaupno n* njega, ^kjer boste tofao 1» solidne*	B
wawiwyMMiJiw m a HMuimiai
^	^ola j jul o d a*
Ugodna prilika.
OGLEJTE SI FASBIE
V ST. HELENA, N. C.
St. Helena, N. C., leži v bližini velikega mesta "Wilmington, N C., in tiK imamo še eez sto izi;i5<*e-j nth in razoranih farm. Zemlja je izbrana najboljša in razdeljena v farme po 10 in tudi več a krov Tukaj rodi vse. in sieer S mcscev v letu. Podnebje je zdravo in prijetno, ker nikdar ni prevroče in ne premraz. Dobra pitna voda. j Od že preje označenih farm so ! prodane št. 9, 11, 12. 19 in 44. Tu ; zdolaj opišemo zopet par farm. ki j še niso prodane.
i Farma št. 16. — Izvrstna mala farma, obsegajoča 20 akrov fine zemlje. Lepo barvana prikup ljiva hiša. Mala šupa. Na prijaznem kraju ob glavni cesti, poleg postaje. Vsa zemlja je izeišee-na fn kakih osem akrov je izora-nih. en del zasejan. In to zemljo se vsakemu lahko priporoči. Cena $1] 50, plača se $287.50 takoj in po $172.50 na leto v petih letih.
Farma št. 19. — Ta farma obsega 10 akrov, ima prostorno hišo s firtirmi sobami, prijazno pobarvano. Mala šapa, studenec in mali vinograd. Leži ob glavni cesti, blizu postaje, cerkve in šo le. ~y2 akrov fino obdelanih in ostalo je dobra zemlja, katero se lahko še izorje, Če potrebno. Na to farmo se lahko takoj naselite. Lepa prilika priti do dobre farme. Cena $1150. plača se $237.50 takoj in $172 50 vsako leto v pe tih lotih.
Farma it. 21. — Deset akrov fine zemlje brez poslopij. Kupec lahko rabi sosednje poslopje, dokler si ne zgradi svoje lastne hiše. Ves materijal za zgradbo poceni. Leži na severno stran železnice, okrog % milje od postaje, cerkve in ljudske šole. Vsa zemlja je iz-čišeepa in polovico izorame. Ostalo se takoj lahko izorje. Cesns $500, plaea se $125 takoj in po $75 na leto v petih letih.
Farma št. 276. — Ta farma ob-isega 11 akrov prav ob progi Atlantic Coast Line želeesnice in je j blizu pest a je. Vsa zemlja je izči-. »eena lesa. Sedanja cena je $700 | toda nadaljuje se z delom in prištelo se bo še stroške za razne naprave. Pogoji: eno četrtino naprej in ostanek v letnih obrokih v petih letih.
Rnakih farm je na izbero in tu Idi imamo mnogo zemlje za pašni-jke, katero zemljo naseljeniki lah-ko rabijo, dokler ni prirejena za ; razprodajo.
Vsa zemljišča so last Mr. Hugh MaeRae & Co. m na zemljiščih je Mr. L. N. Johnston superintendent, kateri daje naseljencem nasvete in jim je v pomoč.
Družba nima kričavih agentov in zato tudi ne kliče špekulantov, za katere ni prostora v tem kraju. Namen družbe je, da se vsak sam prepriča in potem sele kupi. Družba noee špekulantov, ampak le pridne naseljence, ki si hočejo z d<'lom vstanovrti svoj dom in ne pa z mesetarijo. Take potrebujemo, pa nobenih dragih, ker za zadnje pri nas ni prostora.
Vsak prvi iu tretji torek v me secu je znižana cena za vožnjo iz Washingtona, D. C., do St. Hele na, N. C., in stane ie $11.10 za sem in tja. V slučaju, da se odločite za obisk na farme in želite kaka nadaljna pojasnila, nam pi šite in mi vam bomo dragevolje pojasnili, kar boste želeli.
North American Farms Assn.
(Inc.)
17 Battery PI.. New York. N. Y POZOR ČITATKLJIt
iHIPNOTIZEM
■ Cena knjigi je s poitnino 35e. slovenska knjigarna
P. O. Bs» 1C1L New Ysrtu K. T.
[ Dr. L ORE Ni, f
j I Jss sem edini Slovensko govo-1J j [reči Specialist moSkih bolezni v I j i jPlttshnrghn, Pa.	m
*D	M
S Uradne are: dnevno od 9. do- S S poldne do a ure srečer. V pet- S Bkita od 9. dopoldne do Z popoL 9 I Nedeljo o^lO dg^do Ž. pspoL |
I Najstsrajsa slsvensko-bmtska trgovina z likery vAmerlki. |
1 Ml tsh andlSM salo ssloas saJboljUS likerjev pe aiaflsWk jpnaSl
V	Brtnjevee, ssbnJ (S stekleni«) • „„««„—	• * M J
■	Brinjevec, wboj (12 ateklenl«)________________18J0	S
fl	Troplnjevec, galona........... . . . . S2.2S, $290,12.7» ln	M	§
m	Tropinjevec, naboj (S	uo	]
Z	Troplnjevee. nsboj (12 iHiklnli)^.,,,..^^..,...,	10.00	J
V	SUrorka, galon.................... fSL7lla..M.OT.M	t.00	V
■	Brtnevec, (poaameana at^lenice)	UBS I ; i Ha elavnl "W Pnre Bye Whiakey, 7 let etar |
Z	saboj (• »teklenk:)..«««— |N ]
I	eaboj (12 ateklenl«)_______________________ILm 1
iA	Coneoid vino, rdsCs,	|S2.M	i
Concord rlno, rdeče, pol berela....... . . .... . . . . ^ —	iui	Z
Z	Pri odjema 5 ln 10 calon, atane salona- — —	— — j|	J
9	Pri odjemu ene »sms galona pa...—LN	9
V	Belo vino, berel — — —	— b w	I I	Belo Tino. pol berela —„ —	_w jg.0t	A m	M odjema B ill 10 ploii, itu« plou	L09	i Z	M odjenn tu «m i^cm	XM	j
) A Ca posodo raAmaao aiedeCe cene: sa B, 4 la 4% galoos	Bi	I
: A	centov, sa B, • ln 10 galon sod&s 914» la sa 2S galon (pol bsrsla) |LM,	1
i Z	Berela pa damo aaatonj.	|
V	Z naročilom pošljite vsdao tadl Money Order sil pa hsslal M,	1
V	Za vss blago JaaB	0
i THE OHIO BRANDY DISTILLING COMPANY i
1 «1«—I it. CLAIM ATE.	CIMVSLAND, OHO. ft
--------
POPOTNIKI.	|
Vsm onim. H ste aateenjenl potovstl s Cleveland, p o ulna sle Lasts	5
drnftlno, bo potrebno nabaviti poblMro In knhlnjsko opsavo ako as ksletfl	s
« nastaniti v naM nseelblnl. Sato ob tej priliki prlporaBsas svojs vsllkS	2
4	prodajalne, kjer dobite vss kar Is potrebujeta. Pri Mai taate vfdss pe-	S
!J Meno ln ssnesljlvo blago.	9
{ Ako dospete v Cleveland aa postejs In se m veste kam ebrnM. pa-	2
K kličite na telefon Princeton 1881 all pa Roeedale 1881 la jas boa poslal	2
5	Sa avtoBtobU po vas. Ako pa vssmete pocestno karo ss peljlte s EL Osla	2 karo do S2. eeste In aa vogsln St. Glair Ave. ie naalovj
A. GRDINA,	\
6127 Bt. Clalr Ave^	dmUod.0. i
Pri mil ss vedne doM IStal koledar ss 20s. poBtalk Mini
n|a|a|k|BlMMMMMMMMMfeMIMMMMfelMBMMIHBMBMBI^'
• i
Frank Petkovšek I
Javni notar (Notary PubliiJ 718-720 MARKET BTKII9 !
VIVKIfllli III ■■■
PRODAJA fina vina, [ntytai psnttfc patentirana sdravila. mvB _ PRODAJA vsAna listke mk pftkowai —	skikirt.
~i * i	POŠILJA denai i slari kjraj aanHUlie H
I "GLAS NARODA' polteno.	^ .
| BI Oortlaadt Street. UPRAVLJA YH t kotički »efffl Mft Hew loci. a. x* ioU dala,	|
^..i . -.-.■■■-,,,.,■■ . , .......... i i.
IiaaaraiaiaiaiBi^^
CENIK KNJIG
kntere ima v znlogi	Ej
SLOVENIC; PUBLISHING CO. j j
82 CORTLANDT ST. NEW YORK. I*: V
. !!
Hiaiaiaiaiaia^^
POUČNE KNJIGI:	Rodbinska, sreča	—.50
Sita, mala Hlndoetanka	.—.25
Abnov nemSkoanglefikl tolma«.	Slovenske novele in povesti	i—.30
▼essn	Socializem	,-.10
Cerkvena agodovlna	t^.70 Socljalna demokracija	»-.l/l
Poljedelstvo	&50 Stanley v Afriki *	t—,2S
Postrežba bolnikom	»—.20 stezosledec
Sadjerejs v pogovorih	e.2B Timotej in Fl lemon	—.ij
Slov.-sngiefisl ln sngl.-slov.	Vjetnik na galeji	c-.16
alovsr	B1JS0 Vojna na Balkanu, 13. a ves.	BIAS
j Srednji katekizem	— JS0 Zgodovina c. in k. pefipolka ftt. 17
Trtna uS ln trtoreja	F—.40 B
Umna Živinoreja	»—.80 ziatokopl	,-.4*i
Umni kletar	fc=.30 Zlatarjevo zlato	B1.00
j Umni kmetovalec	&50 življenje na avstr. dvora ali
j Veliki slovenako-angleiki	Smrt cesarjeviča Bndolfs (Tra-
tolmač	$2.00 gedljs v Meyerllngn)	e-.TB
Jvenček častltk	Sherlock Holmes-
ZABAVNE IN RAZNE DBCGB Z	pU
KNJIGE: Zaklad knpčevalca s sntnjl	s—.IS
[Ena sama kaplja Črnila	.IS
Cesar Jožef	s=.30 Grob v svetilnika	►~.1S
Bvstablja	r—JM Gospa s kanarskim brlljsntom	&1*
Doll a orožjem	s—.00 Kako so vjeli Jacka razparača	f—.IS
Hildegarda	e~.S3 Londonski ponarejale! denarja	—.IS
Hukald pripovedke	—.20 Plemič	blII
I za nami, mala Japonka	—J23	RAZGLEDNICE«
Izidor, pobožni kmet	;—.25 „ _____	- , .
Is raznih stanov (pesmice)	-.20 NewyonSke a cvetlleami. hmno-jama nad Dobrnfio ^e. bofWne. novolstns ln
Jaromll 20 velikonočne komad po	f=-.0B
Juan Miseria	$1.00 *ucat P® w ^ fc w »»
Jnri haron vp«	^^ mest« Torka a kras-
Juri baron Vega	—.25 ^
Kako vzgaja nsoda	.-40	'	-
Kraljičin nečak	^.40	ZEMLJE VIDO i
Korejska brata	<=2.40 Združenih držav	f-j.1S
Maron, krščanski deček is Liha-	veliki
nons	e?jSO Avstro-Itslijanska vojna mapa	h-11
Na valovih jninega morja	—.20 Rjiikanairih držav	t-JM
Nekaj iz ruske zgodovine .20 Evrope	hjj
O je tiki	f-^.lS Evrope, vezan	t—£o
Oglanlca all bndoblja ln no- Vojna stenska "»^pt	11.50
dolžnost	f=s.jo Vojni atlas	e<2S
Pegam ln Lambergsr	i=.B6 Zemljevidi: New Xorf, Colorado,
Potovanje v LUlpot	«—.25 Illinola, Kansas,	'
Praikl jndek	.-.BO Ohio, Pennsylvania, Mlimeoota,
Preko morja	<s.4d Wiacoodn, Wyoming ln Went
Preganjanje indijanskih mlai-	Virginia ln vseh drugih držav
jonarjev	nt) po
Princ Evgen Savojskl	— 25 Avstro-Ogrske maB	hJ«
Prisega hnronskega glavarja	—40 veliki vesnn	^ —
Bevolndja na Portugalskem	t—.80 Celi svet	mlss
BepoStev	.--.25 Velika stenska mspa U. B. as
JUb>g^rV,fflT UanTlIiim ]i prilTmi	ttTV>1 P» M	ma