379 Dopisu Iz Gorice piše rDanica": „Za gotovo zvemo, da je tukajšnim predstojnikom ljudskih šol naznanjen ministerski ukaz, po kterem naj se vse ljudske šole na Goriškem na temelji domačega jezika vredijo, tako , da se bo nemški jezik začel učiti ne popred kakor v tretjem razredu nor-malke in to le kot zapovedani predmet. To drobtino, za nas res tehtno, vam s toliko večim veseljem uaznanjamo, ker upamo, da izpeljavi vsega tega ne bo nikakor prederz-nilo ustavljati se kakoršnokoli starokopitarstvo. Bog daj svoj blagoslov! — Ravno se napravlja tudi slovenska prestava koledarja, ki ga je do zdaj naša tukajšna kmetijska družba le v talijauskem jeziku izdajala. Hvala Bogii, da se od due do dne zmiraj bolj djanski spoznava, da je Gorica na zemlji slovenski, obdana krog in krog od čisto slovenskega ljudstva. — Dva tukajšna domorodca, laški in slovenski , nameravata že skoz več časa časnik na svitlo spraviti. Laški domorodec, gosp. J. Filli, misli še pred novim letom, če mu bo mogoče, svoj tednik izdajati pod imenom: „11 speculatore goriziano." Na odločeni strani bo neki sprejemal tudi dopise v slovenskem jeziku. Drugi domorodec je gosp. Fr. Zakrajšek, po svojih delih Slovencem že nekoliko znan. Ni dolgo, kar je bil ta rodoljub že povabilo razpisal na „Lipo slavjansko", zabavni (kratkočasili) in podučni list. Na odsvetovanje nekterih prijatiov ne bo sicer izhajala „Lipa slavjanska" , ali utegnil bi od ravno tega rodoljuba berž ko ne za novo leto kak slovensk časuik v našem mestu začeti izhajati; njegov namen bi bil: naše prosto ljudstvo prav po domače o domačih rečeh pod-učevati. Tega bi bilo res želeti. Privoščimo še tenlne volje in serčnosti od zgorej." V Gorici 7. nov. x — Sinoči po 4 popoldne se je snidla v tukajšni normalki pod predsedništvom šolskega nadzornika g. dekana J. E. Mozetiča, velika učiteljska konferencija, h kteri so bili menda vsi ljudski učitelji naše uadškofije povabljeni. Na dnevnem redu je bil nov učni načert za goriško-gradiškanske Ijud-e k e šole poslan od teržaškega namestništva. Potem, ko je bilo že 31. oktobra v nadškofijskem konzi-storii pomenkovanje o tej zadevi, je bila po konzistorijalnem sklepu, konferencija v ta namen sklicana, da bi se zvedenci sami o načinu vpeljanja imenovanega načerta posvetovali. Nasledek pretresovanja je bil, da je — kakor upamo — oni ^kulturi", ki jo nekteri za edino vladarico čislajo. za vselej odkljenkalo. Sklenilo se je namreč, poslani načert kakor je, koj vpeljati. Po tej učni osnovi se umakne nemščina narodnima jezikoma in neha popolnoma biti učni jezik v goriško-gradiških šolah; učila se bo le kot predmet po 4 in 5 ur na teden v III. in IV". razredu glavnih fan to v s k i h šol; iz dekliških in vseh farnih šol je za vselej odpravljena. Naj le kričijo „Wissenschaft-lichovci": proximus ardet Ucalegon"; nič ne bo pomagalo: v 2-3 letih se bojo tudi invitis diis saj nižji razredi naših srednjih šol sami od sebe ponarodili (nacionalizirali). — Opomnim še, da ta važni načert se opira na skušnje, kterih si je bil šolski svetovavec g. Pavišič o priložnosti, ko je lani naše šole obiskoval, prepolno torbico nabral. Slava g. Pavišiču, slava goriškemu učiteljstvu! Ta očitna zmaga resnice in pravice bo zaupanje zvestih Slovencov, ki ga je bil znani ministrov odgovor na dr. Toman-ovo interpelacijo omajal, zopet nekoliko oživila in uterdila. Slišimo, da, ko bi bila sinodna konferencija neugoden uspeh imela, je bil deželni odbor in — glede na mestne šole -— mestno županstvo pripravljeno, krepko na noge stopiti. Prihodnjič kaj več o naših srednjih šolah in o slovenščini v njih. Iz Istre 1. nov. Š. K. — Naj Vam tudi jez povem, kako se nam Slovencom po Istri godi. Bila je v karkovski srenji volitev župana in odbornikov; vsi prebivavci po ti srenji so Slovenci; ko se možje zbero, pride koperski pretor in ko možje začnejo po slovensko se med saboj meniti, za-renči nad njimi: talijansko hočem, ?3da se govori; druzega nočem slišati.a Ta Slovanom tolikanj prijazni pretor P. je bil v pervem poreškem deželnem zboru! Tudi pričujoči gospod nadžupnik K. in gosp. župnik Tr. nista smela s pri— čijočimi srenjskimi možmi slovenski govoriti. Naj se povem, kako se nam v Kopru v sodniških zadevah godi. Znano je, da nobenega uradnika nimamo, ki bi poleg talijanskega jezika tudi slovenski znal in to še za silo ne. Bila je mesca avgusta neka razprava; — poklicanih je bilo več kmetov za priče, toda le dva sta nekoliko talijanski razumela; mogočni gospod aktuar jim tedaj ukaže popoldne priti, ko bo za to tolmač čas imel. In kdo je bil ta tolmač? Neki priprost čevljar. V rokah tega tolmača čevljarja je osoda ljudi, kteri pri koperski sodnii pravice iščejo in pomoči potrebujejo. Al pa zna ta čevljarček dobro talijanski in slovenski, nočem vam glave zastaviti. — To so živi dokazi, kako stoji pri nas z ravnopravnostjo in ali ni res, da Talijani pitajo Slovane s ščiavi. Dokler narod naroda ne bo spoštoval, in dokler vlada ne bo svojih obljub do vseh narodov zvesto spolnovala, ne bo sonce sprave bratovske pred prag avstrijanskih narodov prisijalo. Poslanci, zastopniki naši, povzdignite glas za ravnopravnost in terkajte na vrata ravnopravnosti in pravice, dokler se nam ne bojo odperle! Iz Pruš pri Marburgu 8. nov. Obhajali smo 8. dne p. m. zlo imenitno slovesnost v naši fari; pripeljali so se namreč naš milostljivi knezoškof iz Marburga in blagoslovili so štiri nove zvone, ktere smo dobili iz Ljubljane, vpričo veliko ljudstva. Po dokončaui cerkveni slovesnosti so pristopile dekleta iz smolniške srenje, vse belo oblečene, in z venci na glavah, so okiučale voz in dva zvona, ktera sta za našo novo cerkvo odločena bila, z zelenimi venci, in počasi se je gibala procesija proti novi cerkvi, dobre dve uri hoda od farne cerkve. Tudi naš milostljivi škof so po malem kosilcu zasedli voz, in so se peljali za procesijo na visoke Poharje. Pri zeleni utici, ki je bila napravljena za shrambo sv. ostanjkov dveh mučenikov, so se obhajale pobožne večemice. Drugi dan pa z veliko slovesnostjo so milostljivi škof pervo sv. mašo v novo posvečeni cerkvi zapeli. Ljudstvo je s tako gorečnostjo prepevalo, da nam je serce veselja igralo, in možnarji so pokali, da se je daleko po hribih glas razlegal. — Rad bi bil podisal to lepo slovesnost prav na drobno, pa vem, da imajo 5?Novicea prav rade vse bolj na kratko, zato sklepam svoj popis s serčno zahvalo našemu milostivemu knezoškofu, da se niso bali težavnega pota na visoke Poharje, — lepa zahvala pa tudi visokočastitemu gosp. korarju Marku Glazer-ju in našemu dragemu prijatlu Lukežu Hleb-u za nju prijazno pripomoč pri tej svečanosti, ktero bomo pomnili vse svoje žive dni. Davorin Grizoldi, kmet. Iz Slovenskih goric na Staj. 3. nov. — S — Ze večkrat sem se, ljube „Novice", milo potožil v imenu naših ubogih Slovencov od tenlih nernškutarskih rogov hudo ©tiskanih, nekaj zato, da razkrijem hudobno počenjanje in po- 380 stopanje sovražnikov naših, nekaj pa zato, da mi padne težek kamen od serca. Danes vam spet moram eno zapisati, da znate, kako cvetje ima pri nas toliko srečna konštitucija. Besede svetlega Cesarja od 20. oktobra 1860 sem mislil, da so tudi nam štajarskim Slovencom v veljavo povedane, vendar se mi to brani verjeti , ako mertve čerke na stran poženem, in pogledam v javno življenje. Ravno sem slišal, da je k sv. Lenartu v Slov. goricah prišel nov uradnik, ki zna tako slovenski govoriti, ko kamen plavati. Rojen terd Nemec, je služil do zdaj na Madjarskem, in zdaj, tam od-pusen, je postavljen med same Slovence, češ, da bi znal jezik slovenski. Skoro se bo uresničilo, kar je pri ravno tem uredništvu neki uradnik unemu Jošku, od kterega so ^Novice" še ne dolgo povedale, zarezal: „Da, ako Slovenec ne zna nemški, naj si prižene tolmačnika seboj.* Še ob času, kadar je minister Bach deržal kermilo deržavno v rokah, ki je htel in namerjal vse narode avstrijanske zavoziti v nemško eldorado, se je baralo, kadar so kakega uradnika na novo mesto postaviti namerjali, jeli razume jezik ljudstva, in zdaj — čudi se svet! — zdaj, ko so evetli Cesar izrekli: vsem narodom enake pravice, — zdaj še se godi taka pri nas. Iz tominskega okraja 8. Iietop. ? — Vaš prijazni glas, ljube ^Novice" je tudi v naših krajih marsikterega zdramil in ga s živim domačim duhom uavdal. 55Novice4< bere pri nas tudi mnogo kmetov, kteri jih deloma od gosp. duhovnov dobivajo, nekteri jih pa sami naročujejo. Dasi-ravno niso naši kmetje politikarji, vendar le radi poprašu-jejo, kako se kaj tu pa tam po svetu godi; kaj poslanci na Dunaji delajo, ali se bo skorej začelo po kancelijah kaj po slovensko pisati itd.? Posname se lahko iz tega, da tudi pri nas so se začele tmine nevednosti z lučjo svobode razsvitovati. Veselo novico imam naznaniti, ljubi bravci, namreč da tudi tominski gosp. notar je začel pisma našim ljudem v domačem jeziku napravljati. Razveselilo je to novo početje vsakega domorodca in nas z upanjem navdala, da bodo notarji tudi po drugih krajih na Slovenskem ta hvalevredni izgled posnemali. — Da pa naši pravični reči tudi nasprotnih možakov ne manjka, se iz tega lahko vsak prepriča, ako vam o tominski čitavnici (kazini) nekoliko omenimo, ktero naši uradniki z nekterimi drugimi gospodi vred obiskujejo. V nji namreč se čita 6 časopisov: 5 nemških in 1 italijanski; od slovenskih časopisov ni tukaj ne sluha ne duha. „Pressea pa in „Triesterca" imate pa tukaj ue-koliko prav zvestih sinov. Ako bi kteri častitčh bravcov misliti utegnil, da oni le zavolj tega slovenskih časnikov ne berejo, ker jih ne razumejo, naj mi bo dovoljeno povedati, da tudi „Ost und West", to je, nemški, pa nam Slovencom na vse strani pravični časnik , ni bil do zdaj še vreden spoznan, v to kazino dohajati! Ne smem pa tudi za-molčati, da so tudi nekteri med temi, ki so z nami vred enakih misel, kteri ??Novice^ in še kter drug, nam Slovencom pravičen časnik na svojo roko naročujejo; al v tem številu — uradnikov ni. — Potlej pa pravijo, da naš slovenski jezik ni za kancelije ugoden! Le znati ga je treba, in vidilo se bo, kako lepo jo ugoden. Pa zavolj tega, tominski Slovenci, in vsi drugi, ki se z nami vred v enakih okolišinah znajdete, zavolj tega naj nam nikar seice ne vpada. Kar ni bilo, pa bo. Ne dajmo se od nasprotnikov naših pravic, naj so kdor koli, oplašiti; ne pustimo, da bi dar, ki smo ga z oktoberskim diplomom I. 1. iz cesarjeve roke dobili, nemškutarji ali laškoni v svojo mavho poskrili. Veljavnost domačega jezika, za ktero so se Nemci, Madžari, Lahi in z eno besedo vsi narodi tako krepko potegovali, je tudi nam Slovencom sveta pravica. Iz nemških Rovt 31. vinotoka. M. B. *) — Letina pri nas, kar se tiče merve in sternine, je le srednja, tudi *) Nek drug dopis smo prejeli brez podpisanega pravega imena, tedaj ga ne moremo natisniti dati. Ze večkrat izgovorjeno prošnjo ponavljamo vnovič, da vredništvu se mora naznaniti koruza, ajda in fižol ravno taka, samo repe, korenja in ka-pusa jo obilno, tudi krompirja je obilueje memo drugih let; pa tudi nobenega ne slišim tožiti, da bi gojil; sadja razun jabelk in češpelj nismo pridelali celo nič. Naj vam še povem, da tudi v naših tako imenovanih ^nemških" Rovtah se je jela unemati ljubezen za slovenščino. Našim kmetom je posebno to všeč, da bi se domači jezik v kancelije vpeljal. To bi bilo pravično; saj naš jezik ni cigansk ali tatinsk, kakor ga nemškutarji psujejo; ¦— cigan se po ptujih deželah klati in tat tame iše; mi pa smo v očetovem domu in nič skrivajo ne govorimo in ne delamo! Iz Notranjskega 7. listopada. B. — Ker imajo naš domači jezik še celo za pankerta v pismih kancelijskih, nam je vsaka mala stvarca, kjer se mu pravica skazuje, že mila novica, ki nam veselejšo prihodnost obečava. Radosten Vam tedaj povem, da je te dni c. k. okrajna gosposka v Planini, v slovenskem jeziku 28. sept. 1. I. izročeno vloga, s skozi in skozi slovenskim odlokom pod štev. 5611 rešila. Ker je Slovenec hvaležen, radi ^edaj rečemo: hvala komur hvala gre. v Iz Žužemberka na Dol. 3. listop. Naj „Novicam" povem, da sem to leto po vašem nasvetu in po nauku v to napravljenih bukev z malo murvami, ki se tu in tam nahajajo okoli mojega doma, se prijel sviloreje, ter sem okoli šest funtov kokonov pridelal. Zelja me je tedaj, da bi se sčasoma zvikšalo število murviuih drevesc po naši okolici in se zamogla kadaj tudi pri nas tolikajn koristna kakor tudi radostna reja sviloprejk na višo stopnjo spraviti. Zato se zglasim in obernem do vas, gospod vrednik, s prošnjo, da bi mi hteli po „Novicah" *j povedati: ali se dobijo na vertu kmetijske družbe murvine drevesa in kadaj? Iz Ljubljane. "*** Glede na historico v naši realki, v poslednjem listu omenjeni, nam, ki se od nekdrj za šole potegujemo, postavoljubni gospod vodja nam ne bo za zlo vzel, ako ga zdaj mi po nekterih postavah poprašamo, kter© so nam znane iz poprejšnih letnikov (Jahresberichte) naše realne šole in po druzih razglasih, o tem le tudi še to milo vaje, da v poslednjem letniku realke no nahajamo več razglasa šolskih postav. C. k. ministerski ukaz od 29. avg. 1860, kteri nauk v slovenskem jeziku uravnava, se tako-le glasi': 3. ,?Wie der Lehrer des slovenischen Unterrichtes jenen in der deut-schen Spraohe dadurch fordert, dass er slovenische Lese-stiicke in die deutsehe Sprache iibertragen lasst, so solite man dies wieder zuriickervvarten. Auch vvare bei jeder sich darbieteudeu Gelegeuheit die Eigenthumlicbkeit beider Sprachen hervorzuheben, daher oft verLleich>weise zu ver-fahren44. Kako se s tem c. kr. m i niste rs ki m ukazom vjema ona beseda v imenu postave, ne potrebuje nobenega komentara. — Neki stareji ministerski ukaz od 3. okt. 1856 št. 15.140, ki ga je vodstvo od deželne vlade z 16. okt. 1856 št. 18.585 prejelo, zapoveduje, v naši realki rabiti dr. M o č n i k o v o zemljomerstvo z slovenskimi tehničnimi izrazi in skerbeti , da se slovenskih izrazov navadijo vsi učenci, ki slovenski govore. Tako beremo v letopisniku naše realke od leta 1857, str. 33 št. 5. — Načert, ki ga je ministerstvo 6. marca 1856 za uašo rokodelsko obertnijsko mladino v nedeljski šoli poterdilo, zastran učbinega jezika tako-le govori: ??§. 14. Die Unterrichtssprache ist im aH— pravo ime, da ve, čigavo pismo ima v rokah. Na svetlo pa ni treba, da bi šel spisek s pravim imenom, ki ga vredništvo z a-se obderži in, ce je treba, nikomur ne razodene; na beli dan pa pisatelj stopi lahko s kakošnim drugim imenom ali znam-njem kakoršnim koli. Vred. *) Kmetijska družba je vse murve razun celo malih šibic že razprodala. Prišlo bo pa lepih murv iz Goriškega prihodnji teden kakih 2000 na vert kmetijske družbe za razprodaj; velike bodo, in poldrugi pavec in še debeieje, da bo kmali kaj prida iz njih; cena jim bode po 30 nov. kraje, pa tudi še čez, po debelosti dreves. Ako Vam je drago, oglasite se kmali in povejte, kako in kaj. Vred. 381 gemeinen die deutsche , doch sollen , wenn ea nothwendig erscheint, die Erklarungen auch iu slovenischer Sprache ge^eben werden. Da sich im Unterrichte itn Zeichnen und in dc-n damit zusammenhangenden Fachern auth einige •Schuler einfindeu diirften , welche das deutsche gar uicht versteheu, was narneutlich bei den Lehrlingen und Ceselleu der sogenannteu «chweren Gewerba hiiufig der Fall ist, so ist sich bei diesem Unterrichte je nach dem Bediirfnisse der Schiiler bald der deutschen, bald der slovenischen Sprache zu bedienen." Radi bi vedili, ali in kako se vse te postave spol-cujejo? in če ne, zakaj ne, in kdo je tega kriv? Ker se radi po svetu oziramo in o šolskih zadevah gledamo v dežele , ki so z nami v enacih razmerah, naj pristavimo še iz deižavnega zakouika, kaj je c. kr. mini-sterstvo pri Cehih ukazalo. To le beremo: ^Ini Lehrplane fur deutsche Gvmnasien mit Schiilern bohmischer Mutter-spracheu zastran učenja nemškega jefcika : „Anmerkung 1. Die Unterrichtssprache bei Durchfiihrung des obigen Lehr-planes ist in allen 8 Klassen die deutsche, vorausgesetzt, dass die Schiiler aus der Hauptwchule eine solche Kenntniss der deutschen Sprache mitbringen, vermGge welcher sie fahisr siod, <\en Unterricht iu vorherrschend deutscher Un-teriichtssprache zu geniessen. In der 1. und 2. KI a s se ist ubriffens nach Bedarf mit der bohmischen nac h zu h elf e uu. — „Anmerkung 2. Iu allen Klasseu hat det Lehrer bei vorkommeuden Anlassen, narneutlich bei der Lektiire auf das Eigenthuuiliche der bohmischen und deutschen Sprache in svutaktischer Beziehung aufmerksam zu macheu, Slavismen durch An^abe der richtigeu deutschen Ausdrucksweise zu Corrigireu". Sapienti satis ! S z Ljubljane. V saboto zvečer se je začela po šta- cunah iu hišah pervikrat plinova ali gazna osvečava; po ulicah pa še ne. Ljuije obstajajo pri štacunah in gledajo novo, prav svetlo, res lepo luč. „Veš, kako si ti luči pravi?" je prašal fant fanta na velikem tergu. ,,Kaj bom vedii, še je uikoli nisem vidil?4 mu odgovori. „Oče so mi rekli — ga poineuje tovarš — da je to „kozja luč" — ali „Gas- Beleuchtun°:au. Al ni se čuditi tej smešni prestavi, ker prosti IVemec in prosti Slovenec ne vesta, kaj je ga s; unemu je „Geis" „Gas", ta pa v njegovem smislu prestavlja. Al naj je že gazna luč ali kozja luč, lepa luč je, kolikor sedaj vidi, in nadjamo se, da se bo svečava tudi po ulicah prav svetla. Celo brez nesreče pa nek začetek te nove luči ni bil. V gosp. Z. hiši v Gradišu je skozi počeno cev v veži hlapel smerdljivi dušivni gaz po hiši in bolehalo je v sredo in četertek veliko oseb po hiši, vertoglavni so bili in bljuvali, pa se spet kmali ozdravili razuu enega, ki je zlo nevarno za omotico zbolel, in nekega starega oficirja, ki je za mertudom smert storil. Se more se ravno reči , ali bi se mu ne bila smert tudi brez tega naključila, in tudi ni ravno s žebljem pribito, da bi čudno bolehanje vseh drugih ne bilo izviralo iz kaj druzega, vendar gotovo je, in po drugotnih skušnjah poterjeno, da je treba varno ravnati z dušivnimi gazi , saj še uaša navadna žerjavica ni brez nevarnosti , ako izhlapi v zapertem hramu preveč zaduš- Ijivega gaza. — Današnji ^Oglasnik" oznanuje družbenikom kmetijske družbe veliki zbor v prihodnjo sredo (^20. dan t. m."). Želeti je, da tudi iz dežele bi prišlo veliko gospodov, ker bojo nektere važne reči prišle v posvet, med kterimi utegne zlo važno biti prevdarjanje: ali je dobro, da se smejo zemljiša brez vsakega prideržka celo na drobne kose razprodajati ali ne? Tudi bojo pričujoči družbeniki za poskušnjo obdarovani z dvema semcnovama , ki pri nas še niste znane, namreč z m o h a rje m, izverstno živinsko klajo, in francozko belo pšenico, v kteri je bilo v 43. listu govorjenje in ktero nam je naš visokočastiti družbenik gosp. Colnik iz Stajarskega poslal. — Te dni se je v prijatlicah slovenskih „Tagespošti" in „Prešir