kbaj, vsak dan rasen sobot, nedelj Ia praznikov. Itfiwd dally except Saturday!. Sundaya and Holidays GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ln upravnlikl prostori: M87 South Lawndale Avs. Office of Publlostion: 1M7 South Lawndale Ava. Talephone, Rockwall ÙOi leto-yeah xxxvn Cena licta j« $6.00 •» •«■M»" January M. im, at tha post-otftc« at Chtoaao. IlUnola, unJ.r Um Act of Coaars« of March ». 1ST!. CHICAGO 23. ILL.. ČETRTEK. 22. FEBRUARJA (FEB. 22). 1945 Subscription $6 00 Yearly ŠTEV—NUMBER 3« Acceptance for mailing at apecial rata of poatag« provided tor In section 1103, Act of Oct 3, 1917, authorised on June 4, 1918. Ruske čete obnovile prodiraftje proti Berlinu in Dresdenu! Ameriški pomorščaki razcepili japonske sile . na otoku Iwu po okupaciji letališča. Ameriški topniški oddelki se izkrcali na otoku. General MacArthur razkril japonske izgube ni. Lu-zonu. Cez 92,000 sovražnikov ubitih in ranjenih v šestih tednih.—Kolone prve ruske armade prodrle nadaljnjih enajst milj daleč v notranjost province Brandenburg in okupirale čez 80 naselbin. Sovjetske čete se bližajo Gdansku.—Dve diviziji tretje ameriške armade udrli skozi vrz$l v Siegfriedovi liniji in zasedli petnajst nemških naselbin , LONDON. 21. febr.—Poročila Moakve pravUo, da ao čete armade maršala Koneva obnovila prodiranje proti Berlinu ln Dresdenu. glavnemu mestu Sak-gonske. Zdaj naskakujejo predmestja Gubana. utrjenega mesta, 51 milj jušnovshodno od Berlina. Armada maršala Rokoeeov-skaga Je v prodiranju po atarem poljskem koridorju pretekla Cserk, krlšlšče ielesnice, Id spaja Berlin s Gdanskom. Radijsko poročilo is Berlina^ pravi, da Je pet ruskih divisij in ens oklopna kolona sačelo no-ofenslvo na severovzhodni strani Ratlbora. 17 milj severno od Moravske Ostrave v Čeho- slovakiJL Guam, 21. febr.—Ameriški pomorščaki, ki so invadirali otok Iwo pred tremi dnevi, so razcepili japonsko vojaško posadko, okupirali letališče na južni konici in eno tretjino otoka po lju-tih bitkah s sovražnikom. Ja- mesto je oddaljeno 57 milj od Berlina. Rusi so ubili in ujeli čez dva treoč Nemcev v bitki na severovzhodni in vzhodni strani Gubi-na. Prva ruska armada, katere poveljnik je maršal Konev, drži 65 milj dolgo fronto. Sovjetske sile uničujejo nemško vojaško posadka v Breslavi, glavnem mestu Spodnje Šlezije. Poveljnik posadke je ignoriral ruski ultimat, naj se poda. rta severnem koncu vznodne fronte so Rusi v prodiranju proti Gdansku, pristaniščnenu mestu ob Baltiškem morju, okupirali čez 50 naselbin. Čete druge ruske armade se vale po poljskem koridorju v smeri Gdsn-ska. Prve so dospele do točke, ki je oddaljena 33 milj od Gdan-ska. Enote armade maršala Koneva so navezale stike z armado maršala 2ukova, ki drži pozicije ob reki Oder. Na južnem koncu dolge vzhod- ponski odpor je site»!n vuUko fnif ^^ ^ ^g ^ ra„ed1o število vojakov je padlo na obeh straneh. V prodiranju preko otoka so pomorščaki izolirali japonsko vojaško posadko pri ognjeniku Suribachiju na jugu in jo odrezali od glavne japonske qile na severu. Po okupaciji letališča na južni konici otoka so pomorščaki začeli prodirati proti drugemu letališču v središču otoka. Prvi japonski protinapad je bil odbit in sovražnik vržen nazaj. Admiral Chester W. Nimitz poroča, da so pomorščaki kon-solidirali zasedene pozicije pod točo šrapnelov, katere so bruhali japonski topovi. Admiral je naznanil, da so se ameriški topniški oddelki izkrcali na otoku in da so že v akciji proti sovražniku. Japonske pozicije na otoku bombardirajo enote ameriške bojne mornarice. V zadnjih dvanajstih urah je padlo čez osem tisoč ton streliva na pozicije. 0|>eracije pomorščakov na kopnem podpirajo bojna letala z bombardiranjem japonskih postojank in utrdb. Poročila trdijo, tja se bitke na otoku Iwu lahko, primerjajo v srditosti onim, ki so se vršile na Tarrawi. čez 60 vasi in naselbin v Čeho-slovakiji. Te so v zadnjih 24 urah prodrle 13 milj daleč v smeri Banske Bistrice. Pariš. 21. febr.—Dve diviziji tretje ameriške armade, katere poveljnik je general Patton, sta udrli skozi vrzel v Siegriedovi trdnjavski liniji na ozemlje na vzhodni strani in zasedle petnajst naselbin. V zadnjih dveh dneh so Američani ujeli 4500 Nemcev. Trikot ozemlja med rekama Saar in Moselle je v ameriških rokah. Ameriške čete se bližajo Saarburgu z dveh strani. V prodiranju so zasedle Freudenburg n Orscholz, štiri milje južno od Saarburga. Oddelki sedme ameriške armade so v akciji na saarski fronti. . Okupirali so Etzling, tri milje južno od Saarbrueckena, glavnega mesta Saarske industrijske kotline. Manila. Filipini. 21. febr.—Japonske izgube na Luzonu, največjem otoku v Filipinski grupi, znašajo čez 92,000 ubitih in ranjenih, pravi poročilo iz glavnega stana generala Douglasa MacArthurja. Ameriške čete so mvadiraie Luzon pred šestimi h*dni. Ameriške izgube v tem «asu znašajo 2667 ubitih, 10,008 « •njenih in 245 pogrešanih. Ljute bitke v enem predelu Manile, glavnega mesta, se nadaljujejo. Japonci drže še pre-f|**l Intramuros. V tem se na »•'»ja okrog 7000 civilistov. Po-v*ljnik japonske posadke je ig-n"r«ral ultimat, naj kapitulira. ' xenje na Corregidorju se ns '«ljuje. Japonci se skrivajo v 1 "< lih in luknjah. Oba vhoda i u nega tunela, v katerem so Japonci, sta blokirana. London. 21. febr.—Kolone pr-" ' uske srmade so prodrle na-' »Ijnjih deset milj daleč v no-îfanjo«t province Brandenburg "kupirale čez 80 naselbin M«d temi so Croaeen, Bobers-m Chriatianstadt. Slednje Gradnja novih parkov v Chicagu Chicago, 21. febr.—Člani komisije za parke so naznanili načrte glede gradnje 43 novih parkov v prihodnjih desetih letih. Program določa potrošnjo $60,-000,000. Robert J. Dunham, predsednik komisije, je dejal, da bo vprašanje programa gradnje parkov predloženo volilcem v odločitev v juniju. e Obnova odnošajev med Francijo in Italijo Eden konferira s poslaniki Debata v parlamentu o zaključkih krimske konference London. 21. febr.—Zupf^ji minister Anthony JSdon je silno zaposlen, odkar se je vrnil v London iz Jalte na Krimu, kjer se Je udeležil konference "velike trojice". Včeraj so ga obiskali francoski, kitajski in poljski poslanik. Predmet razgovorov med njimi so bili zaključki, sprejeti na krimski konferenci. Edena so v uradu obiskali francoski poslanik Rene Massigli, kitajski poslanik Wellington Koo in poljski poslanik Raczynski. Poslanika Francije in Kitajske sta iskala pri Edenu informacije o zaključkih krimske konference. Od teh zavisi odločitev, ali bosta Francija in Kitajska poslali svoje reprezentante na konferenco Združenih narodov, ki se prične 25. aprila v San Francis-cu, Cal. Uradno naznanilo pravi, da bo premier Churchill nastopil pred parlamentom prihodnji torek in poročal o zaključkih krimáké^ konference, nakar bo Bledila debata. Edena sta obiskala tudi bivši poljski premier Stanišlav Miko- i , ■• - -L turf1 JU im im .1.11 rojUZyir nr lBVHp aulWn|i RI itn»* ter Tadej Romer. Doznava se, da bo Velika Britanija preklicala priznanje sedanji poljski ubežni vladi, katere predsednik je socialist Tomas Arcisze^ki, in priznala ono, ki bo formirana v Varšavi. Možnost je, da bosta Mlkolajczyk in Romer postala člana nove poljske vlaue. Ruska knjiga o klanju zidov Sistematično uničevanje zidov razkrito Moskva. 21. febr.—Sovjetska založba bo izdala knjigo, vsebu-jočo dokumentarno evidenco, da so Nemci poklali okrog šest milijonov Židov v evropskih državah. Sistematično uničevanje se je pričelo v velikem obsegu 1. 1939. Metode so bile ustreli-tve, elektrokuclje, vcepi te v smrtnih bacilov in zastrupljenje s plini. , ,, Eno največjih taborišč je bilo v bližini Varšave. V tem se je nahajala večina poljskih Židov. Uredniki knjige prsvijo, da je bilo poklanlh tudi veliko število poljskih katolikov v tem taborišču. Število Židov na Poljskem pred BRiTSKA. UDE-I LEŽBA V VOJNI NA Bela hiia razum torn in C PREDSE TREH K nanila spo-Roosevel• rchillom IK GOST AUEV Washington. D. C.. 21. febr.— Bela hiša je ramrila detajle po- tovanja predi po Bližnjem^ je po zaključen) Jalti na Krii Egipt in Alžeri dri j i se je sest lika Roosevelta lu. Roosevelt konference v odpotoval v V Alekssn-Uv premlerjem Churchillom in dobil od njegs zagotovilo, da bo Velika Britanija vrgla vso svojo razpoložljivo silo v akcijo proti Japoncem na Pacifiku po porazu Nemčije. Uradno naznanilo pravi, da sta Rdosevelt in Churchill Imela važne razgovore v Aleksandrijl o situaciji na Pacifiku. Razpravljala sta o načrtih, ki niso bili na dnevnem redu 'na konferenci "velike trojice" V Jalti iz razloga, ker Rusija ni v vojni z Japonsko. . ^ "Churchill js povedal Roose-veltu, da bo Velika Britanija vrgla vso silo v fc>j proti Japoncem* po porazu ffemčlje," pr^v! naznanilo. "Ona' bo storila vse, kar je v njeni moči, da ojačiaile, ki so Že zavojeuane v bitkah z Japonci." Bela hiša je tudi' potrdila poročilo, da je genaral Charles de Gaulle, predsednik začasne fran- ^v^'n'alt^'an^l f flf flltf I WM/Wlllf v Al žiru, General je dejsl, da nc more priti v Alžir zaradi nujnih opravkov, zaeno pa se je zahvalil za povabilo. Roosevelt je bil razočaran, ker se De Gaulle nI odzval povabilu. Kje se Roosevelt zdaj nahaja, Bela hiša nI rszkrila iz varnostnih razlogov. Naznanilo pravi, da je predaednik po zakl j učenju konference v Jalti odpotoval v Sevustopol, rusko pristaniščno mesto ob Črnem morju, ki Je silno trpelo v sedanji vojni. Ogledal si je razvaline v spremstvu zunanjega komisarja Molotova in drugih visokih ruskih uradnikov. Molotov je spremil Roosevelta do letališča, kjer je zasedel letslo in od letel v Kslro, kjer ga je pozdravil egiptski kralj Fa-rouk. Tja sta potem prišla tudi Ibn Saud, kralj Saudl Arabije, in abesinski cesar Halle Selassie. Kralj Ibn Saud se je ukrcal ns umeriškega rušiica v Jlddl, luki ob Rdečem morju. Ta je napravil 800 mflj dolgo pot v Egipt, kjer se jc kralj sestal z Roose-veHom. Saud je prvič zapustil svojo deželo z namenom, ds se sestane z Rooseveltom. V Aleksandri jo je dospel tudi ameriški državni tajnik Edward R. Stettlnius iz Moskve, kjer je imel rszgovore z Molotovom. Tam se ie seetal z Rooseveltom in potem odpotovsl v glsvno me- vojno je bilo okrog 3.100,000. Iz med teh jih je 250,000 pobegni-! ito Mehike, kjer se je odprla lo v Rusijo. Vsi ostsli, ki so pri- j konferenca reprezentanUiv snie-šli pod nemško vojaško oblast, <[ riakšh republik so bili umorjeni. V mnogih polj-j v ¿leksandnjo so prišli tudi skih krajih, katere so ruske čete' John Winant. ameriški posle-Pariz, 21 febr.—Tu je bilo na- zasedle, so bili najdeni seznami j njk v Ix)ndollu jMff*r*on Caf-znanjeno, da bo Francija kmalu z Imeni in fotografijami žrtev. f am#riikj |KMa«nlk v Puri-obnovila diplomatične odnošaje| Uredniki knjige so pisatelji, /u vorna za sedanjo situacijo, ker je Intervenirala v času civilne vojne v prilog reakciji. Ta je zdsj ns krmilu, d oči m so oni, ki so vodili borbo proti nemški okupseljski sili, v Jsčsh. nja so v teku in pričakuje se,'nov in V. Imber da bodo zaključena prihodnjil teden. i torn in Churchillom. Bolgargka armada v akciji proti Nemcem TragUna usoda obkro- , zenih nemških posadk \Avstr^k, bataljon London, 21. febr - General " T«OVl Kurt Dittmar, besednik povelj- Washington. I). C, 21. febr - svojem Nedavno formirani avstrijski ba- voditelje unije < Addes zavrnil izrečene obdolžitve Waahlngton, D. C., 21. febr.— Besedniki avtne industrijo so napadli voditelje avtne unije, včlanjene v Kongresu industrijskih organizacij, in jih obdolžili, da ovirajo produkcijo tunkov in bojnih letal s svojimi poskusi, katerih cilj je kontrola nad tovarnami. Obdolžitve uključuje deklaracija, podana na zasllšAnju pred senatnim odsekom, kateri vodi preiskavo vojnega progrsma. Načelnik odseka je senstor Mead. V tčj je rtečeno med drugim, ds skušsjo voditelji avtne unije uzurplrstl funkcije in oblast uprsviteljev avtnih tovarn. "Posledica teh poskusov je konfuzlja," pravi deklaracija. "Delavci, uposlenl v avtnih tovarnah, ne vedo, alf so odgovorni za svoje delo unijskim voditeljem sli kompsnljam. Slednji imajo oporo pri nekaterih federalnih uradnikih." De t roti, Mich., 21. februarja,— George F. Addes, tajnik-blagaj-nik avtne unije, ki nadomešča predsedniku R, J. Thomasa, ki je v Londonu kot delegat ns zborovanju svetovnih strokovnih unij, je odločno zavrnil obdolžitve besednikov avtne industrije. Dejsl je, da hočejo ti oblatiti svtno unijo v javnosti in da ponavljsjo staro pesem, katero so začeli |>eti I. 111.17 Addes je dejal, da unija priporoča le ustanovitev skupnih I odborov delavcev in delodajalcev, ki na) bi pospešifi produkcijo ln ustvarili podlago koope-iaciji<,To ni uzurpirsnje funkcij 'n oblasti upraviteljev avtnih tovarn. Domače vesti Obisk Chicago.—Glavni stan SNPJ je 20. febr. obiskala Mary Ker-shisnik Iz Rock Springsa, Wyo. Nov grob na sapadu Black Diamond, Wash.—Dne 17, febr. je tukaj Umrl Louis Breznik, star 83 let ln doma iz vasi Luče na štajerskem. Bil je član SNPJ in bivše zveze od leta 1906 in v tej okolici je živel okrog 40 let, la Clevelanda Cleveland.—Dno 17. febr. je v Collinwoodu umrla Cecilija Ku-ret, stara 65 let ln doma Iz št. Vida pri Ljubljani, odkoder je priŠlu v Ameriko pred 40 leti. Znpušču moža, hčer in pet sinov (enega v Fly Creeku, N. Y.), v starem kraju pa sestro.—V nedeljo je umrla Alojzija Mejač, roj. Kačer, stara 58 let in domu iz Device Marije v Polju. Bi lu Je članica KSKJ, SŽZ in W. C. Zapušča dva sinova in dve hčeri.—Isti dan je umrl rudi srčne kapi Alois Arhar, star 72 let in domu Iz Vlžmarjev nad Ljubljano. Tukaj zapušča dve hčeri, v Meudow Landsu, Pa., sestro, por, Bizjak, v 'starem kruju pu več bratov. V Ameriki je bil 40 let ln po poklicu mizar.—Pri družini Tony Robida v Euclidu so se oglasile vile rojenice in pustile dvojčka, oba fsntks.—Dne 30. nov. jš bil ns rspsdnl fronti rsnjen S/Sgt. Edward J. Dolsak, sin druilnp Frsnk Dolsak is Eu-cllda. Zdravi se v bolnišnici v Angliji, kjsr gs js nedsvno obiskal njegov prijstelj Walter Lampe, kl se tudi nahaja v Angliji. Poprsvek Clevelsné.—V poročilu o smrti člsnic« društva 53 SNPJ je bila pomota. Umrls Js Kstsrins Milai AMERIŠKI GENERAL POHVALIL JUGOSLOVANE p"l,nv p.wm. smrti Antona Zakrajšku je rečeno, da je 4. febr. umrla tudi Ivana ZukrajŠek—njegova žena, članica društva 97 SNPJ, Tukaj je pomota, kajti ona Še živil (Poročevalcem priporočamo, naj bodo bolj previdni!—Ured.) Odbor sankcioniral zvišanje plač Tekstilna unija preklicala proti-stavkovno zagotovilo Waahlngton, D. C.. 21. febr.— Vojni delavski odbor Je sankcioniral zvišanje plač 145,000 kluv-nišklm in 50,000 tekstilnim delavcem s pridržkom, da mora zvišanje odobriti Fred M, Vin-oon, direktor ekonomske stabilizacije. Ta od ločitev Je prišla v momentu, ko sta uniji klavnlških in tekstilnih delavcev /apretlll z oklicem stsvke. Obe sta včla njeni v kongresu industrijskih orgunlzacij. Emil lileve, predsednik tekstilne unije, Je obsodil akcijo od bora. Izjavil Je, du Je ta le potrdilo stališča unije, da odbor ima vezane roke in ne more sam Izrekati odločitev. Rleve Je prej naznanil preklic zagotovila, danega predsedniku Rooseveltu, da unija ne bo oklieulu stavk, dokler tra|a vojna. On je tudi okrcal Jamesa K. Byri>esu, direk U »rja vojne mobilizacije, in ga obdolžil, da je blokiral zvišanje plač. Rleve je dejal, da njegova unija ne zaupa vojnemu delavske mu odboru, ker Je postal orodje Vuiaona. Odlok določa zvišanje Partizani rešili mnogo ameriških letalcev NEMCI UTRJUJEJO LJUBLJANO Waahlngton. D. O. 21. febr.— General Nathan F. Twinning, poveljnik petnajstega ameriškega letalskega zbora v Sredozemlju, je v posebni poslanici maršalu Titu, poveljniku jugoslovanske armade, pohvalil jugoslovansko ljudstvo in partizane, ki so rešili več ameriških letalcev, kateri so se morali spustiti nu tla v Jugoslaviji. "Ameriški letalski zbor je začel operacije nad Jugoalavijo pred štirinajstimi meseci in v tem času je moralo mnogo letalcev pristati na jugoalovan-skem ozemlju," pravi general v poslanici. "Da niso ti nemški vojni ujetniki in se zdaj bore proti nacijem, je zasluga jugoslovanskega ljudstva. Zastavili ste qyoja življenja ln življenja članov vaših druftln in rešili več sto nsših letslcev. Dsll sts Jim hrano, streho ln zdravniško oskrbo. Prehodili ste kilometre po nevarnem ozemlju, prekoračili reke, potoke ln hribe y snegu, deževju in blstu, vsndar ste vselej prlpeljsli letalce v vsms zavetja. Kot poveljnik letalake-ga zbora ln v Imenu mater in očetov naših letslcev vsm Isrs-žsm hvaležnost *s junsŠks dsls, katera ste Izvršili. Sprejmite mojo odkritosrčno in globoko ss- fjjp n w eni. Twinning je uuglasll, ds partizani in ruske čete drže najmanj 200,(MM) nemških vojakov v Jugoslaviji. Večina t» silt js koncentrirana v severni Jugoslavia Jugoslovanska časnišku agentura TANJUG poroča, da js predse d nIŠtvo Jugoslovan«, ske protifašistične skupščins od-likovulo 72 ameriških letslesv. Podelilo Jim je partizansko zvezdo v znak priznanja zaslug v borbi proti skupnemu sovražniku, iiacijskl Nemčiji. Radio Helgrud poroča, da Nemci utrjujejo Ljubljano, glavno mesto Slovenije. Zgradili so omrežje trdnjuv okrog Ljubljene. Poročilo dostavlja, da prebivalci mesta ln okolice kljub na-cljskemu terorju sodelujejo s partizani v naporih za osvoboditev slovenskih1 krajev. Velika ameriška pomoč zaveznikom Washlngton, D. C., 21. febr,--Admiiiistrucijtt za ekonomsko l>omoč Je informirala kongres, da skupna vrednost orožja, vojnega materiala, živil ln drugih |x>trebščin, katere so zavezniške držuve dobile od Amerike ns (VMlIugi posojiliio-najemninske-gu zakonu znaša $35,382,000,000. To pomoč so zavezniki ddbiU, odkar Je bil ta zakon uveljavljen. Konflikt med Himmler-jem in Ribbentropom Curlh, Švica, 21. febr.~List Luusamie (»u/ette poroča, da Je Heinrich Himmler, načelnik Ge-stupu, iiacijske tajne policije, pozval Joachima von Rippentropa, naj resignira kot zunanji mini- ster. Med njima je nastal oster minimalne plače na 55 centov na | konflikt. Poročilo dostavlja, da uro, dočlm je unija zahtevala hsče Himmler prevzeti Rlbben- Washineton D C 21. febr.-'stva nemških sil, je v svojem Nedavno formirani avstrijski na- Radio Sofiia poroča' da se bol- 'govoru po radiu priznal tragič- taljon se je pridružil Jugoalo- ^srska^rmada^bor*'proti Nem- no u^dov Vojakov nemških vanskl osvob^lni armadi, b ^ n/.t«ni ru.ke armade ka- posadk v mestih. katOre so ob- tere poveljnik je Tito Pn ^^E-'KSS. "¿ke sile. Te po~dke „„pada z Nemci ae Je ud« iT S ^teTVbrL na se nahajajo v Brea,.vi, Koeniga- Lloyd George nevarno bolan Lloyd b " A* K.-.4 n»»it i Nem- no uaodov Vojakov nemških vanskl osvobodilni armadi, ka-1 London. 21 februarja ^VZirulk armade ka- p«*adk v mestih, katere ao ob- tere poveljnik je Tito Prvega George. brltaki državnik in pre-cem ns strsni ruske armaoe, aa , ------ „------^------. ....., - ... u,j( |,.>il mier v /asu prve svetovne voj ne, je nevarno bolan. Bolezen nekaterih Gorenjskem po poročilu časni- ga je napadla ored enim tednom ške agenture TANJUG. George je star 82 let. ozemlju med Blatnim jezerom bergu, Poznanu na Ogrskem ln avstrijsko mejo. drugih mestih. I zvišanje na 72 centov Nemški par ni k potopljen v blilini Gdanska I^mdon, 21. febr. — Nemški parnik Wilhelm Gustloff Je bil napaden in potopljen v bližini 1 Gdanska, pristaniščnegu mest» ob Baltiškem morju, prsvl poročilo Iz lielsinka, Finska Na par-niku se je nahajalo čez 6000 be-guncev iz severne Nemčije. trooovo jK>zicijo. Pisarniški delavci dobili zvišanje Chicago, 21. febr.—Okrog 500 pisarniških delavcev, upoelenlh v uradih Pressed Steel Car Co, je dobilo zvišanje plače de*et dolarjev na mesec. Zvišanj«, f odredil vojni delavski odbor. Pisar mški delavci io člani unij« CIO. . PROSTITA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO III LASTWINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE > ; JEDNOTE Orgs» of and published bf Slore»e National Benefit Society Nsrolnlns cs Zdruiena driave (itven Chicegs) In Kanndo fC.00 na leto. W.00 se pol leta. $1.50 se ietrt leta; se Chicago In okolico Cook Co.. S7.S0 ti celo leto. »3.7» se pol lota; sa inosemefvo M 00 Subscription rates« for the United States (except Chicago) and Canada M.00 per yeer. Chicago and Cook County I7.S0 per year, foreign countries MOO per yen». Cene oglasov po dogororu^-RokopisI dopisov in ns naročenih člankov so no vtecajo. Rokopisi literarne vsebine (¿rtiče. »ovMtL dram., pesmi Itd.) se vrnsjo pošiljatelju le v slučaju, če Je prilofal poitnlao. Advertising rates on agistment—Manuscripts of communications and unsolicited articles will not be returned. Other manuscripts, •uch ss stories, plays, poems, etc., will bo returned to sender only when accompanied by self addrsseed and stamped envelope. Naslov na vse. kar Ima stik s listom i Pil OS VET A 2657-59 So. Lawndale Ave.. Chicago 23. Illinois MEMBER OF THE FEDERATED PRESS Datum v oklepaju na primer oglcda temu totalitarskemu konju na zobe. Člani tega odseka so kmalu dognali, da je realna slika o lazpoložljlvosti delovnih tdl precej drugačna kot pa jo Blikajo tot.ilMaiski umetniki, k« zahtevajo od kongresa, da vklenc ameriško delavstvo v verige prisilnega dela pod težko zaporno in denarno kaznijo. K temu spoznanju so senatorjem veliko pomagali voditelji organiziranega delavstva, kakor tudi tovarnarji, ki so na splošno iz svojih razlogov tudi proti temu zakonu. Dokazali so č^no na belem, da so številke vojnih oblasti o pomanjkanju delavcev—po-(verjene ali zelo enostranske. Prišli so na dan tudi z alternativo, po kateri naj vladni organi rešujejo ts problem na drugačen način kot zahtevajo militaristi. Ta alternativa je hov zakonski osnutek, ki sta ga predložila se-natoija Wagner in Kilgore. Ta osnutek podpirajo voditelji CIO, ADK in železničarjev. Po tem načrtu bi imela vladna komisija za delovni s'Ic kontrolo nad vsi mi industrijami, vojnimi in civilnimi. V ta namen bi izvršila temeljit prçgled vseh delovnih si) v vseli industrijah, v privatnih in vladnih. Ta študij bi pokazal, kje je orcvec, kje premulo delavcev, kakor tudi o nohajkovnaju ali učinkovitosti pri delu. Notorlčno dejstvo j< namreč, da mnoga |>odjctja uposlujejo več delavcev kot jih poti cbujejo, in sicer zato, da delu jo večje profite, kajti profit kujejo od količine obratnih stroškov. In čim večji so stroški, toliko večji «o profit!. "Patriotizem/' ki se izplača!! Ta sistem vojnih konti aktov, ki je poznan kot "cost-plus," bo vlado oziroma davkoplačevalce stal okrog M) milijard ciolarjev v tej vojni! Po Wagncr-Kilgorovem načrtu bi vladna komisija za delovne sile plačala vozne »tioSke delavcem, ki bi jih poslala v druge kraji. Prav tako osnutek tudi protektira starostne pravice vseh delavcev, ki bi bili,poslani na druga tlela. Določa tudi nekatere diu-ge korake za koordiniranje in efektivno uporabo delovnih moči. To bi bi lu tako zviti iu "inastoVoljna mobilizacija" delovnih sil— hit- zaporne ali depurnt kazni. Tu načrt je sigurno veliko boljši l ot oa admlnlstracijski osnutek, k« je b*l sprejet v nižji zbornici. Bil bi boljši vsa i /u ohranitev morale med »Mavri, kar je za uspešno otodukci|o wlikiga pomena. Ako delavcem grozite z zaporom it* težko denarno ka/uijo. če se uc nokore ukazom višjih, boste iz njih napravili skorui enake »uinic kot so v hitlerski Nemčiji. Vsa svoboda govoru uit tiska h* bila ¿anje brez pomena, kajti pri delu bi bih priklenjeni pod kaznijo in jjlobo. Bili bi moderni industrij-aki tiaram. V to smer je hZ naselbin RAZNO IZ COLLINWOODA |V enem pismu mi piše kapitan Clevelend. O. — Na vse proš- Martin Kovačevič: "Imeli smo nje in želje urednika Ameriške! veliko slavnoet, ko smo na naših Domovine in njenega sekundan- ladjah raaobesili jugoslovanske ta Gabrovška se ladja s potrebščinami za jugoslovansko ljudstvo vseeno ni potopila in srečno je bila dostavljena prva pomoč, poslana po ameriških Slovencih za borečo se partizansko Jugoslavijo. O teh grdih nakanah in škodoželjnih nagibih danes že tudi ve trpeči narod v stari domovini in gotovo je, da tega naš junaški narod tudi ne bo nikdar pozabil, niti svojih dobrotnikov, še manj pa avojih narodnih bratov sovražnikov. Vsi Slovenci in Slovenke, ki čutite z vašimi rodnimi brati in sestrami v stari domovini, pomagajte jim še nadalje po vaših močeh. Narod trpi, grozno trpi od gladu in splošnega pomanjkanja zdravil in obleke, toda vsa ta gorja niso vaših bratov in sester premagala v boju za svoje pravice, boju za evoje domove, svoj materini jezik in za vse enako pravico. Zarja svobode se že sveti na vzhodu nove svobodne in demokratične Jugoslavije. ČETRTEK, 22. FEBRUARJA ijene so tudi vse zunanje osebe, ki imajo do tega zanimanje. Zadfcv* vojnih ujetnikov. V a- meriškem ujetništvu se nahaja Veliko slovenskih fantov kot vojni ujetniki italijanske armade, dasiravno oni niso in nočejo biti Italijani, pa vseeno še danes morajo biti skupno z ostalimi Italijani v ujetniških kempah. Večkrat so ti fantje že sami prosili, da bi se zanje kaj storilo, da bi se jih ločilo od Italijanov, toda do danes se menda še ni nih- Čast in poklon njenim junaškim borcem! 0 j Jugoslovanski general in major. Kapitan Branko Velkaverh, kateri je pred nekaj meseci odpotoval iz New Yorka v London, mi piše: "Takoj prvi dan, ko sem sem prišel, sem srečal našega >artizanskega generala Velebita, ti je vse, kakor so ga časopisi opisovali, in še več. Ne vem kako bi ga opisal, ali eno lahko rečem: če bo Jugoslavija imela takšne voditelje kot jp on, potem me ni strah za njeno bodočnost in potem se grenko motijo vsi, ki mislijo, da bodo z iptriga-mi zopet zagospodarili nad jugoslovanskimi narodi. Človek, ki se je od advokata povzpel na po-ožaj generala ljudske prostovoljne armade, ki danes V tujini zastopa naše vseljudsko gibanje a še ni izgubil ničesar od svojega tako pristnega človeštva, ki mu veje iz vsake kretnje, ki ga razodeva pri vsaki besedi, je prav siguren dokaz, kako zdrava, kako vsenarodna je nova Jugoslavija, kako pristno demokratična in socialno pravična. Prav taki so vsi partizanski odposlanci, ki sem jih do sedaj srečal Tak je major Ravnihar {Slovenec), taki so polkovniki in nižji oficirji, take ao ionske misij« Rdečega krlia. taki so vsi, ki so skozi triletno bojevanje, stradanje in trpljenje obdržali vero v končno zmago pravice, ki so verovali v resničnost ideje, za katero so se borili in umirali." (To je dobesedna kopija pisma.) Branko. Velkaverh je kapitan jugoslovanske partizanske trgovske mornarice in oče malega partizančka Dušana, katerega sva z mojo ženo imela v oskrbi dva meseca, a sva ga morala oddati drugim ljudem v oskrbo, radi bolezni moje žene. Moj mali partizapček je danes v otroškem zavodu v državi New Jersey. V njegovem imenu se iskreno zahvaljujem vsem onim. ki ste na to ali oni način pomagali temu malemu jugoslovanskemu revčku. Prav lep in priden deček je bil. Jugoslovanski mornarji v New Yerku. V newyorškem pristanišču je več jugoslovsnsklh trgovskih ladij. Njih mornsrji so trdni pripadniki partizanske ideje. Ti mornarji so v teku te voj- potegnil zanje. ne pretrpeli veliko in malo med, nekaJ dnevi smo °Pazlu njimi jih je, da ne bi imeli tež-,v, tukajšnjih časopisih, da odpo-kih izkušenj na morju. Tudi ka- sUnci italijanske vlade urgiraio, pitan Kovačevič. O njem piše v, nai vse italijanske ujetnike The Natal Mercury angleški ča- lzPusti ter pošlje nazaj v Italijo, stnik George H. Holly: "We Pri tem pa nastane vprašanje, kaj pa slovenski fantje iz našega Primorja? Ali naj tudi oni gredo z ostalimi ujetniki vred v Italijo? Kot Italijani? Na zadnji konvenciji SANSat ki se vršila v Clevelandu, je bila predložena in sprejeta resolucija glede tega. Kaj je SANS do danes v tem slučaju in v zvezi s to RESOLUCIJO storil, ne vemo, ker o tem ni bilo še nika-kega pojasnila iz urada SANSa. Danes je skrajni čas, da urad SANSa zavzame potrebne korake, predno bo prepozno, ker se kaj lahko zgodi, da bi odposlanci italijanske vlade uspeli in nekaj odgovornosti, če bi bili ti fantje odposlani z ostalimi ujetniki v Italijo, bi padlo na nas ameriške Slovence, ker se nismo hoteli pobrigati pravočasno za ust&o teh fantov. Da so ti fantje pravi Slovenci, so dokazali s tem, da so navzlic svoji mali plači hranili denar in darovali v sklad SANSa za svobodno Jugoslavijo. Dajmo, zdramimo se — čas je kratek! Odgovorni odborniki SANSa, kaj pravite k temu? Vincent Coff.* found we had enough water, biscuits and condensed milk which, issued very frugally would keep us alive for about nine days. We set a ration on that basis. We also found that the Germans had put on board a first-aid box and two bottles of ersatz rum. In the boat were three experienced officers, captain - Martin Kovacevic, mr. Donovan and myself so we set watches. /Here I would like to pay a specially warm tribute to the Jugoslav captain Kovacevic from XX. He proved himself a fine seaman and a master of his craft.' His unchanging optimism and helpful advice undoubtedly proved a great factor in our successful and speedy landfall. His equanimity is all the more remarkable in view of the fact that this was his second time in a lifeboat in 14 days. If ever I am in a tight comer a-gain I wish for no better companion than Captain Kovačevič." Da taki so partizanski mornar-,ji in njihove hrabrosti in poguma jim ne bo ubila hobena laž-njiva in še tako ogabna'propaganda sovražnikov svobodne in demokratične Jugoslavije. Duhovniki v partizanskih od-rtdih. ¿)a ima jugoslovanska narodna osvobodilna vojska tudi svbje vojaške duhovnike, imam pred seboj dokaz na fotografiji. Na sliki vjdim pomorskega inženirja Glavana, na njegovi levici pa partizana kaplana Josipa Volariča, ki je oblečen v vojaški suknji z duhovniškim ovratnikom, vojaško čepico in z rdečo zvezdo. Obraz mu je neobrit; poleg njega so mornar Ivan Žic, neka partizanka iz Korčule in neka partizanka iz Slovenije. Seja ali sestanek sa naše ameriške vojake. Kot tajnik SDD sem dobil nalogo od zadnje delniške seje Slovenskega delavskega doma na Waterloo rd., da ponovno sklicem sejo, odnosno sestanek, kateri naj bi se bavil z zadevo akcije, da se organizira odbor alt organizacija, katere namen in delo naj bi bilo: organizirati akcijo izmed članov društev in organizacij okrožja Slov. delavskega doma za sprejemno prireditev naših vojakov, kadar ■je povrnejo iz te vojne. Seja se bo vršila v soboto zvečer, 31. marca 1945. Prosi in apelira se na vse organizacije, katere se zanimajo za to akcijo, da v ta namen izvolijo na svojih prihodnjih sejah dva zastopnika, katera naj se tega sestanka tudi udeležita. Ako bode zadostno število navzočih na seji, potem bomo izvolili odbor, kateri bo šel z delom naprej, da se vse pripravi za to prireditev. Ženski odsek SDD je obljubil vso svojo pomoč; za to akcijo prirejal bo v ta namen tudi plesne prireditve in poleg pa ima že pripravljenega nekaj denarja. Torej oni, ki se za to zadevo zanimate, pridite na to sejo. Vab- VSAKEGA NEKAJ Chicaqo. IU.—Naj malo opišem o tem in onem. V "gimnazijo" sem hodil štiri zime. Tri zime sem žgance kuhal, eno pa sekal hraste. Ne, jaz nisem imel prilike pohajati v šolo. Za silo me je naučil pisanja in čitanja France Grazuti, po domače Lu-aen Franci. Naša šola je bila doma» pod češnjami. Bili smo samo štirje učenci: Anton Grazuti, John Grazujti, -Rude panonč in Zgončev Lojze. Če je še kateri živ in če čifa Prosveto, se bo gotovo spomnil name. Jaz či-tam Prosveto vsak dan. Nekateri dopisniki izražajo, da pajši čitajo kot pišejo. Tako je tudi z menoj in z vsakim, ki je ,v tako "visoke" šole pohajal kot jaz. Odkrito povem, da mi nekateri dopisniki ygajajo, drugi pa ne, ker preveč lovijo za vsako besedo. Prav tako lovi za besede in cppi dlake bivši urednik Prosvete. Ne morem razumeti njegovega stališča. V Prosveti ni prostora za imena prispeva-teljev, ki prispevajo za staro domovino manj kot $6, dočim ga je dovolj za pristransko pisanje bivšega urednika. Ne sm4mo pozabiti, da so mnogi že darovali več kot $5 za staro domovino in ko pride kdo ponovno okoli, darujejo manj. Naj še omenim, da mi ugajajo dopisi brata Gornika iz države Washingtona. Louis Stebla j. Ameriški vojaki na sapadni fronti slede s velikim saniranjem glgantlčni ruski ofenjivl na vzhodni fronti. Kaj mislijo o tem ruskem udara, Jo povedano na silkl—"Dobrodošel, Ivan"—ki j, bila enota v osvobojenem Braohelenu v Nemčiji. ■ '.....'' ' .......... AKTIVNOSTI DETROIT»« PODRUŽNICE SANSa Kasteie, Frank in Mary Vihte-lič. Nabrala Mary Rant. Darovali so tudi: Stanley in Mary Menton $20, John Vihtelič $5, Joe Grum ml $5. V seznamu decembrske prireditve je bil izpuščen John Kirar $5. V januarju so darovali po $5; Jos. Črne st., Nick Kostelc, Mary Kostelc, Sophie Kostelc, Jos. Millek. Po $3 dva, po $2 dva in eden $1. Nabrala Kat. Junko. Največji bahač v naselbini je podaril za pomoč našemu bednemu narodu EN CEL DOLAR. V nesreči in potrebi pokažemo svojo moralno vrednost in obsojanja vredno sebičnost. Herman Grebene je dal na obljubljeni stotak $10, Frank Ku-hovski $10, John in Mary Volk $5. Po $2 dva, ena $1. , V jugoslpvanskem centru so delale v januarju sledeče Slovenke: Mary Rant, Lia Menton, Mary Jurca, Mary Naprudnik, Ursula Grum, Kat. Kraintz, Mary Lapa j ne, skupno 92 ur. V zadnjem seznamu je bila pomotoma izpuščena Agnes Rezišnik Obleko je darovalo v januar ju devet družin: Frank Nagel, Bendick, Breitner, Frances Bo zieh, Louise Bozich, Hribal, Na prudnik-Bobrey, Klarich,/ John Volk. Trgovec Thomas Besen ich je zopet poklonil 144 kosov .np ue obleke. Vse je tehtalo 400 funtov. Vsem prisrčna zahvala Nabiranje obleke in denarnih prispevkov se nadaljuje. Radi transportnih težkoč je pobiranje po hišah skoro nemogoče. Radio in časopisje dnevno poroča potrebo pomoči narodom ki jih je vojna prizadela. Slovenci z ozirom na število naroda so jo občutili najhujše. Prilik je nešteto, da vsak na pri meren način pomaga svojemu narodu. Čast onim, ki se spominjajo sami z velikodušnim darom v obleki ali denarju za nakup življenskih potrebščin, kot so sladkor, čokolada, kon denzirano in posušeno mleko in razni vitamipi. Naša mladina se je zadnje čase lepo odzvala s prispevki. Pr-vači še vedno Mae Knez. Kar obstoji SANS je ona naša zve sta članica. Poklonila je že lepo vsoto naši podružnici SANSa in $50 za prvo pomoč. Mary Dabich je organizirala in je predsednica kluba "The Youth of American Yugoslavs". Napisala je že par lepih člankov v angleškem delu Prosvete. (Zad- Detroli. Mlch—Sledeči daro- nji 7. januarja). Prosim matere valci za WRFASSD še niso bili! Slovenke, da opozorijo svoje priobčeni: Frank Strnlsha $20.! hčerke in sinove na to za nas ta Mike Marinch $10. Po $5: Frank ko važno mladinsko Baloh, Stanley Baloh, Mary Schafer, Rose Klarich, John in Ana Haisan. Ciril Kocjan, Frank pomožno organizacijo. S sodelovanjem naše mladine bomo dosegli mnc£ go, posebno pri Američanih drugih narodnosti. Naše ljudstvo v statf domovini strada in prezeba. Pomoč, ki 1o ie že dobilo, je malenkost. Skrbeti moramo, da se najnujnejše neprenehoma pošilja in tako preprečimo nadaljnje hiranje In umiranje ie preživelega naroda. Poglejte vaše shrambe in podarite, kar lahko pogrešate. Če ne morete sami prinesti na žbirališče, pokličite Madieon 2M4, ali sporočite po dopisnici tajnici SANSa (1205 Pallister. i Detroit 2). da se f#tonre. V najkrajšem času morti biti 7000 ton blaga v glavnem skladišču V New Yorku za Jugoslavijo. Detroit in okolica mora prispevati svoj delež, zato je potrebno, da v dveh tednih naberemo kar največ mogoče Obiščite svoje Prebivalci na oloku*Lusonu. rilloinl nsvdui^»« «rt.w—ii-.^ —T^T ^ Z «de drtlfl IIINtfllOfltl Jm» birate za narod, ki je sicer mal, a silno velik v svojem junaštvu! Vsak vam bo rad dal, če se po! trudimo vsi, bo naš uspeh žago-tovljen. V soboto, 24. februarja, ob osmih zvečer priredi ženski odsek Slov. nar. doma družabni večer za naše vojake. Pridite vsi, da pokažete, kako cenite ve-like žrtve naših sinov, bratov in zaročencev, da nam ostane najboljše, osebna svoboda. Seja podružnice št. 1 SANSa bo v nedeljo, 4. marca, ob 2. uri, popoldne v Slov. del. domu, 437 S. Livernois. Zastopniki društev, klubov in drugih ustanov so prošeni, da se gotovo udeleže. Pridobite nove člane. Vsak Slovenec in Slovenka bi morala materialno in moralno podpreti največje zgodovinsko delo ameriških Slovencev, ker le z našo skupno pomočjo bo naš hrabri, v junaškem boju preizkušen narod zrl v boljšo bodočnost na lastni zemlji v okviru svobodne federativne Jugoslavije. Lia Menton. tajnica podružnice št. 1 SANSa. O BOLEZNI. SMRTI IN DRUGEM Oakland. Čal.—Pred desetimi leti in pol me je zadela možganska kap. Omotica me je držala noč in dan in v glavi mi je zvenelo in tolklo in včasih nisem vedel ali je dan ali noč. Pole-gal sem v postelji in nisem mogel ne pisati ne čitati. Bil sem živ mrlič. Obiskoval sem zdravnike v Oaklandu in San Fran-ciscu, a pomagati mi niso mogli drugega kot prazniti mojo denarno mošnjo. Potem, čez dve leti in pol, me je zadela paraliza še enkrat in ohromela grlo in dva meseca nisem mogel govoriči. V bolnišnici sem bil radi tega osem tednov. K sreči mi je drugo ohromenje pomagalo, premaknilo paralizo iz glave in sedaj sem popolnoma zdrav, samo v grlu še čutim ovire, vendar pa se moja govorica izboljšuje z vsakim dnem. Jaz nisem vedel do 57. leta, kaj je bolezen, a sedaj, ko polagoma ozdravljam, sem pa vesel in srečen. Pred petimi leti je umrla moja ljuba žena. Ona je bila vedno zdrava in vesela, toda zadela jo je srčna kap in zdihnila je svojo blago dušo. Stara je bila 53 let. Pokojnica je bila zvesta žena in dobra mati. Naj v miru počiva! Poleg mene je zapustila štiri otroke, ki so vsi odrašcem. in tri sestre v stari domovirji. ako so še žive. Njeno dekliško ime je bilo Josephine Graznik. doma iz Višnje gore. Večkrat se je pošalili!, češ, da je od tam doma, kjer imajo priklenjenega polža. V Ameriko je pricla L 1909. V teku šestih let sem zgubil svojo ženo, dva brata in bratranca. Moja želja je, da naj ne gujemo preveč za pokojnimi Danes meni, jutri tebi To je pač življenje. Naj še omenim, da sem I»' 1 1904 in 1905 v Alaski, kjer sem iskal zlato m streljal srno. medvede itd. Stric Sam pa J*' P0" slal mojega sina v Alasko, kP ,\e streljal Japonce Tam je b'1 32 mesecev, sedaj pa je bil Postavljen v Missoulo. M on tal** Naši ljudje v Jugoslaviji so p» veliki reveži in mučeni ki. t«** ruski medved bo kar a^rusU' tiste nacijske gangrterje m h®** j dite. Jaz se sedaj učim pisati M otrok. Pozdravljam rojake po vsej Ameriki! Louis Kauaok (Dalje aa S. strssM actpTEK. 22. FEBRUARJA iz Mehike: Stalna pomožna akcija za stari kra j Piše J. Z. List I. OKROŽNICA PlUŠtvo Svobodna Jugoslavija v Mehiki je nedavno razposlalo naslove vseh nam znanih Jugoslovanov, bivajočih v tej deželi, krožnico, ki se v slovenskem prevodu glasi približno takole: •Cenjeni rOjak in prijatelj: Btlgrad, dična prestolnica na-K ljubljene domovine, je bil gvobojen po hrabrih četah marala Tita in po onih našiti ruskih (ratov. Bitke pa se kljub temu neprestano nadaljujejo z ena- lo ljutostjo po drugih krajih ugoslavije, katere znaten del dlhuje še nadalje pod kruto eto osovraženega trinoga. PR08TITA I Kaj so pustile za seboj črno-jave zverine Mussolinija in Hit- prja? Slika bi ne mogla biti straš-eiša od tega, kakor je. Ljud-tvo, naši starši, bratje, sestre, ene. sinovi ali drugi naši sorodniki, prijatelji in znanci oklani na stotisoče; mesta raz-ušena po bombah; vasi in cele oline upepeljene z ognjenimi aklami; naša polja, nekdaj kra-na in rodovitna, sedaj razora-a po razstreljenih minah; de-ivnioe, tvornice in rudniki raz-ejani ter izropani strojev in rodja; živina pobita ali odve-ena v tujino; borno ljudstvo, olikor ga je še ostalo pri živ-lenju, skrivajoč se kakor divja ver po jamah, v vlažnih gozdo-ih in zasneženih gorah, bosi in azcapani, omagujoč od lakote i bolezni, brez kakršnihkoli redstev, potrebnih za njihovo dravje in življenje. Z namenom, da jasneje doka-emo vso kruto resnico naših ornjih trditev, dovolite nam, da avedemo en sam konkreten pri-ner: Od 74 vasi v čabarškem krožju (Gorski Kotar, Hrvaško, ilizu slovenske meje) jih je bi-o 60 porušenih do tal; ostalih 14 asi deloma razdejanih. Pred ojno *je živelo v tem okrožju 511 ljudi, od katerih so fašistič-le zverine pobile ali pa odvedle svoja strašna koncentracijska bborišča 4711; z drugimi bese-ami rečeno, uničenega je sko-jaj 60',' celotnega prebivalstva. Iz osvobojenega Belgrada piše fara Ribnikar, glavna tajnica entralnega komiteja Jugoslo-anskega rdečega križa, jugoslo-anskim narodom v Ameriki: Naša deca trpi na gladu in hodi osonoga. Enako naši odraščeni ¡udje. Njihov odpor proti borznim se je znižal radi gladu n revščine. Treba je takojšnje omoči, da naše ljudstvo, ki je reneslo toliko trpljenja, ne bo risi lj en o doprinesti novih člo-iških žrtev. Naše naloge so gromne. Vaša pomoč, dragi Mtje, nam je potrebna." Naš član Jože Telich je pred ratkim prejel od svojega brali v Clevelandu, Ohio, sliko in ifcmo, v katerem mu ta med fugim sporoča: . . fotografija - bila posneta ob grobu najine-a brata Toneta v Viševku (Slo-enija), katerega , so ustrelili l'mu • . ' ameriški aviatik, ki » jo prinesel sliko groba naji- nega umorjenega bruta, mi je dejal, da so prišli Nemci s tanki in zrakoplovi in isti dan poklali 800 oseb v náái loški dolini . . ." Da, dragi prijatelj, tako je danes v Jugoslaviji, v mučeniški, a vredni in junaški naši domovini, v zemlji, ki se je uprla postati Hitlerjeva in Mussolinijeva priležnica in sužnja, dajoč s svojim junaškim činom zavisti vreden vzgled ostalim narodom v sedanjosti in za vso bodočnost. Ves ta čas, ko je naš narod stradal in se poleg tega še boril kakor malokateri drugi v tej vojni, smo živeli mi v Mehiki dokaj udobno. Smo jedli normalno, smo spali v mehkih posteljah, kupovali nove obleke, posečali kine, gledališča in drti-ga zabavališča. Gotovo, da smo se tu pa tam spominjali naših dragih v stari domovini. Da, ob pYiliki smo celo darovali kako malenkost za svojce v Jugoslaviji. Toda, z vso odkritostjo, smo storili s tem že dovolj? Vsakdo izmed nas bo kmalu odgovoril: Ne! Nismo storili zadosti. Toda marsikateri bo takoj pristavil: Ni bila povsem naša krivda. Do zdaj nismo vedeli, da-li bodo naši darovi v resnici prispeli v Jugoslavijo. Te negotovosti sedaj ni več. Naša vlada nas je obvestila, da bodo od zdaj naprej jugoslovanske ladje stalno odvažale darila iz Amerike v Jugoslavijo. V teh trenutkih, ko se oči naših bratov obračajo z nemim vprašanjem na nas: Ste nas li pozabili? — v teh trenutkih bi gotovo vsakdo izmed nas rad z mirnim srcem odgovoril: Ne, nismo vas pozabili. Iz tega tega vzroka mislimo, da izražamo željo vsakega posameznega od vas, ko predlagamo vsem jugoslovanskim naseljencem v Mehiki, kakor tudi ostalim prijateljem naše domovine in somišljenikom naše pravde, da se pridružijo naši "AKCIJI ZA STALNO POMOČ JUGOSLAVIJI V VOJNI IJ* NEPOSREDNO PO VOJNI" s tem, da se prijavijo z izvestno mesečno kvoto, katero se obvežejo prispevati v pomoč našim trpečim bratom v stari domovini. Društvo Svobodna Jugoslavir ja v Mehiki se bo potrudilo, da bodo naš vzgled 3poznalc, osvojile in skušale posnemati i dry-ge slične jugoslovanske organizacije tako v Severni, kakor tudi južni Ameriki. Vsi zneski, nabrani po našem društvu, se bodo odpošiljali pe-rijodično in čim prej mogoče s posredovanjem tukajšnjega "Comité de Ayuda al Ejército Libertador y Guerrilleros de Yugoslavia" naravnost na "War Relief Fund of Americana of South Slavic Descent" v New York, organizaciji, ki ima dovoljenje za zbiranje in delitev pomoči potrebniip v naši stari domovini. Vsi zneski bodo istotako pe-rijodično objavljeni v Buletinu prej imenovanega pomožnega odbora. Poleg tega- bo potrdilo društvo Svobodna Jugoslavija vaš pristop k naši skupni STALNI POMOŽNI AKCIJI s posebej v ta namen umetniško izdelanim častnim certifikatom. Pošljite svojo prijavo s prvim mesečnim prispevkom čim prej mogoče na našega društvenega tajnika. "Računamo na vas!" nam kličejo iz domovine. Naš odgovor mora biti: "Računajte na nas!"— To za danes. Stvar je nadvse važna ter obenem nujna, zato se nameravam z njo ponovno ba-viti v prihodnjem mojerti članku. J. Z. List. Konferenca ameriških republik Argentina ni dobila povabila na konferenco , r-fii.. ' ' 't if "f .'V ^dii -H Mexico City. 21. febr.—Glavni problem na predvečer konference ameriških republik, ki se prične v tem mestu, je odprava zastoja glede priznanja E1 Salvadorja. Trdi se, da je ta zastoj odgovoren, da Nelson Rockefeller, načelnik ameriške delegacije, še ni dospel v glavno mehiško mesto. Zastoj je posledica revolte v El Salvadorju in Guatemali, kjer fta bila diktatorska režima str-moglavljena pred nekaj meseci. Notranja revolucija v Guatemali, katero so vodili civilisti, je dobila priznanje, ne pa režim v E1 Salvadorju, čigar načelnik je Osmina Aguirre. V obeh deželah so se vršile volitve. Pričakuje se, da bodo vlade ameriških republik priznale Aguirrejev režim v E1 Salvadorju v interesu solidarnosti in ruxdelJevan)^ v kaste zlije v splošno zanikanje pruvlee gotovim rasnim ali drugim gkupinum do kuteregu koli delu ull poklica, zu kuteregu so idcei sposobni, ull do kuteregu nimajo pravice, ker ima zuže-IJeno delo ull poklic določeno meje v tem poginiti, Tuko vidimo |M)gosto, du Imujo nekatera delu in |H>kllcl peeut, ki jusno govori, du spadajo ull "belrpf\)", ull pu "črncem", nekatera mor» du "fornerjem" ull "protestantom" Itd Te vrtite omejitve in predsodki bi motali izginiti, izginiti bi Iznajdba te besede ozir. izraza nosi v sebi nekaj, kaj pomeni nov način življenju zu slednjega izmed nas, katerih predniki so živeli v drugih deželah, kjer so bili ljudje navadno na«, vezani na gotov poklic, ter jim je bilo pogosto celo prepovedo-no vršiti kak drug poklic ali posel. To pa, kar v Ameriki imenujemo "job", pomeni obenem osvobojenje izpod jarmu ruzno-terih omejitev, ki so postale del človekove usode v deželuh starega *sveta. Neglede nu to, kuj je kdo bil prej v starem svetu, kukšen jezik je govoril, kukŠnl narodnosti je pripadul, katerega boga je molil ali kakšno prepričanje je Imel, tu v Ameriki si Je šel Iskat "job" sam. Da, tu ni bilo od-visiio, bodisi od očetu ali kakega stricu» du stopi do delovodje ull do poslovodje in spravi sina v. delo ali v poklic *a življenje. SIcer se to dogaja tudi v Ameriki, toda tu način ni nič novega. To je atari način, ki je v navadi v Evropi in v Aziji V družbi starega reda so se ljudje rodili v neke vrste gotovost—to ob rojstvu Jim Je bil določen In odmerjen njihov prostor v družbi —toda v Ameriki tegu ni bilo, a bilu pa je tukuj prilika, da si je šel vsak iskat svoj "Job", du si je sum ustvaril svoj prostor ln mesto v družbi. V Ameriki namreč v začetku nI bilo UBtuljenega družabnega reda ln življenja, ne zemlje, ki bi pripadala določenim dedičem, niti Industrije ln obrtnije, ki bi bilu Že stoletja obratovana po načinu starega svetu. V tem. novem pionirskem svetu Je moral prijeti vsakdo zu vsuko delo, pu naj je bil gozdar, mizar, kmet, trgovec, prekupčevalec, ali karkoli—moral al Je aam napraviti orodje, ki ga Je potreboval prt svojem poslu; ih tako ae Je raz-vllu ideja, da v Ameriki lahko vsukdo napravi ali lidela karkoli. Ljudje so s to idejo v glavi raali gor že iz malega in ae niao omejevali v mlali na en sam poklic, ampak so se pripravljali, da enkrat dobo "Job", Tako je prišlo v navado vurušunje: "Ku-ko Je mladi Bili?" Pa Je stari ponosno odgovoril: "O, on Imu dober job, dobi $30 nu teden, delu v New Jerseyju." Stari pri tem niti ne smatra, du je Valno omeniti, kakšno Je Blllovo delo glHvno je, du funt dobrp zasluži. To naziranje z ozlroiA nu delo ln zuslužek je važno, ker pod-črtuje idejo, du človek Je človek neglede na to, kukšen Je njegov posel. Nu delo gledu Amerika-nec z vidiku zuslužku, ki mu gu isto nudi, dulje z vidiku delovnih razmer, delovnih ur, ull vc-selju In zanimanja do gotovega dela ull poklica. Temeljna Ideja pri tem Je vsekakor vB/nu, knjtl Jasno je, da dokler ljudje gledujo na gotovo delo uli |»oklic z vidika določenega mnenju, da gotove vrste Glasovi iz naselbin (Nadaljevanja s 2 strani) NA DELU ZA NAÉE VOJAKE Detroit. Mich.—Veliko delal doeegel a pogajanji z Anglijo)mo in *e navdušujemo, kako hi John Jav, ter je bil uidl poznan mog|j pomagati in razve« liti kot "Javova |gg<*lba". aji tu flNfa. vojake Potrebno je, du komprorhla je dražd Francoze. ( premišljajo, kako jim bomo po-ffmetrull eo pogodbo za zavrni- magali, ko *# vrnejo domov, zla-t#Vln prekrlitev fMncoeke po- «ti onim. ki b<»dn pohabljeni, godbe z Zedlnjentml državami | q vsem tem je razpravljal ženin Ja ko so dobili francoski mor- ,ki odsek |M*nsfcega narodne-na rji povelje, «aj ae vedejo na g« fc*. Ruailo ln Anglijo ter drugih držav. Od levo na deeno: Walter Citrine, tajnik ken r#t« «noi^idi, atrokovnlh unij; Vasilij Kusnecov, predsednik aovjetskegs svets strokovnih uniji *m#t B tajnlk-biagajolk CIO. ga poolanika, a francoski posla- ri pa jih nimate, pa prikažite, da i nik v Zedinjenih dr/avah pa j« ste jim pripravljeni jfrtmugatl in podal ostavko Da nI prišlo do hvaležni vam bodo, ko ae vrtie-, odprtega preloma. )«• pripisovati Jo domov le dejstvu, da so Francozi pri-j Ano« Travnik. delu pripadujo gotovim plastem morali tudi pečati, ki oznučuje-ljudstva, uli pu te) ull oni rasni jo, kdo da je lajnar, jtolirnJ, por-uli drugI skupini, tuko dolgo ne /er, hruujrvvc itd. Ml vsi bi mo-moremo reči, du so predvsem zu- ruli, Itodisl kot delavci ali delo-Intereslrsni v delo in zaslužek dajale!, v/trujali pri zahtevi, da —zaslužek, ki nudi pošteno pre- mora biti vauko de/o in vsak po-življunje Ne, v tem slučaju s« 1 Mir odpit vnnknnu, ki je zrno-brigajo predvsem zu stanovsko *en lategu vršiti iu to neglede stran delu sil poklicu Ameri-|na barvo, pleme, nerodnost, ve-1 ška ideja pu je, da neglede kaj deluš, samo da pošteno /uslužlš. Ameriška Ideju je tudi, du imu pravico do lOgibale mojih. Oddaljeno hrtimonj« množice" ie je v nagibnem poletnem zraku šeiglasnsjs rszlegslo k nsm. Obrazi ljudi okoli miza ao postajali čedalje daljši in reanobajšl; nekateri ao trapatali m pobešali glave. Razumel aam. "Boža moj!" sem vzkliknil* asm vsa tresoč sa od razburjanja. "AH ne misli nihče ničesar ukreniti? Mar boate mirno aedeli v tej aobi, med tem ko oni peklenščki divjajo po mili valj*? Ali jim v duhu pritrjujete, ko razdevajo hiše in morda celo pobijajo ienain otroke?.. "Zakaj pa ne?" je auho reka* »Buton/' uj< "Zakaj ne?M aem vzkrikniL 4 "Nu da, zakaj pa ne?" je nadaljevali a trdim glasom. Videl sam, da je imel on glavno besedo; on ni hotel, a drugi se niso upali. "Mi amo bili pripravljeni spoštovati mir in gledati, da bi ga spoštovali tudi drugi. Toda vaši balo-kokardniki, vali plemeniti bahači, vaši oficirji brez vojnikov—ne zamerite, goapod vikont— oni niso hoteli. Hoteli so naa pritisniti ob steno; in če je ne lzkupijo, bodo nadaljevali, kakor ao začeli. Na, gospod," je povzel, a ponosnim nasmehom, gledajo okoli sebe, zakaj oblaat ga je bila čudno izpremenila. "Dajmo ljudatvu, naj dala pol ure, kar mu drago, in . . ." "Ljudatvu?" aem zavpU. "Mar je to častno blato, te sodrga, ti obešenjaki, bosjaki in pneatni kaznjenci . .. mar je to ljudstvo?" " (Dalja prihodnjič ) DALMATINSKE POV ROŠKI BISER (Nadaljevanje) Oni as »trase; vendar ae ohra-brl in odgovori, da je tudi njemu po volji, ako odideta. In tedaj odloČita za odhod drugi dan, ko ae parobrod iz Kotora ustavi pred Ercegnovim. Zadnje popoldne prebijeta v družbi omiljenih znancev Ko Kvdokatja čuja, da odideta, oble-di, toda kmalu se vda. Bils je ljubezniva in prijazna, šalila ae je z Rihardom in resno govorila t njegovim prijateljem. Ko se poslavljata, obetajo vsi, da pridejo poslovit se na prod. Jasno jutro je, ko stopata Hu-gon in Evdoksija prva proti pri-»tanišču. Govorita sicer o msr-sičem, toda z nežnim ionskim čuvstvom umeje deklica govoriti tako, da mu ni možno reči ksj pritrčnejšega Potrt stopi Rihard k Ivdokalji in reče: "Mila Evdoksija, ohranita nama prijazen spomin, dokler se ne vrneva"' Tedsj pristopi čolnar In ju povabi, naj stopita v čoln. STI I®o Ksš Na produ mahajo z robci. Sre-po gleds Hugon Sa breg. Sedaj se izgube ostali znanci za hišami in tožao ae ozira Hugon proti mestu. "Z Bogom, g Bogom, sladki sen!" reče RihanJ na tihem; toda prijatelj ga razvfne in hud pogled mu plača zS porogljive besede. Ko pljuje uro pozneje parnik mimo roškega pristanišča, stoji med mirtami, kjer sta jo prijatelja prvič ugledala, Evdoksija in maha s belim {robcem v zadnji pozdrav. Z ladje ji prijatelja odzdrav-Ijata. Iti Minilo ja neko&iko mesecev.. < Zs poletje je bila določena Ev« doksijina poroka. Zvedel je Marino marsikaj, kako vljudno se je vedla njegova nevesta napram tujcema, in vzbudilo ae mu je nekako tel» ko, neprijetno čuvstvo, dati za ljuboaumnoat nI imel pravega vzroka. Toda gledal Je nt>veg|o nekako nejeverno in zahteval, da se.določi dan potoke, Od neizmerne boli se je ta-krst sklonila Evdokaija. Največje srečs, združitev ž njim, bila ja tako blizu, bila Je v njeni moči in vendar še misliti ni smela nanjoJ NU THE HOME STRETCH TO CHINA dati morate ša toliko. Treba mi jih ja tudi za pot. Odriniti moram v Bari na Laško in odtod moram dolgo potovati po kopnem, da pridem do prijateljev, in ti bodo tudi zahtevali nekaj." "Dobro, evo ti še sto goldinarjev in glej, da se vrneš najkasneje začetkom prihodnjega meseca. Vidiš, osmega kimovca mora oni stroj izpolniti svojo dolžnost!" "Pa, da, na malo Gospojnico. —Dvajget zlatov mi hočete dati?" "Gotovo, ako se ti posreči." "In ako ne?" "Vešala!" pravi Marino zanič-ljivo in se odpravlja. "Obljubite mi jih trideset!" prosi Mijat preponižno, "in videli boate čuda." "Bodi; toda ako izpregovoriš o, tem besedico, glej ta samokres! Te svinčenke prejmeš, da te glava ne bo nikdar več bolela!" | Prestrašeno pogleda Mijat grozečo cev. "Ne bo treba. Dobro vam poalužim." L Ko odide Marino, preštje Mijat denar in ga zadovoljen vtakr [po v žep. (Palje prihodnjič.) /J»« . . »"T ^jj ČETRTEK, 22 FEBm^ Razni malini za «plošnočtfčenj. in tri dni v tednu, W.00 ni d > njo. Kličite: Village 2220 ^ pomivalk7^T Stalno delo. Ob nedeljah i„ kihaenedela: Oglate S"! ployment Office, 3rd fu*,, *1 MARSHALL FIELD & rn State-Washing ^ 10 2ENSK tudi šolska dekleta za zbfranje in zavijanje semen si šenost ni potrebna. Tedeii« "part tirne" delo. od 9. do 4. ure pop. in od 4. ure , J¥ ure zvečer. Nujno delo. Vauffhan's Seed Sta 133 No. Jefferson 5. nadstr. Ali sto naročeni na dn9y| "Prosrato"? Podpiraj i. ,T0, s AlOMS A SO AO, now as slide ss any boulevard, move hundreds of truck« which earrjr the first land auppliaa in two and one-half years from Lado, ia Assam, to Kunming, in China. This first convoy of heavy trucks is rthown just outaide of Lado and it carries large quantities of ammunition, food, general supplies, anti-tank guns and pieces of field artillery to the Chinese army, desperately fighting to break the Jap hold on China. This " to a U. 0. Army Signal Corp» photo. ^jCfr*. " 4 '__~* ... j , Ali odamo, strogo njagovove-denje, toli različno od.ved^fija onih tuj^vJestrsUlo dgkiiift in odlunulaJed0 qpe, od tedna do,tedna, pri čemer so jo radi podpirali roditelji "Pomlad ja minila in še ne vem, kdaj hočeš atopitl pred oltar," deja nekega dne Marino. 'Toda dobro vem, zakaj se braniš. Oni tujec ti roji po glavi Ali nI tako? Povej!" "Hugon, misliš? Kakor brat mi je drag!" odgovorila mu je mirno, saj aama ni vedela, da ji je mnogo, mnogo dražji . . . "Prepričaj me in privoli, da se kmalu poročiva." "Počakaj še, Marino, potrpi do jeaani"' Rasvnet se obrne Marino in odide na prod .. . Hugon je dopisovsl pogosto-ma. . V nekem listu Je tvoril o hrepenenju—o ljubezni in prosil Bvdokaijo, naj mu odpiS* ali jo ame priti pozdravit, svojo nevesto. zakaj tako ne more Živeti dalj«?; želi si odločnegs odgo- Odgovorila mu je preprosto, a ji bije srce zanj kakor za mi-ega brata, toda—Marinu je da-a besedo, kateri se ne more izneveriti. Z lažjo na ustnih, c(a ne more stopiti pred oltar. Naj se je prijazno spominja, naj bo prav arečen, daleč od nje. Odbila mu je torej prošnjo; ali x>znala ge je vsaki besedi notra nja boleat, da ae mora odpovedati njemu, in to je povzročilo, da je sklenil Hugon odpotovati na jug, kjer se mu morda pp-sreči .*. Nitr domisliti si ni mogel« kaj; gledal je samo, da kar najhitreje dospe na morje in v daljni kraj. J , i ■ V tem-je Malino privolil, dasi ni mogel-prikrivati svoje ljuto-sti, da se poroka preloži na pozno jeaen. . , Evdoksija je bila sicer odločena, da mu poda roko, toda želela je kolikor moči odložiti pni čas; marsikaj je čula sedaj o že-ninovem življenju, kar ji ni pri-r jalo. On aam ae je delal vedno radostnega in je dostikrat prihajal na polotok, ¡rter je našel nekega dne—nepričakovanega tujca. Hotel se je pokazati izobraženega moža, zajo ga je vljudno pozdravil. Bil je tolikanj dobre volje, da si je deklica vesela oddahnila, zakaj bala se je nepri-ličnosti. Na videz prijateljsko se poslovi prvi večer. ■a Ko pride Marino pozno zvečer v mesto, riapoti se v gorske ulice, držeče proti gorenju trdnjavi, stopi v nizko hišico in vpraša, ali Je Mijat doma. Medel, visok mož prežečih oči mu stopi naproti: "Kdo je?" VES By BAUtft SOlSAVt: rr* hot ova* vtt-n- SAVZ sctApmnnU J g- ' "Jaz, dragi Mijat. Rad bi, govoril s tabo. Ali si sam?" "Aha! Gospod, stopite v sobo; tu naju ne čuje nihče." Marino gre za njim v slabo razsvetljeno, zatohlo sobo. Tam sede na razdrapan stolič, potegne qfeklenico iz žepa in jo poda onemu. Ko jo Mijat vedno ponovno nastavlja na usta in srka žgočo tekočino, razlaga mu Marino svoje namere in mimogrede tudi njih vzroke, pri čemer oni časih prikima, pateza in gubanči obrvi, češ, da je g tem kzadovo-ljen, z onim pa ne. /In dvajset zlatov mi daste?" vpraša naposled. "Dvajset težkih zlatov, ako dobro izvršiš svojo nalogo; toda kmalu mora biti!" "Zadovoljni boste. Imam tam na drugi strani—" rtteši pokaže proti zapadu—"prijateljev, ki mi radi pomorejo; ali temu treba časa in novfcev!" "Novcev dobiš, kolikor treba; ali časa mi ne trati," reče Marino. "Stalo bo dosti. To je izvrsten izum. Videl sem nekdaj enako stvar. Lahko jo priredim, kjerkoli hočete; ob določenem zdrsne vzmet, poči, in največje ladje se razprše v zrak! Toda za_ vaš namen potrebujemo majhni" stvari; ne mnogo hrupa in samo sprednji del ladjin, pravite?— To bo težko delo! Koliko mi na-štejete na roko?" "Za sedaj sto goldinarjev," reče Marino in odšteje denar na mizo. "Tedaj mislite resno?" reče oni in oko se mu zaiskri. "Ali stvar je draga, jako draga in do- I ti *'•• II* ■ ' jiyj" 'i^ímd , - M REO POINT šm 2 rdeči točki za vsak funt po- t\ J rabljene masti, ki je^izročena J vašemu mesarju. Se dalje hra-nite porabljeno mast za Bojno Fronto! * ' j! DELO DOBE HIŠNICE "JANITRESSES" Ženske za čiščenji Dalovno ura od 5:30 popoldne do 12. ura zvafe Vojno nujna industriji. Rabimo tudi pomočnice v jedilnici VPRAŠAJTE pri: ILLINOIS BELI TELEPHONE COMPANY "EMPLOYMENT OFFICE* ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Washington Street TISKARNA SJ.P.l v tiskarsko obrt spada jota dota Tlaka vabila zf veselice in shode, vlzitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. t slovenskem, hsvatakem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKAHNI t .... Vss pojasnila daje vodstvo tiskan» .... Cona smerna, ^nijsko dalo prve vri* Pilita po informacija na naalov: SNPJ PRI N T ERY 1867-59 S. Lasrndalo Krmam - • Chicago 23. Illinois TEL. BOCKWXLL 4904 naročite si dnevnik PROSVETO sklepu redna konvencije ae lahko nasočl na lisi ProsreS» h p^lead^d^tAštiriaMpatftlaaoTha^dndttneke«»!!»^ mol. LISI Prosreta stane aa vea aaako. aa ali nečlana M OO m Kat «a člani Ae plačajo pri aeeemeaiu II JO n .. ^ «o Prišteje k naročnini. TeeeJ eadaj nI vsroka. nH d» Je ltaft predrag aa Člane SNPJ. Ust Pnsveta Je vaša lasiaias Is gotovo Ja V vsaki družini naktfo, ki M rad Utal Ust vsak dan. kakor Wtro kat«ri teh članov preneha biti č\a Srif? i* * P"»č od družine in bo zahteval sam «voj W tednik, bode moral tisti (lan te dotične družine, ki je tako skup» naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti upravnlitvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tef« « stori, tedaj mora upravniltvo znižati datum ss to vsoto naročniku Cana Satu Prosveta Jat ZaZd^.MaeelnKa.aS.lgJS Za Chlcage ln okolice ^ 1 tednik ln._____ 4jg 1 j,^ _______UI 2 tednika in___ gjg | fčnik* S.1* ! ^-- M9 • tednika 4 tednika In----- ljg 4 » tednikov In.____Z , Za Evrape Je. ftpolnlte spodnji kupon, prllošlte ^ Maner Ordar ▼ pismu in si naročite Prosveto. __vsoto denarje d lisL ki Je vale laitetas PROSVETA. SNPJ. MIT 80. Lawn dal« Ava, * Chicago Za. I IL PrOošana poiltlam naročnino sa Itet Pieevete vsoto I —--- ------------------— , , . drvštve ŠL —- - Kaatov ________________________ Ostavlto tednik I. 9. prlpOUe k maji naročnini ed s»^» é le nov mo\m dmilno, a. v' - .........ČL Al —....... .. .. . ----------' _,V .......-.......-ČL ČL drnštve šft.