Posamezna številka po 10 vin.
UREDNIŠTVO ZARJE j« v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradnes ure za stranke so od 10. do 12. dopoldne in od 4. do 7. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma so ne : : ;	sprejemajo.	:	: :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ognrsko iu Bosno K 10’40, polletna K 5‘20, četrtletna K 2'00, mesečna K —‘90; za Nemčijo celoletno K 12-—; za ' : :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 14’—.	: : :
n ZAHJA“ izhaja v Ljubljani vsako sredo
in soboto.
•«d
•••
Glasilo slovenskega delovnega ljudstva.
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, II. *ad-stropje, in uraduje za stranke vsak delavnik od 9. do 12. do-' poldne in od 4. do 7. zvečer.
Inserati: enostopna petit vrstica 20 vin., pogojen prostor, poslan« :::	in reklame 30 vin. — Inserate sprejema upravništva. :::
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
Reklamacije lista so poštnine proste.
Stev. 820.
V Ljubljani, v sredo dne 18. marca 1914.
Leto IV.
Državni zbor.
N a D u n a j u, 15. marca.
Petkova seja, o kateri so prorokovali. da bo za dlje časa zadnja seja državnega zbora, je prinesla grofu Stiireklm precejšnje razočaranje. Koval je že na tihem načrte, kako bo vladal s § 14., a sedaj mora čakati še do torka, da bo vedel, na čem je. Na petkovi seji so namreč Cehi in Nemci napravili zadnji poizkus — pa prav zadnji, kakor je zatrjeval gospod ob-strukcionist Stanek — da se urede češke razmere. To ni bilo všeč gospodu ministrskemu predsedniku in obotavljal se je štiri dolge ure, preden je privolil v nova spravna pogajanja. Njemu bi bilo vse bolj všeč, da spravi pod streho zakon o povišanem rekrutnem kontingentu, zakon o novem posojilu za militaristične zahteve brez sitnih pridig v državnem zboru. Da dobi vlada od sedanje večine državnega zbora vse, kar hoče, to je že stara pesem; zakaj meščanski poslanci, pa naj govore v debati še tako divje, pravijo končno k vsemu, ‘kar zahteva vlada, da in amen. Socialistični poslanci pa porabijo take prilike, da prav nazorno predočijo vladi in zastopstvu buržvazije kričeče razmerje med tem, kar daje vlada ljudstvu in med tem, kar Jemlje od njega. Tako primerjanje seveda ni ravno po okusu grofa Stiirgkha in z njegovega stališča je povsem razumljivo, da bolj ljubi § 14 kakor pa državni zbor. Grof Sturgkh je dejal, da čaka le še do torka; če v torek ne bo mirne razprave v državnem zboru, če se pojavi le najrahleiši ; obstrukcionistični glas, tedaj — adijo parlament in pozdravljen § 14. Od uspeha pogajanj med . češkimi in nemškimi poslanci je sedaj odvisno, če se bo grof Sturgkh v torek razveselil, ko bo : lehko odgodil zasedanje in privlekel iz žepa § 14 — na videz seveda zelo nerad — ali če bo prav resnično in odkritosrčno žalosten, ker bo treba nove zakone vendar predložiti poslancem med katerimi je tudi nekaj sitnih socialnih demokratov, ki si ogledajo vsak nov zakon od vseh strani in ga dobro preiščejo, če koristi ali škoduje ljudstvu.
Na petkovi seji je povzročilo nemalo začudenje pismo ministra za notranje zadeve gospoda Heinolda, katero je bil poslal predsedniku poslanske zbornice dr. Sylvestru. Dr. Syl-vester je prosil namreč ministra, naj vlada vendar pojasni, kako je s Švihovo afero. No. gospod minister Heinold je odgovoril, da ne bo te afere prav nič pojasnjeval in Je pisal; »V vseh državah je trdno temeljno načelo, da niti policija, niti višje oblasti javnosti ne označijo virov, iz katerih zajemajo posamezni policijski organi tajna obvestila.« Gospod minister naj bi bil povedal še to, ker se že sklicuje na druge države, da po drugih državah niso vlade tako malo izbirčne, da najemajo za take umazane posle državne poslance in državne uradnike. Torej vlada rale molči o Švihovi aferi, ker seveda sama sebe ne more in noče obtoževati.
Gospod minister deželne brambe je tudi govoril na petkovi seji. Njegova izvajanja so bila uvod k razpravam o brambni predlogi:
80.000	rekrutov več, 100 miljonov enkratni izdatki in vsak let 40 miljonov več. To so tiste Čedne stvarcc, ki bi jili grof Stiirgh tako rad spravil s § 14 na varno.
Drugače ni bilo na seji nič zanimivega. Nekaj čeških obstrukcionistov je govorilo in predsednik jim je jemal besedo, dokler ni gospod otanek povedal, da bo do torka mir.
Komisija, ki na} omogoči mirno zasedanje državnega zbora s tem. da pokaže pot, no kateri naj se urede češke deželne razmere, je imela že v petek ob 6. zvečer prvo sejo! Od Čeških poslancev so v tel komisiji Stanek, Viš-kovsky, sodrug Šmeral, Franta, Choc, Masa-ryk in Kallina, od nemških poslancev pa Bach-mann, Dainm, Roller in Urban. Nemci zahtevajo: Zopetno ustavitev deželnega odbora po tem. ko bo novoizvoljeni deželni zbor rešil novi deželni red, sklicanjc deželnega zbora takoj po novih volitvah, imenovanje deželnega maršala, volitev komisije, ki naj sklepa o novem deželnem redu in novem volilnem redu in razprave r„ r' fklepih v novoizvoljenem deželnem zbo-. „ . bodo najbržc odklonili te zahteve. Komisija ima seveda vse premalo časa. da bi lehko temeljito razpravljala o zahtevah Cehov in Nemcev. Grof Sturghk pa noče dlje čakati ka-' kor do torka, ker se boji, da bi res prišlo do sprave. Vse njegovo postopanje kaže, da bi najraje umoril parlament z obstrukcijo. Tudi njegova zahteva, da morata biti opravljeni, seveda povsem gladko, brambna predloga in 'predloga za posojilo do koncem tedna, kaže, !da ne misli grof Sturgkh na resno parlamentarno delo. Ve, da zahteva s tem nekaj nemogočega m daje s tem le potuho češkim ob-strukciomstom, med katerimi je itak le malo razpoloženja za delomožnost državnega zbora.
V	torek, morda tudi že ponedeljek, se odloči torej usoda državnega zbora. Ce se odgodi državni zbor, tedaj bodo za nekaj časa zopet spale vse socialno politično zahteve delavstva, socialno zavarovanje in državna oskrba za’ brezposelne. V ospredju bodo vladne zahteve, ki nalagajo ljudstvu težka bremena
Zavodi družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu in delavštvo.
Ciril-Metodova družba je narodni gospodi nekak poizkusni kamen, s katerim določajo pri vsaki priložnosti narodno zavest in narodno izdajstvo slovenskega delavstva. In sicer apo-diktično, tako da ni ugovora. Delavec, ki ima lastno sodbo, ve dobro, kje teče meja med izobraževalno nalogo šolske družbe kot kulturne inštitucije ter politično zlorabo inštitucije od strani Onih, ki stoje v prvih vrstah političnih borb ter imajo istočasno večji ali manjši vpliv na ukrepe družbenega vodstva. Prav zaradi nepristranskega opazovanja se tudi ne more ogrevati za družbino delo tako, kot bi kdo hotel; če pa to brez ovinkov pove, padejo z berzekerskim srdom po njem: Igra, ki se ponavlja v neštetih variantah dan za dnem!
Pred dvemi leti je bilo družbino vodstvo v ostreni konfliktu s Štajerci, ker so poslednji hoteli izkoriščati družbin denar za štajersko »napredno« politično organizacijo. Zadeva se je končno mirno poravnala, Štajerci so morali popustiti. Danes nam pripoveduje »Edinost« (8. marca t. 1.), da odloča pri nameščanju učiteljstva na Ciril-Metodovih zavodih v Trstu tudi pričakovanje, da bodo učitelji sodelovali v narodnjaški organizaciji. Družbini tisočaki, ki padajo v Trst, se izrabljajo ne le v kulturne namene. temveč tudi v politične! To je pa menda dopustno, ker bo najbrže narodnjaška organizacija v Trstu nekaj višjega kot tiarodno-na-predna na Štajerskem. Čim pa učiteljstvo Ciril-Metodovih šol ne vrši le izobraževalne naloge, temveč tudi politično, v onem trenotku je šolska družba v nasprotstvu z delavstvom, v istem trenotku nima delavec več povoda navduševati se za C. M. delo. To je sicer samoposebi umevno za onega, ki ima nekoliko treznega presod-ka, zdi se nam pa vseeno potrebno, da ponovimo pri dani priložnosti enostavne vzroke zaradi dejstva, da se bo zopet enkrat ščuvalo preko vseh resnih in tehtnih razlogov; takrat proti učiteljstvu, ki hoče imeti svoj lastni krj-„ terij v zadevi.
Slovenski Trst raste; invazija, pritok slovenskega življa vmesto obstoji, pa ni umeten, temveč naraven in z gospodarskimi vzmetmi. Pred I. 1907. ni slovenska javnost naše številne moči niti prav poznala, šele volitve s splošno in enako volilno pravico so jo pokazale, pokazale tudi voditeljem, ki so videli v onem visokem številu uspeh svojega dela, h kateremu se še danes s ponosom zatekajo, kadar jim primanjkuje dokazov spričo ponavljajočih se razočaranj v novejšili časih. S številom pa je prišel tudi interes. Kot je bilo gospodom prvakom števjlo dobrodošlo, tako so jim interesi neprijetni. In Čim manj obzirni so interesi, toliko težje so naloge vezati število z edino in šibko vezjo krvne sorodnosti. Ljudem, ki nimajo potrebe, boriti se z vso neizprosnostjo boja za goli obstanek, ker se z saitiodopadljivo-stjo štejejo v »boljše« sloje, je bil ideal narodne nestrpnosti kaj blizu. Kjer krvna sorodnost ne zadošča, bo pomagalo plemensko sovraštvo! Tako se je vzdignil na ščit šovinizem, ki jc danes merilo vseh političnih zadev političnemu vodstvu slovensko-nacionalnega prebivalstva v Trstu, ki je vsebina in cilj pri vsem snovanju in uveljavljanju. Kar je več, bodo ona siromašna kulturna prizadevanja v glasbeni in uprizarjajoči umetnosti, ki pa pride bolj v korist zopet le »boljšim« slojem deloma zaradi razumevanja in umetnostne vzgoje, ki je dosegljiva vendarle zgolj z denarjem. O kulturnih prizadevanjih s plesi molčimo.
Šovinizem je pa že sam na sebi reakcionaren, nazadnjaški, toliko bolj, če gre ž njim vštric še gospodarska rekacionarnost in politična neizobraženost. Cim močnejši so interesi, toliko težje stališče ima slovenska tržaška reakcionarna politika, toliko naravnejše, da seza v nagonu samoohrane po sredstvih, ki niso ravno srečno izbrana. Je to na eni strani prikrivanje, na drugi strahovanje, terorizem, kolikor je združljiv z »svobodoljubnim« liberalizmom, bil bi terorizem še večji, če bi bil skromni slovenski kapital v Trstu prononsirano naroden. Najhujši strahovalec bo pa sedaj najbrže socialnopolitična omejenost. Ce bi gospodje prvaki nekoliko bolj umovali naloge, ki jim jih kaže dejansko gospodarsko stanje slovenskega elementa v Trstu vzlic 35% Knafličeve buržvazije, če bi vedeli, da vzkipeva šovinizem najraje v umetni večerni luči, da dogoreva takoj na jutro, ko kličejo tvorniške sirene, če bi ču-, i	ie	^rak	v. stanovanjskih kasar-
nah, kako skromen je kruh našega proletarca, potem bi narodno nestrpnost pogazili, bi terorizem opustili. Do danes pa jim nedostaja ne le čuvstva, temveč še veliko bolj socialnopolitičnega študija in to je vzrok — naj bodo prepričani — da ne morejo dalje. Kjer je treba vse duševne moči uporabii zgolj za dvomljivo in forsirano krpanje, tam ne bo uspehov; in vrag je, da so merodajni iu odločilni skoro izključno gospodarski! Ne le za vodstvo, temveč tudi za armado, za narodovo najširšo in najbednejšo plast. To je, kot sami pravijo, evangelij raz-rodnega boja in ga od nekdaj »najodločneje dd-klanjamo«. »Ta nauk je negacija naše nacionalne ideje, (fraze!) našega narodnega progra-
ma«. V tem narodnem programu je torej točka, ki zahteva šolo, a ne rabi zdravega delavčevega stanovanja, je zahteva, da se ohrani otro-kuslovenski jezik, ne pa skrbi, da se otrok reši tuberkuloze, sušice, je zakon, da mora mož voliti rojaka, ki mu utrguje pri plačilu, a ni čuta za starčka, ki ga je delo izmozgalo in vrglo na tlak. S takim programom proč, tak program ni naroden, je pa program vladajočih razredov, ki nočejo dati vlade iz rok zaradi svojih profitov. Pred tak program se trezni proletarec ne vpreže; iskali boste pri njem zastonj zmisel za tako delo, pa če ga vršite tudi s pomočjo Ciril-Metodovih zavodov. Žalosten dokaz o izobrazbi in inteligenci učiteljstva bi bil, če bi se takemu programu prodali, če se mu ne bi zoperstavili najrazboritejši v učiteljskih vrstah! Vi seveda s terorizmom! Če mestnih učiteljev ni mogoče strahovati, je pa treba spregovoriti odkrito besedo zaradi onih na C. M. šolah. Te veže narodna in moralna dolžnost, da pomagajo postavljati »fundamente naši narodni bodočnosti v Trstu!« Vohati in denuncirati bo treba, nastaviti agente med njimi, da bodo vlo-vili vsako blasfemijo nad narodnimi polbogovi'; če bo pa kateri toliko drzen, da bo iskal naroda brez fraz, da bo neuporaben za »delovanje« izven šole v zmislu reakcije, šovinizma in terorizma. Bog ž njim tedaj! Naj bo prost pred pragom! Saj sc da strokovna kvalifikacija potisniti popolnoma v stran, učne ure v šolah se dajo najboljšim učiteljem — agitatorjem skrajšati na najnižjo mero, otroci se bodo že učili po mestnih ulicah, prvo bodi »narodna dolžnost sodelovanja v narodni naši organizaciji!«
Tako se naposled odpirajo korupciji pri imenovanju učiteljstva vrata na stežaj, dokler ne bo narod, za čigar blagor gre, sam pometel gnili sistem.
Politični pregled.
= Državni zbor — odgoden! Za torek 17. marca jc bila napovedana seja državnega zbora. Te seje ni bilo, odpovedana jc bila že v ponedeljek zvečer, ker so se razbila češko nemška spravna pogajanja. Takoj po konferenci se je sešel ministrski svet, ki je sklenil odgoditev državnega zbora. V ponedeljek ob pol šestih popoldne je dobil predsednik poslanske zbornice dr. Sylvester naslednji dopis ministrskega predsednika: »Na Dunaju. 16. marca. Na podlagi najvišjega pooblastila naznanjam Vašemu blagorodju, da je odgoden državni zbor s 16. marcem t. I. Sturgkh.« Takoj nato je obvestil dr. Sylvester vse poslance o tem odloku.
= Češko-nemška spravna pogajanja so bila brezuspešna, ker Čehi niso hoteli ugoditi zahtevi Nemcev. Češki socialni demokratje niso na spravnih pogajanjih soglašali z ostalimi češkimi poslanci in so hoteli podati nove predloge za pogajanja. Preden so pa še mogli to storiti, je dr. KramaF prav ostro nastopil proti nemškim zahtevam, češ, da niso upravičene.
= Švlhova afera. Iz Prage poročajo: Švi-liova afera ima vendar nekaj disciplinarnih preiskav za posledico, ampak v preiskavi niso oni faktorji, ki so tako grdo zlorabili Švihovo stališče kot poslanec in sodnik. V preiskavi sta namreč dva uradnika, ki sta izročila »Narodnim listom« material o Švihi. — Po mnenju svetega avstrijskega birokratizma sta torej v vsej zadevi edina krivca ona dva uradnika. Ta dva bosta sedaj občutila maščevanje.
= Češki ljudskošolski učenci v Brnu — stavkajo. V ponedeljek je izostalo 190 čeških dečkov in 240 deklic od pouka na češki mestni šoli. Stavkajo zato, ker zahtevajo Čehi v Brnu še eno češko mestno šolo.
^Dijaške demonstracije imajo na Dunaju in v I rstu. Vzrok so narodnostni prepiri med italijanskimi in jugoslovanskimi dijaki. Na Dunaju demonstrirajo jugoslovanski vseučiliški dijaki proti ustanovitvi italjanskcga vseučilišča v Trstu. V Trstu je pa prišlo do nemirov na višji trgovski šoli »Revoltella«. V petek so dijaki na »Revoltelli« ccio streljali drug na drugega in sta bila dva italijanska dijaka ranjena. Vsa predavanja na »Revoltelli« so za nedoločen čas prekinjena.
= Kruta obsodba. Odgovorni urednik sarajevskega socialističnega lista »Glasa Svobode«, Hrisafovič, je bil obsojen v petek pred sarajevskim okrožnim sodiščem na tri mesečno ječo zaradi hujskanja. Hujskanje je zakrivil s tem, ker je bil priobčil »Glas Svobode« govor češkega socialista državnega poslanca Soukupa, ki ga je imel ta v avstrijskem državnem zboru o priliki debate o zunanjih zadevah naše monarhije. Zaradi dveh drugih člankov bil obsojen še na nadaljno trimesečno ječo. Čudne pojme o pravici in svobodi imajo v Bosni!
= Vojni hujskači so zopet na delu in sicer v Rusiji in Nemčiji. Hujskači so se pojavili najprej v Nemčiji in so dobil seveda iz Rusije takoj primeren odgovor, da je Rusija pripravljena na vse. V Nemčiji pa pripravljajo s hujskanjem le pravo razpoloženje za novo vojaško predlogo, ki jo pripravlja vlada. Pol miljarde zahteva vlada, da na novo oboroži artiljerijo in pomnoži kavalerijo. Nič čudnega ne bo, če bodo tudi pri nas iztaknili prav kmalu kakšno rusko nevarnost.
= Mornariški proračun na Angleškem ne
izkazuje nič več in nič manj izdatkov za dobo 1914/15, kakor 51,550.000 funtov šterlingov ah 1036 miljonov kron.
T Škof, politični hujskač. Luksemburški škof je bil obsojen na 26 frankov globe, ker je bil v pastirskem pismu prepovedal katoličanom čitanje nekaterih političnih listov. Eden teh listov jc tožil nato škofa, in škof je bil obsojen, Škof je vložil priziv proti razsodbi.
= Volitve na Švedskem za državni zbo! so že razpisane. Prično 27. marca. Volilne rezultate bo naznanila vlada šele med 17. in 20. aprilom.
Iz domačih krajev.
— Dopolnilna deželnozborska volitev na Notranjskem. V četrtek 12. marca, je bila v notranjskih kmečkih občinah nadomestna deželnozborska volitev po pokojnem dr. Žitniku, Izvoljen je bil kandidat S. L. S. Jože Gostm čar. Veljavnih glasov je bilo oddanih 5933. Od teh je dobil Gostinčar 3505 glasov, njegov nasprotnik Ivan Urbančič, posestnik v Trnovem, pa 2455. Razcepljenih glasov je bilo 23, neveljavnih 239. Pri jesenskih volitvah je dobil dr. Žitnik 3734 glasov in je zmagal z večino 1513 glasov, Gostinčar pa z večino 1050 glasov.
— Nadomestna državnozborska volitev v 7. volilnem okraju Kranjskem bo 19. maja. morebitna ožja volitev pa 28. maja. Volitev je potrebna vsled smrti državnega in deželnega poslanca dr. Žitnika.
— Sijajni finančni načrt klerikalcev so obsodili klerikalci. Tako se še niso izlepa blamirali naši deželni kristjani, čeprav imajo že čedno butaro blamaž na grbi, kakor s svojim sijajnim finančnim načrtom. Dr. Lampe je še na predzadnji seji kranjskega deželnega zbora kričal, kar so mu dala pljuča, da si upajo zagovarjati klerikalci povišanje deželnih doklad pred davkoplačevalci. V torek so pa dobili deželni kristjani zasluženo batino od lastnih pristašev. Ljubljanski župan je predlagal na torkovi seji občinskega sveta protest proti povišanju deželnih doklad in temu protestu so se pridružili vsi klerikalni občinski odborniki, razen drla. Zajca, ki je raje izostal od torkove seje. Občinski svetovalec Lilleg je v imenu obč. svetovalcev S. L. S. izjavil, da je županov protest upravičen in utemeljen. Toliko se 5e trudil »Slovenec«, da bi opravičil atentat S. L. S. na žepe kranjskih davkoplačevalcev, na vse pretega se je norčeval iz protestnih brzojavk ljubljanskega župana, ki jih je bil ta odposlal takoj po sklepu povišanih doklad ministrskemu predsedniku in vodji finančnega ministrstva, in sedaj mora prav tsti »Slovenec« poročati o tem, da so glasovali klerikalni občinski odborniki za protest proti povišanju doklad. To brco od lastnih pristašev privoščimo prav od srca klerikalni večini v deželnem zboru. Klerikalni občinski odborniki so pač uvideli, da ne bi mogli pred ljubljanskimi volile! zagovarjati poyjšanje doklad, zbali so se za svoje mandate in so se raje požvižgali na strankino disciplino. Za teroristično gospodstvo, ki je izvršujeta dr. Šušteršič in dr. Lampe v lastni stranki, je glasovanje klerikalnih odbornikov na seji obč. sveta pač precej hud sunek. To glasovanje je pokazalo, da sta disciplina in enotnost v klerikalni stranki na lončenih nogah.
— Neroden zagovor. Sobotni »Slovenec« prav nerodno zagovarja glasovanje občinskih svetnikov S. L. S., ki so se pridružili protestu zoper povišanje doklad. Pravi, da so hoteli biti klerikalci v občinskem svetu strogo dosledni. Ampak to je prav čudna doslednost, če ne odobravajo klerikalci tega, kar sklenejo njihovi bratci v deželnem zboru. To glasovanje ne kaže prav nič drugega nego to, da je vsa klerikalna politika skrajno nedosledna. Saj se menda tudi že prej vedeli, preden so prišli 9 predlogo o povišanju doklad v deželni zbor, da bo to povišanje zadelo ljubljansko prebivalstvo najhuje. Zakaj niso bili torej v deželnem žboru dosledni in niso tam napravili izjemnih določb za Ljubljano. »Slovenec« pravi, da so klerikalci proti vsakemu povišanju mestnih doklad. torej bi bilo edino dosledno, če bi Dilt klerikalni deželni poslanci nastopili v deželnem zboru proti obremenitvi iubljanskega prebivalstva. Olasovanje klerikalnih občinskih svetnikov kaže le. da vlada v stranki nesoglasje. Saj je občinski svetnik Lilleg dejal v svoji izjavi, da je povišanje doklad neutemeljeno in neupravičeno. To je pač dovelj jasno. In »Slovenec« se trudi zaman, da bi napravil belo to, kar Je črno.
— »Slovenski Narod« napada na prav neokusen način sodruga dr. Tumo, ker ie bil dr. Tuma zapisal v zadnji številki »Naših Zapiskov«, da je liberalna stranka do mozga gnila. Resnica v oči bode in zato se ie razjezil »Slovenski Narod« na način, ki nikakor ne pristoja glasilu slovenske inteligence. Namesto da bi stvarno ovrgel Tumovo trditev, pa ga osebno žali. Kolikokrat so gospodje liberalci že povedali svojo sodbo o političnih strankah na Kranjskem. Če si sami laste to pravico, zakaj bi ne smel imeti te pravice tudi še kdo drugi? Sai ni liberalna stranka vzvišena nad vsako kritiko. Če so pa gospodje liberalci tako občutljivi, tedaj naj gredo v politični penziion.
— Izseljevanje In naše agentovstvo. Pišejo nam: Pod tem naslovom prinaša »Slovenec« Članek, v katerem pravi kakšno zlo so domače iagenture v Ljubljani za izseljence. Ne prihaja nam na misel, braniti poslovanju posameznih (agentur in zagovarjati njihove reklame. Ali eno je gotovo: Ce bi te ne skrbele za prevoz čez lužo, bi pa druge tuje agenture to izvrševale — morebiti še v večjo škodo izseljencev. Kakšne vožnje ima ena ali druga agentura po raznih progah po suhem in po morju se ne more veliko preokreniti — dokler ne bodo aeroplani pole-tavali s strehe katoliške tiskarne direktno v Ameriko. Poudarjati pa moremo le toliko, da morajo imeti izseljenci zaupanje do agenture. Domače agenture obstojajo že dolgo let, nekatere že čez 20 let. Za izseljence bi se moralo oskrbeti več udobnosti na vožnji po vlakih in parnikih, za kar pa doslej nobena družba ni veliko storila — zaradi prevelike konkurence. Vsak izseljenec gleda, da se le pripelje z malim denarjem v Ameriko. Da hvali ena ali druga družba svojo progo, to je samo ob sebi umljivo; vsaka pretirava, prav tako kot hvalijo klerikalci povišanje doklad. O tem bomo še pisali, ko bo končano poročilo v »Slovencu«.
— Glince. V nedeljo 15. t. m. je tukajšnja podružnica »Svobode« poklicala svoje člane na redno mesečno zborovanje. Predsednik osrednjega društva s. V. Sajovic je pozdravil zborovalce z daljšim nagovorom o pomenu »Svobode«. O delu »Svobode« je poročal s. Erjavec. Daljše poročilo o potrebi izobraževalnega dela med slovenskim delavstvom je podal s. Anton Kristan, ki je zlasti poudarjal potrebo čitanja delavskih časnikov in socialističnih brošur in knjig. — V kratkem se vrši večji javni shod proti novim davkom, ki jih je sklenil kranjski deželni zbor. da bodo Vičanje vedeli, kakšnega dobrotnika imamo v S. L. S.
— Sp. Šiška. Nekateri sodrugi se sedaj naročajo na druge liste, češ, kaj čem z »Zarjo« ki prihaja le dvakrat na teden. Jaz hočem list vsak dan! — Sodrugi ne tako! Ravno zato je treba »Zarjo« še bolj naročati, da pridemo zopet do dnevnika. Delavski tisk nima drugje zaslombe kot v naročnikih. »Arbeitenville« je lep list, ali «Zarja» je za Slovence in nas delavce na Kranjskem vse večjega pomena! Tedaj: Sodrugi, »Zarjo« povsod in vedno. Vsak delavec bodi naročnik!
— Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev je imela na Glincah v gostilni »Amerika« v soboto 14. t. ni. svoj redni letni zbor. Poročilo o delovanju je podal načelnik zadruge Fr. Kokalj. Zbor je računsko poročilo vzel na znanje. Deleži se bodo obrestovali po 5%. — O vrednosti iu pomenu zadružne organizacije je govoril s, Anton Kristan, ki je navzoče poživljal na energično delo.
— Jesenice. V nedeljo ob 3. popoldne smo imeli pri »Jelenu« na Savi ljudski shod z dnevnim redom: »Deželni zbor — volilna reforma
—	nove doklade.« Rezultati zadnjega zasedanja kranjskega deželnega zbora so razburili vse prebivalstvo v našem kraju, in če bi klerikalci slišali, kako sodijo njih lastni pristaši o gospo darstvu te »ljudske« stranke, bi jim prav neprijetno brnelo po ušesih. In če bi bili videli udeležbo na tem shodu, ne bi bili želeli fotografije. Dvorana je bila natlačena, tako da se ne bi bil nihče preril skozi gosto množico, in tudi prednja soba je bila polna. Obiskali so shod pristaši vseh strank; tudi dosti klerikalcev je bilo med njimi. Za predsednika je bil izvoljen s. Ogris, ki je kratko označil pomen zborovanja in dal besedo s. E.tristanu. Ta je nekoliko obudil spomin zborovalcev na zadnjo volilno agitacijo, ob kateri so socialni demokra-tje napovedovali, da bo zvišanje dež. doklad neizogibno, če dobi klerikalna stranka zopet večino. Svojo trditev so socialisti tudi utemeljevali; in zvišanje doklad je prišlo. Govornik je navedel posamezne točke te famozne finančne reforme, razložil dosedanje klerikalno gospodarstvo, ki je privedlo deželo v tak položaj, da bo moralo ljudstvo zdaj krvaveti in potem razmotrival posledice novih doklad za delavsko ljudstvo in za produktivne sloje sploh. Da ta slika ni bila svetla, se razume samo ob sebi, in dasi večini zborovalcev ni bila povsem nova, jih je vendar nepopisno razburila. Temeljito je govornik posvetil tudi klerikalni komediji z volilno reformo in šarlafanski igri s splošno in enako volilno pravico. Obeuem je porabil priliko, da je primerjal bremena, ki jih klerikalna klika prebivalstvu naklada, z dobrotami, ki jih uživa ljudstvo, zlasti delavstvo od dežele. Seveda se Je pokazalo kričeče nerazmerje. Naposled pa je govornik naglašal, da se ljudstvo še pritoževati ne sme, dokler je politično tako indiferentno, da se komaj komaj nekoliko zdrami, kadar so volitve in tedaj, ker ne ve nič o političnih dogodkih, o delovanju svojih poslancev, o zvezah med gospodarskimi in političnimi razmerami, ni sposobno, da bi po svojem preudarku razsodilo, kako naj glasuje in kaj naj zahteva 3u 'svojih zastopnikov. Politične izobrazbe, političnega razumevanja pa ni brez organ, in pridnega zasledovanja časopisja. — Nasprotniki so molčali, dasi jih je predsednik vabil, naj se oglasijo. Tedaj Je s. Ogris zaključi! shod.
—	Zagorje ob Savi. Dne 15. t. m. Je bil pri nas prav dobro obiskan ljudski shod z dnevnim redom: Užitninski davek in deželne doklade. Sedanja deželnozborska večina in splošna volilna reforma. Na shodu je poročal sodrug Tokan iz Ljubljane; obširno je razložil gospodarstvo klerikalne stranke zadnjih šest let, ki je zapravila približno 20 miljonov s sedanjim in poprejšnjim posojilom. Citiral je razne postavke iz zadnjega proračuna, iz katerih se razvidi, da rabijo prav obilo deželnega premoženja za svoje klerikalne namene. Obenem je pokazal, koliko požro klerikalci na dijetah, med tem ko niso imeli za brezposelne delavce nobenega vinarja so postavili v proračun 50.000 kron za svinjake, 10.000 kron za one kmete, ki imajo lepo živino 40 tisoč kron za renumeracije,
15.000	K za bike plemenjake. Iz tega je razvidno, da oskrbi klerikalna gospoda bolj za kranjske prašiče in vole, kakor pa za revne delavce.
Za hlapce in služkinje na kmetiji ni bilo nobenega vinarja, pač pa za svinjske hleve. Govornik omenja, da so bili klerikalci, dokler niso imeli večine, z obljubami jako veliki. Obetali so vsem slojem, seveda tudi delavcem, da jim bodo koristili gospodarsko in jim podelili večjo in širšo politično pravico. Sedaj pa, ko bi lehko to vse storili, pa tirajo delavce naravnost v obup. Namesto, da bi priskočili delavcem na pomoč v času industrielne krize, kakor so storili že razni drugi deželni zbori, pa so naložili še nezmerno velike indirektne davke na vino, meso, slanino itd. To bo občutil delavec povišanje doklad, ker bodo podjetniki skušali pri delavcih pridobiti oni izdatek, katerega bodo morali plačati. Z raznimi medklici so si dali navzoči duška. Shod se je po 2urnern govoru zaključil.
— Daleč naokolo znani vlomilec Jereb je pobegnil v noči od sobote na nedeljo iz zaporov ljubljanskega deželnega sodišča. Pri zadnjem porotnem zasedanju je bi! obsojen na Sietno ječo. Te dni so hoteli prepeljati večji transport kaznencev, med njimi tudi Jereba, v moško kaznilnico v Gradiški, a Jereb je napravil raje izlet po lastnem načrtu in na lastno pest. Prijeli so ga v nedeljo na Brezovici.
— V Savo le skočila. Iz Litije poročajo, da je skočila v Savo 4Qletna slaboumna Terezija Maslova iz Šumnika. Trupla še niso dobili.
—Skrivajte pred otroci vžigalice! Čevljarjeva soproga Frančiška Seda jeva iz Bistrice pri Tržiču je šla pretečeni torek prat na bližnji potok. Doma sta ostali njeni hčerki v starosti treh in pet let. Mati je zaklenila otroka v kuhinjo. Čez nekaj časa je slišala soseda, da deklici vpijeta. Ker je bila kuhinja zaklenjena, jima ni mogla pomagati. Dekletci sta napravili v kuhinji ogenj in pri tem se jima je vnela obleka. Ko je prišla mati. sta ležali hčerki v gorečih oblekah na tleh. Starejša deklica je kmalu nato umrla, mlajšo so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kier je v četrtek umrla.
— Gostilno »pri Golobčku« na Sv. Petra cesti je prevzela soproga g. slikarskega mojstra Pctkti
— Kiuo-Ideal. Od petka 20. do četrtka 25. Življenje in trpljenje Jezusa Kristusa. Ta film je izdelek znane svetovne tvrdke Pathe freres in je najnovejša popolnoma kolorirana uprizoritev pasionskih iger. Ta film je velezanimiv ne le po svojem zadržanju marveč tudi po umetniški inscenaciji, mojstrski igri, uzorni fotografiji in očarujočo koloracijo, tako da bode gotovo vsacega obiskovalca zadovoljil.
— Če mož godrnja, zabavlja, robanti, je naloga žene. da ga potolaži. To se seveda ne godi na ta način, da začne še ona vpiti, temveč izlepa; sicer prepiru ni konca. Prav gotovo bo žena godrnjavega moža potolažila, če mu postavi na mizo skodelico okusne kave. Razume se. da mora biti napravljena s Kolinsko kavno primesjo, ker le taka je dobra. S slabo kavo bi žena moža še boli razjezila.
— Na smrt obsojen. Mariborsko porotno sodišče je obsodilo na smrt na vešala tesarja Janeza Petrena zaradi zavratnega umora. Pc-treno je delal v Donawitzu, bil je poročen, a je živel ločen od žene. V DonawitZu se Je bil seznanil z vdovo Windisch in se je hotel z njo poročiti. V Bratonešicah pri Veliki Nedelji je živela njegova žena Marija s triletno hčerko. 16. novembra je obiskal Petreno svojo ženo in jej dal med jedjo mišico. Tudi hčerka je jedla ono jed. Žena je umrla, hčerko so rešili zdravniki. Smrtno obsodbo so izrekli porotniki soglasno.
— Iz Gorice. V št. 39. od 12. marca tržaške »Edinosti« je na zadnji strani natisnjena vest iz Gorice, podpisana po nekem I. Č. Tega dopisnika imenujetn prav navadnega podlega lažni-ka. Ker se je podpisal s svojimi začetnimi črkami, bo vedel tudi braniti svojo dvomljivo čast. Laž je, da sem napisal jaz članek »Učitelj ~* proletarec«, ki je izšel v prvi številki t. 1. »Naših Zapiskov« iu članek, ki je izšel v neki številki »Učiteljskega Tovariša« pod imenom Alojzij Hreščak in s privoljenjem istega. Učitelj Hreščak in tudi nekateri drugi njegovi kolegi, so Se po lastni inicijativi uprli smeri, katero je hodilo dosedanje vodstvo Zveze učiteljev in zahtevali so reorganizacijo učiteljske organizacije Gibanje mlajših učiteljev je nastalo docela sa moslojno, brez vsakega mojega vtikanja. Seveda me je tako gibanje, kakor me vsako res napredno in samozavestno gibanje, resnično razveselilo. Ako pa vidi v tem veselju g. I. Č. hujskanje, mora biti pravi bebec. Groba laž pa je, da je I. C. videl na lastne oči članek »Učitelj t- proletarec« in groba laž je, da je ta članek pisan s pisalnim strojem prav tistega tipa in na takem papirju, kakor ga rabim jaz. Niti ne vem, v kateri obliki je Alojzij Hreščak poslal svoj članek v »Učiteljski Tovariš« in uredništvo »Učit. Tov.« bo pač toliko lojalno, da potrdi, da je učitelj Hreščak članek satn spisal in sanj poslal uredništvu »Učit. Tov.« in to kot polemiko s tovariši učitelji v istem listu. Kot urednik »Naših Zapiskov« pa izjavljam, da je Alojzij Hreščak doslej postal dva članka za »Naše Zapiske«, obndva pisana in podpisana lastnoročno. Ako se torej človek drzne napisati trditev, da je na lastne oči videl pisan članek »Učitelj — proletarec« z mojim pisalnim strojem, in pri tem, da bi obudil pri čitalcih verjetnost svoje trditve, podpiše z začetnimi črkam, potem je to prav gaben človek. Ako je ta gospod učitelj, kakor bi se zdelo, potem je to prava dika učiteljskega stanu in voditelji dosedanje smeri učiteljstva mu utegnejo biti prav hvaležni za tak način pomoči. Po vsebini seveda je neverjetno, da bi bi! učitelj duševno tako omejen. O planinski flori, etimologih, nisem nikdar predaval, slišal je to edino L Č. ravnotako sigurno kakor je videl oni članek »Učitelj—proletarec«, pisan z mojim pisalnim strojem. Zagotavljam tudi dopisnika I. C., da bo z mandatom s pomočjo ali brez pomoči učiteljev težko kaj! Prav gotovo pa ne bo nič s pomočjo učiteljev stare struje, kateri so v prijateljski zvezi s propadlo slovensko liberalno, narodno-napredno, ali kakor se že hoče imenovati stranko, sami prišli
v precej obupen političen položaj. Vsako podporo od strani učiteljev stare struje odločno odklanjam, ker njih politična smer. ako se sploh
o	smeri da govoriti,, predstavlja zame, kakor vse mlahavo potezanje naprednih slovenskih strank, večjo reakcionarnost, kakor pa stremljenje klerikalne stranke. Tu je vsaj nekoliko politične izobrazbe, so stalni gospodarski in kulturi cilji, dočim pa je vse počenjanje slovenskih narodnih in naprednih strank doslej bila gola fraza in prazno zanikavanje, banalno protifarštvo. Dopisnik I. C. v »Edinosti« pa utegne biti pravi tip lahkomišljenega frazerja. Dr. H. Tum a.
Idrija.
— Krajevni delavski odbor rud. zadruge v Idriji se je v nedeljo dne 8. marca 1914 naslednje konstituiral: Načelnik s. Tomaž Brus, namestnik s. Alojzij Uršič. Vse pritožbe, prošnje itd. naj se vlagajo na načelnika s. Tomaža Brusa, rudarja in posestnika v Idriji št. 406.
— Resolucije zadnjega shoda z dne 4. t. m. so bile po bivšem krajevnem odboru rud. zadruge rešene dne 4. t. m. in na pristojna mesta odposlane dne 5. marca t. 1.
— Komisija o zadnji poplavi v Idriji se je vršila dne 12. marca t. 1. Navzoči so bili gospodje od c. kr. gozdne in domenske direkcije iz Gorice in Idrije, ter baje od c. kr. rud. revirnega urada. Županstva niso o teh ogledih nič obvestili. Izvedeli smo, da so ti gospodje pri oškodovancih tako postopali, kot je za erar najboljše. O tem pa bomo že govorili.
— Računski zaključek mestne občine za lansko leto je v mestni pisarni javno razpoložen, kjer ga lehko vsakdo pregleda.
— Stavbene komisije se bodo od strani mestne občine vršile v petek in soboto 20. in 21. t. m. Vse tozadevne prošnje je vložiti do 20. marca na mestno županstvo. Na poznejše prošnje se za tekoče leto ne bo več oziralo.
— Zaradi pravilne sestave volilnih imenikov, ki se bodo rabili v bodoče pri raznih vo-ltivah, je županstvo odredilo, da se popiše vse volilce po hišah. To delo je poverjeno mestnima uslužbencema gg. Viktorju Novaku in Za-vrlčinu. Občinarje prosi županstvo, da jima gredo na roko, da bo delo natančno in hitro dovršeno. Na podlagi natančnega seznama, ki se bo za vse Občinarje volilce na ta način sestavil, bodo vbodoče vsi hišniki zavezani, da naznanijo vsako premembo stanovalcev v hiši, odno« sno izpolnijo v ta namen pripravljene tiskovine.
S tem bodo odstranjene vse dosedanje volilne zmote imenikov, kakor tudi reklamacije in vsak opravičenec bo brez vseh sitnosti dobil volilni listek.
— Prošnje na deželni odbor za oddajo bolnih otrok v Gradež je treba vložiti takoj, ko izda deželni odbor tozadevni razpis. Prej in potem nadlegovati županstvo za take prošnje je brez pomena.
— C. kr. rud. erar v Idriji namerava v Mehki dolini (Eichental) povečati sedanje di-namitno skladišče, tako da bi tam hranil 5000 kg dinamita. Župan sodrug Štravs je pri sestavi zapisnika tozadevne komisije ugovarjal, ker je nameravano skladišče preblizu mesta in pogleg tega se mora dinamit tudi voziti skozi mesto. Koliko bo zalegel ta ugovor, bomo še le videli.
— Ustanova E. Kavčiča v znesku 48 K je razpisana. Prošnje je vložiti do 20. marca t. 1. pri mestnem županstvu v Idriji, istotako tudi za preostanek, ki sc sme razdeliti med revne naj-bližnje sorodnike.
— Ponesrečil je minoli teden gostilničar g. Josip Šepetavec iz Idrije na Vipavskem, kamor je bil šel na vinsko kupčijo. Skočil je iz voza, ko so bili konji v največjem diru. Dobil je več poškodb na glavi in nogah.
Vabilo na naročbo.
Naročnina.
Za avstro-ogrske kraje:
Celo leto..................K	10.40
pol leta...................»	5.20
četrt leta.................»	2.60
mesečno....................»	—.90
Za Nemčijo:
Celo leto	K	12.—
pol leta...................»	6.—
četrt leta.................»	3.—
' za Ameriko letna ...»	14.—
polletna...................»	Ž.—
Posamezna številka 10 vinarjev.
Vse čitutelje vabimo, da se naroče na »Zarjo« in pošljejo naročnino. Naročnina se pošilja pod naslovom Upravnlštvo »Zarje« v Ljubljani.
Nekoliko za njuhanje.
Kadar naši patentirani čuvarji slovenske narodnosti udarjajo na veliki boben, hočejo prikriti navadno kako lumparijo. Zato smo tudi mirno čakali na izid »velike afere«, ki se je pretečeni teden odigrala pred tržaško poroto in katere središče je bil socialno demokratični »izdajalec« slovenskega naroda in njegovih pravic, sodrug Kopač. Sporna stvar, za katero je šlo, je bila notica, ki smo jo priobčili lansko leto v našem listu in jo je potem prevzel »Železničar«. Spremljalo jo je vsestransko lajanje tistih, ki imajo vso narodnost v zakupu. Smejali smo se, dobro vedoč, da zaslužena brca ne izostane. Da smo imeli prav, nam sijajno dokazuje zadnja številka »Železničarja«, ki patentirano gospodo prav pošteno krtači. Železničar namreč piše:
Gospod Johann je tožil odgovornega urednika »Železničarja« zaradi razžaljenia časti potom tiska. Inkriminirana je bila notica »Velikanski fiasko Zveze Jugoslovanskih železničarjev«. in sicer odstavek: »Kadar je človek enkrat sit, tedal prldelo druge potrebe. In
tako si je gospod Johann izbral najlepši šport, pomagati kapitalizmu na noge ter organizirali krumirstvo in denuncijantstvo.«
Sodrug Kopač ie na predsednikovo vprašanje, v katerem jeziku se bo zagovarjal, deial:
V	italijanščini, ker ie večina porotnikov italijanskih in zastopnik toženca slovenščine nezmožen.
^ Pri sodniji ni odvetnik glavna oseba, marveč le plačana oseba — glavna oseba pa ie toženec, ker za njegovo kožo gre.
Še nista potekli niti dve leti. ko ie gosi od dr. Mandič branil enega zaradi uboja obtoženega pred tržaško poroto, in sicer pred slovensko poroto. Obtoženec je dobil štiri leta težke ječe.
Ker je bila pri razpravi ničnost dana, ju vložil ničnostno pritožbo; ničnost se ie sprejela in razpisana je bila nova porotna razprava.
Sedaj pa ie vrgel isti dr. Mandič, učitelj in ustanovitelj NDO. v Trstu, vse pomisleke glede narodnosti v koš. ter zahteval itaiinn-sko poroto. Pa menda vi šovinisti ne boste trdili. da je dr. Mandič socialni demokrat.
Kar narodnjak lahko stori, to mora biti dovoljeno tudi drugim, katerih glavno politično stremljenje ne obstoja Ie v narodnem šovinizmu.
Tetka ie bila vendar vedno evangelij kru-mirjev. saj je iste zagovarjala.
Pa naj bo karkoli, eno ie prišlo na dan pri tej obravnavi: Da ie dr. Mandič priznal, da je gosp. Jaklič nesel listo na inšpektorat južne železnice, da pa to ni bil zaznamek krtimirjev. ki bi bili za slučaj stavke zaradi ključarjev nadomestili skladiščne delavce, marveč, da je inšpektorat zahteval zaznamek vseh članov jugoslovanske železničarske zveze, da uvidi, katera organizacija ie na železnici v večini.
(Kaj ne, če bi bilo več članov, ne bi bil gospod Stiimpfl iste zavrnil.)
Železničarji bodo iz te izjave, katero ie Škerjanec narekal dr. Mandiču, lahko ustvarili svoje lastno mnenje.
Obravnava se je preložila, da se zaslišijo priče o okolnosti denuncijanstva in hste kru-mirjev.
Po končani razpravi bo pa »Zvezo« hudič vzel.
Tako toraj »Železničar«. Temu bi le še pripomnili: Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce. Kar pa se tiče naše narodnosti, ie pa pri — razsodnih — ljudeh stvar povsem jasna. Telički jo seveda ne bodo razumeli nikdar, ker tudi še marsikaj drugega ne razumejo.
Gospoda, le mirno kri toraj. kajti solnčmh žarkov je še dovolj na razpolago, da Vam Vašo mast sčede.
Umetnost in književnost.
—	Hrvaška opera. V petek je hrvaška opera gostovala z »Otelorn«, s katerim je Vedi ustvariš delo izredne glasbene vrednosti v oblikah, ki se bivstveno razlikujejo od njegovih starejših oper. Z bogastvom melodij je preseneča! svojo dobo od prvih začetkov; ali medtem ko je bil v starejših delih bellcatito bog, kateremu je žrtvoval pred vsemi drugimi, je v poznejši dobi njegova glasba našla najintimnejše zvezo z vsebino in se emancipirala od tradicionalne italijanske šole. Koliko je v tem oziru nanj vpliva! VVagner, je postransko vprašanje; gotovo je. da se je s tem silno poglobila umetniška vrednost njegovih poznejših oper. Otelo je posebno zrelo delo, kateremu ne primanjkuje čar Verdijeve melodike, ki se pa podreja zakonom karakterizacije in se ne prikazuje kot vrsta lepih točk, temveč kot krasno zaokrožena celota, kot prava muzikalna tragedija. V tern zmislu so jo tudi uprizorili hrvaški gostje, ki so dosegli s to predstavo velik in pošten uspeh, predvsem zato, ker so vsa kolesca točno posegala drugo vdrugo. Solistovske oartuc so bile vsekozi vdobrih rokah. Ga. Strozzijeva ja pela naporno vlogo Desdemone, kateri jc podata ves čar te Jasne Shakespearove figure iu potrd!la ugodno sodbo o svojih pevskih in igralskih kvalitetah, katero je pridobila žc ob prejšnjih nastopih v Ljubljani. G. Jastrzcbski je svojega Otela v vseh fazah narisal z značilnimi potezami in izborno uveljavil svoja glasovna sredstva. Krasen Jago Je bil g. Vaškovič; vse, kar je Človeškega iu demonskega v tej klasični prikazni, je dobilo pravi izraz, največje pevske težave pa je premagoval igraje, kakor da poje navadno peseriico. Dobra kot Jagova žena je bil gdčua. Valentijeva; zdeta se nam Je tudi si-gUrnejša na odru kakor ob prvih gostovanjih. Simpatičen Cassio jc bil g. Strmac,^ manjši partiji sta topot imela gg. Lesič in Križaj. Dirigiral je g. Falier, ki je držal s svojo palčico vso predstavo v oblasti.
—	Slovensko gledališče. Lagali bi sami sebi, če bi dejali, da se je s Kadelburgovo burko »Cez leto dni«, ki je v nedeljo rogovilila po našem odru, kaj obogatil repertoar slovenskega
Lahko delo »n nepričakovani blesk z
-T
•i.
»v
krema za čeTije,
Življenje in trpljenje Jezusa Kristusa,	Kino-ldeal.
gledališča. Avtor je doživel s svojim »Belini konjičkom« sijajen finančen uspnh, in to Ra je najbrže napotilo, da se je čez leto dni vrnil tja pogledat, če je vir še tako izdaten. Druzega razloga za porod te burke ne bi vede'i. kajti io, kar se godi čez leto dni, je tako pusto, da ne bi bi bilo prav nobene škode, če bi bil pustil g. Kadelburg te spomine v svoji miznici. Beli konjiček ni bil umetniško delo; to ni bila nikdar Kadelburgova stroka. Ali če ni bil gledalec prav preslabe volje, se je vendar lahko zabaval ')b burkastih zapletijajih v hotelu letoviščarke gostilničarke. Čez leto dni je pa zmašilo, kateremu se na vseh koncih in krajih pozna, da je hotel fabrikant po sili nekaj skrpati, kar se je upiralo vsaki Šivanki. Nekoliko situacij je smešnih, ampak ne komičnih, fabula je prisiljena risba figur daleč zaostaja za ono v Belem konjičku, dovtipi, ki naj bi držali nerodno zgradbo po konci, so pa tako siromašni, da jih ne bi sprejel noben nemški vicblat. Te gledališke revščine so se nekateri igralci usmilili s požrtvovalnostjo, ki bi bila vredna boljše reči. To velja zlasti za g. Bukškovo, kateri pa daje avtor bore malo prilike za odlikovanie in je morala sama skrbeti za uspeh, pa za g. Povheta in Danila. Prvi je naravnost imenitno transponiral berlinskega bahaškega filistra na ljubljanska tla; drugi pa je izborno karakterizal njegovega starega filozofičnega in ne preveč korajžnjega prijatelja. Vloge gdčne. VVintrove, Gjorgjeviče-ve in ge. Juvanove so bile v dobrih rokah, !e
7.	naglašanjeni je druga še precej navskriž. O. Sest je vlil svojemu lajtnantu premalo lajtnant-skega: z drznimi besedami se ni vjemal ves nastop, (i. Grom se je potrudil; tudi g. Drenovec sc je trudil, ali nikakor se ne more otresti tiste osladnosti, ki mu pokvari vsako vlogo. Za režijo se je hvalevredno pobrigal g. Skrbinšek.
Socialni in strokovni pregled.
* Mesečni shod podružnice mizarjev v Ljubljani. V nedeljo dne 15. marca je bil v gostilni pri Levu mesečni shod naše podružnice. Blagajnik sodrttg Bradeško je podal mesečno poročilo, katero se je po poročilu revizije odobrilo brez debate. Nato ie poioča! sodr. Zore n prihodnjem zvezinem zboru, ki bo ob velikonočnih praznikih na Dunaju; zbor se bo pečal z refundacijo zverine blagajne, katero je lanska kriza občutno obremenila. Na predlog sodruga Broliha je bil sodr. Zorč soglasno izvoljen za delegata. Sodr. Bradeško se je nato bavil s posameznimi težniarni podružnice, katere naj delegat zastopa na zboru. Z isto zadevo so se bavili tudi sodrugi Brolih, Bučan. Boršt-nar. Ježek in Podgornik. Debata ie bila jako zanimiva, kar dokazuje, da se člani podružnice živo zanimajo za razvoj svoje organizacije. Nato se je obravnavajo o zadevi nove kolektivne pogodbe. K tej točki je govorilo 22 sodru-Kov, nakar se je revizija pogodbe z 19 glasovi večine odklonila. Ko so se rešile še nekatere društvene zadeve, je sodr. Zor& z pozivom na skupno delo zaključil lepo uspeli shod.
* Pravi čas ie zadel »Slovenec«. Sobotni »Slovenec« vabi s sladkimi besedami slovensko delavstvo v svojo klerikalno strokovno organizacijo. Bolj primernega časa ni mogel izbrati kakor sedaj, ko bo moralo kranjsko delavstvo plačevati po zaslugi klerikalne stranke tako visok konsumski davek, da se mu bo delala tema pred očmi. Da spozna naše delavstvo, koliko baharije je v »Slovenčevem« vabilu, priobčujemo to vabilo. Olasi se: »Strokovna Zveza si jc že tekom treh let svojega obstanka osvojila po celem Slovenskem toliko delavstva, 'da Je eno največjih delavskih strokovnih društev na jugu. Strokovna Zveza skrbi za delavsko izobrazbo! Prireja predavanja, poučne shode, raziskuje delavske razmere, vlaga prošnje na urade za pridobitev delavskih pravic in zboljšanje delavskih razmer! Vlaga za zboljšanje plačilnih razmer na delodajalce spomenice m posreduje pri sporih med delavci in podjetniki. Jugoslovanska Strokovna Zveza je najboljša delavska zavarovalnica v bolezni, nezgodah m brezposelnosti. Vsak redni elan Zveze. ki je postal vsled bolezni nezmožen za delo. ali pa ostal brez lastne krivde brez dela, ima pravico do podpore skozi 7 tednov. Zveza ima
5.	razredov za bolniško in brezposelno podporo:
V	1. razredu plačuje član po 16 vin. na teden, ima pa v bolezni in brezposelnosti pravico do podpore vsak dan skozi 7 tednov po 22 vin. V drugem razredu plačuje po 22 v., dobiva pa 75 vin. podpore vsak dan. V 3 razredu plačuje 1K) 28 vin., podpora pa znaša 1 K vsak dan. V
4.	razr. plačuje 44 v., dobi pa podporo v znesku
1	K 50 vin. na dan. V 5. razredu plačuje 59 vin., dobiva pa 2 K podpore na dan. Poleg tega podpira Zveza svoje Člane pri preseljevanju in daje izvanredne podpore v slučaju sile in potrebe. 6veza izplačuje tudi posmrtnino. Družina umrlega člana ima pravico do podpore 40 do 100 K. Zveza daje članom pravne svete in pravno carstvo brezplačno in najame v slučaju potrebe tudi pravnega zastopnika. — Delavci in delavke! Nobeno strokovno društvo vam ne nudi toliko prednosti in koristi, kakor Zveza. Nobeno del. društvo ne dela tako požrtvovalno za svoje člane kakor Zveza. Nobeno društvo ne uživa vsled tega tudi toliko zaupanja kakor Zveza. Jugoslovanska Strokovna Zveza Je najboljša in najbolj požrtvovalna zaščitnica slovenskega delavstva! Pristopajte vanjo in agitirajte za vstop vanjo pri vseh svojih tovariših in tovarišicah!« Z nizkimi prispevki hočejo klerikalci omamiti delavstvo. Sto in stokrat je že dokazalo socialistično časopisje, da vse organizacije, katerih vaba so nizki piispevki, nimajo namena ščititi delavstva, temveč ga hočejo odvrniti le od pravih bojnih organizacij. »Vlaga prošnje ha urade,« »vlaga spomenice« — no, koliko kalinov pojde na ta lim. Prošnje in spomenice to.
so bojna sredstva klerikalnih delavskih organizacij. Te prošnje in spomenice so pravi bla-žev žegen.
* Stavka krojačev v Celovcu. Pretečeni pondeljek so zastavkali celovški krojači. Celovški krojaški mojster Rajmund Dornkasch se je odpeljal na Dunaj po stavkokaze. Noben krojaški pomočnik naj ne hodi sedaj v Celovec.
* Oskrba za brezposelne. Pododsek narodno gosjoodarskega odseka v državnem zboru se je konstituiral v petek. Za načelnika je izvoljen sodrug dr. Ellenbogen, za njegovega namestnika dr. Krek. Če bo omogočeno delovanje državnega zbora, tedaj bo predložil pododsek v kar najkrajšem času državnemu zboru poročilo o predlogu sodruga Domese za oskrbo brezposelnih.
* Državna podpora brezposelnim na Bavarskem. Iz Monakovega poročajo; Vladna predloga, ki zahteva 75.000 mark državnega prispevka k podporam za brezposelne, je bila sprejeta na četrtkovi seji bavarskega deželnega zbora. Od klerikalnih poslancev so glasovali nekateri za predlogo, drugi proti predlogi. Liberalci so glasovali za predlog socialnih demokratov, ki zahteva še ejjkrat tolikšno podporo.
* Mednarodna diplomatična konferenca za ureditev dela mladostnih delavcev in ženskega dela. V lanskem septembru je bila v Bernu mednarodna konferenca, ki naj bi bila izdelala mednarodno pogodbo o prepovedi industrijskega nočnega dela za mladostne delavce in ki naj bi bila določila najvišji delovni čas za delavke in mladostno delavstvo. Avstrijo je zastopal na tej konferenci sekcijski šef dr. Mataja, ki se je trudil na vse pretege, da bi bil vplival na sklepe konference v korist podjetnikom. Avstrijska vlada je bila tako nesramna, da je obdelovala na skrivnem zastopnike drugih vlad, naj izposlujejo poslabšanje predlaganih določb. Njeno »delovanje«, žal, ni ostalo brez uspeha. To postopanje je bilo tako podlo, da je protestiral v nemškem državnem zboru proti temu konservativec grof Posadovskv in pozval je nemško vlado, da naj odpravi pri bodoči diplo-matični konferenci ono poslabšanje. Sedaj jc povabil švicarski zvezni svet prizadete države (Nemčijo. Avstrijo. Ogrsko, Belgijo. Španijo, Francosko, Angleško, Italijo, Norvegijo, Holandsko, Portugalsko, Rusijo. Švedsko in Luksemburško) na diplomatično konferenco, ki naj izpremeni sklepe lanske mednarodne konference. Diplomatična konferenca bo 3. septembra 1914 v Bernu. Radovedni smo. če bo spravila avstrijska vlada še enkrat toliko poguma skupaj, da nastopi zopet za koristi podjetnikov in proti delavstvu.
* 13 milijonov delavcev v strokovnih organizacijah! Pravkar je izšlo poročilo mednarodne strokovne zveze o stanju mednarodnega strokovnega gibanja v letu 1912. Poročilo je uredil mednarodni strokovni tajnik sodrug Legien. Gb začetku leta 1912. so bile včlanjene pri mednarodni strokovni zvezi strokovne organizacije 19 držav, v katerih je bilo leta 1912. organiziranih 12,368.163 delavcev in delavk. 1. 1911. je bilo organiziranih 11,435.498. Vendar je pa število organiziranih vse večje; 1. 19! 2. so zlasti močno napredovale angleške sl rokovne organizacije, a zaradi nezadostnih poročil ni bilo mogoče se ozirati nanje pri sestavljanju mednarodnega poročila; tudi ruske, kanadske in južnoameriške strokovno organizacije še niso včlanjene pri zvezi in zato je gotovo nad 13 miljonov delavcev in delavk v strokovnih organizacijah. V posameznih državah je naslednje število mednarodno organiziranega	delavstva:
Nemčija...............................,	.	3,317.271
Anglija................................ 3,010.346
Zedinjene države....................... 2,496.000
Francija.................................. 1,064.413
Italija.................................... 860.502
Avstrija....................................  534.811
Belgija.................................... 231.805
Nizozemska................................ .	169.144
Pansko.....................................13&012
Svedija...................................121.866
Ogrsko.....................................111.966
Španija.................................... 100.000
Švica......................................... 86.313
Norveška.....................................  60.975
Finska........................................ 23.839
Kumunija....................................    9.708
Hrvaška........................................ 6.783
Bosna.............................I 5.522
Srbija .  ..................................... 5.000
Lela 1913 so pristopili k mednarodni zvezi tudi transvalski in novo zelandski delavci. O prejemkih in izdatkih so poročale strokovne organizacije 15 dežel. Nekatere strokovne organizacije ^velikih dežel — Zedinjene države, Francija in Španija — niso poslala poročil o denarnem prometu. Skupni dohodki organizacij 15 dežel, ki so v zvezi, so znašali 180 milijonov mark, 1. 1911 pa 144 miljonov, blagajniško stanje koncem leta je znašalo 240 miljonov mark. Izdatki so razdeljeni na sledeči način:
Podpore................ 76,880.000	mark
Mezdno gibanje......... 38,440,000	„
Strokovni listi, knjižnice	.	.	9,750.000	„
Agitacija. .......	«,060.000	_
Upravni stroški........ 27,450.000	„
Za brezposelne podpore so izdale organizacije največ od vseh podpor in sicer 21,670.000 mark. Poročilo obsega tudi izvestje mednarodnih strokovnih tajništev. Najmočnejša organizacija, ki ima mednarodno tajništvo, je ona rudarjev s poldrugim miljonom članov, dalje kovinarji z
1,106.000	elani, transportni delavci z 881.950 člani in predilničarji z okroglo 800.000 člani.
Raznoterosti.
ju je bil izvoljen krščanski socialec Ploner z
11.006 glasovi, sodrug Mtiller je dobil 7972 glasov. V 16. okraju ie bil izvoljen sodrug David s 15.863 glasovi in v 21 sodrug Bretschneider z 8199 glasovi.
Če potule cesaričin brat.. V reviji »Marž« pripoveduje nemški socialno demokratični državni, poslanec sodrug dr. Ludovik Frank iz Mannheima naslednie: »Soločen jesenski dan! Potujem v Berlin. Sanjava prijetno samotna vožnia. Berem, pišem, kadim cigarete. V Fr-furtu opozuiem. kako spremlia železniški uradnik visokoraslega moža k molemu vozu — slišim glasen prepir in takoj nato vstopi v moj oddelek sprevodnik in pravi: »Gospod poslanec. storite mi us!ug »! Cesaričin brat ie vstopil in v vsem vlaku ni več praznepa oddelka zanj. Prosim poldiic v sosedni oddelek, tam sedita že dva gosooda iz državnega zbora.« Videl sem že pordel, da sta dva centrumaša moja soseda. Moi demokratični ponos je bil užaljen in dejal sem: »Jaz se prav tako rad vozim sam kakor gosood vojvoda.« Takoj nato sem odšel v jeiilni voz. Čez pol uie sem se vrnil, pa nisem bil več sam. Tovariša centruma-ša sta se prekvartirala k meni in odkritosrčno sta me pozdravila. Usoda! Usoda!«
Odgovorni urednik: Ivan Toka n. Izdaja in nalaga založba »Zarje«.
Tiska »i "“♦eljska tiskarna« v Ljubljani.
Naznanilo in priporočilo!
Podpisana vljudno naznanjava sl. občinstvu, da sem prevzela
gostilno pri Golobčku
na sv. Petri cesti štev. 26.
Potrudila sc bodem, da slav. občinstvu postrežem z dobro urejeno kuhinjo in pristnimi pijačami. Toči se pristno Bu-dejevlško pivo.
Za obilen obisk se vljudno priporočava
A. A. Petek.
Občno konsumno društvo v .................. Trbovljah	=—
vpisana zadruga z omejenim poroštvom
vabi svoje člane na
r^dni občni zbor
ki se vrši v nedeljo dne 29. marca 1913 v društvenih prostorih ob 3. uri popoldne s sledečim dnevnim redom:
1. Prečitanie zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Revizijsko poročilo.
3. Računsko poročilo.
4. Poročilo uadzornistva
5. Sklepanje o prebitku.
6. Volitev treh članov v predstojništvo.
7. Volitev treh članov v nadzorstvo in dveh namestnikov.
8. Raznoterosti.
Trbovlje, dne 15. marca 1914,
NADZORSTVO.
Nadomestne občinske volitve na Dunaiu.
V	ponedeljek so bile’na Dunaju v 3., 16. !n 21. okraiu nadomestile občinske volitve. V. 3. «Ura-
Varčne gospodinje!
QlaHni noi Dr. pl. Trnkoczyjn slad ni čaj Omilili tdj daje vsakomur kri, moč, živce, nnamlra spanje, cvetoče Hce, okusen raj-trek. Pri dojenčkih nadomešča ma-QlaHin terinsko mleko in umrljivost dojen-OlaUlil čkov omeiujc. Pri bolnih »e dosežejo izvrstni uspehi. Na vsak način prihranijo gospodinje 50°;0 pri gospodinskih izdatkih, s/4 pri mleku in polovico pri sladkorju Vsak dan prihajajo naročila s priznanji. Naroča se pri izdetovatelju lekarnarju Trnkoczyju v Ljubljani zraven rotovža, ki jc s sladnim čajem izgojil svojih osem zdravih Otrok. Pp poiti 6 zavitkov po */< kg 4 K franko. Po 60 vinarjev se dobi povsod tudi pri trgovcih. Glavna Zaloga na Dunaju v lekarnah Trnkorzy; SeliBn-brunerstrasse 109, Rndetzkyplatz 4, Josefstadter-strasse 25, v Gradcu Sackstrasse 4. Trst, drogist I. Camauli St.Giov. di Guardiella 703; Gorica, Maz-zoli E., trgovcc; Celje Hočevar, trgovec; Celovec, Hauscr, lekarnar; Maribor, Kfinlg, lekarnar. — Dobi se tudi v vseh prodajalnah konsumnega društva za Ljubljano in okolico.
Svarilo!
Koder se prodajajo ponaredbe, naročite nrfstni
naravnost od izdelovalnine pod naslovom:
l
Rastlinska destilacija .FLORIAN” v Ljubljani
Postavno varovano.
J
40 letni uspeh, SrSeiT
Želodčna = = tinktura
lekarnarja Piccolija v Ljubljani
krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 steklcničica velja 20 vin.
StE G. Piccoii, Ljubljana.
Poslano.
Delavske zadruge za Trst, Istro In Furlanijo v Trstu
vpisana zadruga z omejenim poroštvom.
X. zadružno leto od 1. julija 1913 do 30. junija 1911.
	Mesečni račun. Raznečann hlacrn-		
Zadružna doba 1913-11)14		1912-1913	stopnjevanje
julij	K 261 590-35	117.755-85	143.834-50
avgust	„ 280.064-71	122.047.42	158.017 29
september	„ 295.665-65	142.3820«	153.283-59
oktober	„ 351.295-35	201.921-76	149.337-59
november	„ 345.033-23	210.54*80«	134.370-73
december	„ 410.881*75	213.325-53	199.556-22
januar	„ 384.812-27	201.433-93	183.378-34
februar	338.308-02	200.029-36	138,278-66
	K 2667.615-33	1409.494-59	1258120 71
	3 r e m i k a n j e	članstva	
Vpisanih udov do 28. februarja 1914 „	„	„	30.	junija 1913
Stopnjevanje v 8 mesecih . . .
10207
«055
1IT55
Hranilni oddelek:
Stanje vlog do 28. februarja 1914 .... 1\ 517.661-25 .i „	„ 30. junija 1913 ..... .. 310.96658
Stopnjevanje v 7 mesecih . . K 206.694 '67 Od	1.	julija	1913 do 28. febrttai-ja 1914 razdelilo se
je	podpor v	slučajih bolezni ter vdovam in sirotam umrlih
članov K 10534 13.
Od L julija 1913 do 28. februarja 1014 ae j« izplačalo dividend K 36.710*23.
Izkupiček skladišča oblek:
(obsežen ie v razgledu razpefanega blaga) od 1. julija do 28. februarja 1914.
Oddelek konfekcija ......... K 113.371 -54’
Oddelek manufaktura . . .  ............................. 90.328-17
Oddelek obuvala  ......................................  61V549-45
Oddelek	pokrivala	......... .	„ 23.292-18
Skupno . . K i«7.r)1S tS4
Tret, 28.februarja 1913.
Istro in
r. z. z o. p.
Delavske konsumne zadruge
33 skladišč V zadružnih mesnicah 5 mesnic
(v ul. del’ Istria, Settetontane, San Marco, Rojan in Milje)
se prodaja
Neposredno uvažanje. Prejemanje vsak drugi dan.
Volovsko meso prve vrste
Teletina	„	„	iz	Tolmina in Štajerskega.
Kuretina	„	„	„	Štajerskega.
Jagnjet	„	„	„	Istre.
Prasiževina	„	„	„	Kranjskega.
Klobase, lacstiil Izdelek, zajamčeno pristne«
Člani, ki kupujejo blago v naših mesnicah, uživajo te ugodnosti: Kupljeno meso ie vedno prve vrste in sveže, — dobe pa tudi dividende in bolniško podporo (po meri pomnoženega kupovanja), — kupujejo po pravilni teži in po minimalni ceni (ne d« bi Jih varali z nemogočimi niškimi cenami). — Prodaja se samo Članom.
Najve^a Kiiagu v prodajalnah in pri pripravljanju I ...................
Meso, kruh in mleko so tri najvažnejša redilna sredstva. Osi Clanl, ki ne kupujejo tek potrebičiu pri aadru«ak, ne •ojnutfej« pravega pomaa aadriOolUva.	F
Krasne novosti spomladanskih in polletnih oblek, površnikov dloma^e^a Iztlelka*  = Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga.
lire/, konkurence!	Hiolidna	postrežba.	ITajnlžje	eeiae
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to svrho spadajoče blago dobite najceneje v specialni trgovini
A. & E. Skaberne; Mestni trg 10.
Velika izbira!	Solidna	postrežba!
Od danes naprej vedno
sveže pivo
SANATORIUM -EMONAlj
ZA-NOTRANJE -IH- KIRURG ICNE • BOLEZNI. V • PORODNIŠNICA.
LtJUBLiJANA • KOMENSKEGA-ULICA 4
sef-zdravnk:prm\ru • DR- FR. DERGANC 'J
xh litra vrček po 20 vin., steklenice V* lit. čez ulico ravno tako 20 vin., tudi dobro vino vedno na razpolago po nizki ceni priporoča
ANTON MAVER,
hotel „Vega“ Spodnja Siska 26.
Za pomladno in poletno sezono
priporoča tvrdka
GRIČAR & MEJAČ
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 9.
svojo bogato zalogo
= izgotovljenih oblek =
za gospode In dečke.
ter mične novosti
v konfekciji za dame in deklice.
Ceniki zastonj in franlso.
Ljubljana, Frančiškanska ul. 6
— registrovana zadruga z omejeno zavezo. —
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice. V
Letne zaključke
za društva.
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd.
Stereotipija. s Litografija.
Najboljši nakupni vir
zgotovljenili postelj
f lircRH roškega postelj*
perju napolnjene v gostoniti anking (inlet), 1 pernica 180 x , z dvema zglavnicama, vsaka cm z novim belim trpežnim K 16*—, napol puli K 20'—, 24—, petnica Sama K 10-—, K 14-— in K 16 —; zglav-ima K 3—, K 350 in K 4-—. pernica 200X140 cm K 13 —, K 14 50, K 17 50 in K 21-—, zglavnica 90X70 cm K 4-50, K 5-20 in K 5-50, 5 kg sivega perja K 9 40, boljšega K 12-— do 16’—, polbelega K 17—, 5 kg novega, dobrega, belega nepravnega posteljnega perja
S; 24-—, snežnobelega K 30’—, boljšega K 361—, najtinej-ega, puljenega K 45 —; 5 kg nepuljenega petja od živih gosi K 26— in K 30; beli puli debelejši K 5, boljši K 6, najfinejši prsni puli K 6-50 za >/2 kg, sivi puh V2 kg K 2‘50 fn K 3*—. Razpošilja se franko proti povzetju. Zamena proti povrnitvi poštnine dovoljena.
SIGMUND LEDERER,
Janowitza Angel št. 156 bei Klattau in Bobmen.
Okrajnabolniškabla-gajna v Ljubljani.
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje, Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne, Ob nedeljah In praznikih je blagajna zaprta,
Ordinira
Stanovanje
Zdravnik blagajne
Dr. Zajec Ivan
splošno zdravljenje
Frančiškanska ul. št. 2, 11. nadstr.
Dr. Košenina Peter
splošno zdravljenje
Turjaški trg št. 4
Dr. Robida Ivan
splošno zdravljenje
Dalmatinova ul, št. 3, pritličje
Mestni trg St. 3, I. nadstropje
Dr. Ipavic Benjamin
splosno zdravljenje
Frančiškanska ul, št. 4, pritličje
očesne in ušesne bolezni
Prešernova ulic št. 3, 111. nadstr
Dr. Demšar Jernej !8.1/2l0 3_5
kožne in spolne bolezni |
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika (bolniško zglas-nico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član vam pozove druge zdravnike, da ga Ječijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati s blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika blagajne.
Načelstvo.
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
— šlT7-al:n.i3n. strojev = _ j*	in stroje za pletenje
TT	~	(Štrickmaschinen) ^
za rodbino in obrt* Pisahli stroji Adler#| W*~	vozna lcolesa-Hj|
Ceniki se dobe zastonj in franko.
Najboljši nakup vsakovrstnega modernega in trpežnega obuvala je v
zalogi lastne tovarne
Edna posebnosti j likerja je I £
Ljubljana na Bregu št. 20
■.......  (Cojzova	hiša)	........
(Varstvena znamka.)
Cene	za	moške	K	14-—,	17•—,	20'—.
,	,	ženske	»	12'—,	15-—,	18—.
.	»	dečke	36/39	K	10-—,	12-.
,	,	otroke	št. 22-25 26-28	29 31	32-35
je edina posebnost želodčnega likerja	l j
iz zdravilnih rastlin, kateri izborno	g|
vpliva proti slabosti v želodcu ter ga	h
radi tega v nobeni družini ne bi smelo	^
manjkati.
Dobi se tudi v vsih prodajalnah konsum-nega društva za Ljubliano in okolico.	*
Odlikovan v Parizu z zlato kolajno in čas. križeccm.	~
A. & E. Skaberne
G-arantirsoaa, kakovest Cenejše vrste od K 1*50 naprej.
SLAVIJA
GENERALNI ZASTOP .SLAVIJE
  Potniki ===== v severno in južno AMERIKO
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi