Leto XII. 1914.
Št. 7. Julij.
^z\\aja začetkom vsakega mescc
SzHaja Kat. bul?t>arna Tiska Kafol. tiskarna
Slane: za celo leto K 2"—; za Nemčijo K 2'SO; za Smeri^o in vse ostale zunanje l?raje K 3'-*—
Spisi in Hopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina in Harofi pa upravni-šftrn „13ogoljuba" v Cjubljani
Spisi se morajo po= slati 3o 10., Hopisi 3o IS. prejšnjega mesca
/X		
		
največja češka turdka «« cenega posteljnega perja!
1 kg novega, sivega, skubljenega, dobrega gosjega perja 2 K; 1 kg boljšega 2-40 K, polbelega 2-80 K, belega 4- K, belega skubljenega 5'10 K, 1 kg izredno finega snežnobelega, skubljenega 6'40 K in 8 K; 1 kg sivega puha 6 K in 7 K; 1 kg belega puha 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. — Pri 5 kg se pošlje franko. — Dovršene postelje bogato napolnjene, iz zelo gostega, jako trpežnega, rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinblaga, 1 pernica 180 cm dolga, 116 cm široka, z dvema blazinama, vsaka 80 cm dolga in 58 cm široka, napolnjena z lepim, mehkimračjim perjem 16 K, z izredno finim polpuhom 20 K, z najfinejšim sivim puhom 24 K; posamezne pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine 3 K, 3-50 K, 4 K. — Pošilja proti povzetju od 12 K više franko. S. BENISCH v Dešenici 766 Sumava, Češko. - Zamenjava in frankovrnitev dopuščena, 2354	za neugajajoče se vrne denar. — Ceniki na zahtevo zastonj in franko.
3 letno jamstvo. Zamena dovoljena ali denar nazaj.
hajvečja eksportna tvrdka
F. CU DEM
Ljubljana 130. Prešernova ulica 1. 63- Krščanska tvrdka. -su
Rko hočete dobro in poceni kupiti zlatnino, ure, uhane prstane, verižice itd. in z blagom tudi zadovoljni biti, potem se obrnite na prvo eksportno domačo tvrdko.
Prepričate se lahko, ako mi pošljete Vaš naslov, nakar Vam pošljem svoj ilustrovan
cenik
brezplačno.
Mizke cene!
Nizke cene!
Q SAMO K 10*- E
N S«
H
n %
stane v prvi gorenjski razpošiljalnici
IVAN SAVNIK, Kranj 164
4 in pol metra volnenega blaga poljubne barve za eno fino žensko obleko, dalje
1	zelo fini robec za na glavo, 3 lepi žepni robci iz sifona,
2	para močnih ženskih nogavic,
1 svilnat pas in še vod drugih različnih stvari za povrh.	1587
Ista množina še boljše vrste . K 15*— „	„ najfinejše „ . K 20-—
Ne zamudite te ugodne prilike! SOLIDNO DOMAČE
jmnu
Trganje!
Re vmatizem!
trganje po udih, podagra, ischias, trganje v ledjih, revnia-tizem v členkih, odstranijo vspešno Remmelove rastlinske kapljice. Jemljejo se notranje, so najčistejši rastlinski izdelek, nikakih škodljivih stranskih učinkov, nikako vdrgnjenje. Vdrgavanja so kot znano brezvspešna. Nad 700 sijajnih priznanj. 1 steklenica 6 kron. Regina laboratorij KARL REMMEL, Landshut 699, Eavarsko.

Hi
M m m m m
Podjetje zvezdnih tkanin „HERMES"
v Ljubljani B. Selenburgova ulica 5, I. nadstr. prodaja vsako Oofankp raznega oblačilnega
sredo in soboto UoUlIIlVC 5Iaga*za skoro p*.
lovične cene. Ostanke pošiljamo v kraje, kjer nimamo s trgovci fli zveze' tudl po p0ŠtL	1544	Zahtevajte cenik!
♦f
m m m m m m m m m m
I£±±±±±±:1EEES

SANATORIUM ■ EMONA
ZA-NOTRANJE-IN-KIRURGICNE -BOLEZNI.
■ PORODNIŠNICA. 1 LTJUBLTJANA• KOMENSKEGA-ULICA4 Ifc
SEF-ZDRWNK : PF3MARU ■ DR FR. DERGANCjl
Dobri fotografični aparati!
nedosežno ceno! Kompletno z zraven spadajoeim od K 1 60 do K 000 — Odlikovano z avstrijskimi državnimi in zlatimi kolajnami. Aparati za hitro fotografiranje, fotografični autoraati. Priložnostni nakupi! Glavni cenik obsegajoč 200 strani zastonj.	1192
ELFR. BIRNBAUM _
fotoindustrija, Hipschberg 643, Češko.
500 kron
Vam plačam, ako vaših kurjih očes, brada-ff^all vic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne »5®$ odpravi moj uničevalec korenin Ria-mazilo. Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono. 714 Kemeny, (Kaschau) I. Poštni predal 12/162, Ogrsko.
Višjega štab. zdravnika in fizrka dr. Sclnnida znarne-
nit° OLJE TiA 1ILUM
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje Iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost, tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni na Novem trgu v Celovcu.
2X2
to ni bilo in ne bode. Resnica pa je, ako bobovi kavi mojo izvrstno žitno kavo primesite, dobite krasen, izvanredno fini zajutrek in ravno za polovico ceneji, kajti moja najfinejša žitna kava stane 5 kg samo K 3'50 v lepi vrečici vsake poštnine prosto in vrhu tega dobite v dar še dve lepi, prav koristni darili. Ako niste z mojo žitno kavo zadovoljni, povrnem denar. Naročite si takoj", a le pri	1012
K. Tišler
Schonleld pri Bečovu (Češko).
1€NIT
Tovarne za asbestškrili .Zenit*
družba z omejeno zavezo Mor. Zumberk dobavljajo najboljši in najcenejši
krovski materija!.
Ceno češko posteljno perje
Kilo sivega puljenega K 2-—, boljšega K 2-40. polbelega K 3 60. belega K 4 80, prima kakor gn puh mehkega K 6 —, veleprima II 7 20, najboljša vrsta K 8 40, puh siv K 6-—, bel K 12-—, najfinejši prsni puh K 14-40. Zg;otovljene postelje iz gostonitega rdečega inleta. pernica ali spodnja blazina 180 cm dolga. 116 cm široka po K 10 —. 12 —, 15-—18 —, 21 —, 200 cm dolga, 140 cm široka po K 13 —. 15-—, 18 —, 21—, zglavnica 80 cm dolga, 58 cm široka po K 3"—, 3 50, 4-—, 00 cm dolga,-70 cm široka po K 4 50, 550, 6-—. 3 delni žinmati modroci za 1 posteljo po K 27-—, boljši K 33-—. Pošilja se franko po povzetju od 10 K višje. Zamena dovoljena, za neugajajoče denar nazaj.
Poskušnje in cenovniki franko.
2905
BENEDIKT SJCHL, Lota pri Plinu 159, Češko.
p«
Ustanovljeno 1887.

Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih predmetov v
trgovini z drobnim in modnim blagom
Mestni trp 18.
Velika izber vezenin, čipk, nakita, otroške obleke, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža in vseh potrebščin za šivilje.
Zaloga umetnih cvetlic. Predtiskanje in vezenje monogramov ter vsakovrstnih drugih rizb.	907 (12)
Zmerne cene. -Trpežno blago.
Koledar za julij.
Namen molitve za julij določen od sv. Očeta:
Evharistični kongresi in društva, ki pospešujejo pogosto obhajilo.
	Dnevi	Godovi	Posebni nameni molitve	češčenje presv. Rešnj. Telesa	
				ljublj. škol.	lavant. škol.
1 2 3 4	Sreda Četrtek Petek Sobota	Teobald Obiskov, b. d. M. Heliodor Urh	Ugodno vreme Da bi bi. D. Marija tudi nas obisk. Pobožnost in bratovščine S. Jezus. Mlačni v veri	Ljublj. Trnovo Draga Selca Smlednik	Zibika Sladka gora Drami je
5 6 7 8 J 9 10 11	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	P. K. G. N. J. K. (C.) Izaija prerok Pulherija Elizabeta kralj. Veronika Amalija Pij papež	Iztočna cerkev in vsi Slovani Duhovne vaje Marijine družbe Mir in sloga med krščansk. vladarji Domači reveži Naši župani Sv. Oče	Komenda Radomlje Št. Janž Šempeter p. N. M. Šempet. n. Krasu Naklo Podraga	Kalobje Slivnica Sv. Štefan S. Vid Zusem J Nova cerkev
12 13 14 15 16 17 18	fiedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	Moh. in Fortunat Anaklet Bonaventura Razdelitev apost. B. D. Mar. Karm. Aleš Kamil	Družba sv. Mohorja Rimske kongregacije Redovi sv. Frančiška Krščanski pisatelji Bratovščina karmelskega škapulirja Šibe potresa reši nas o Gospod! Bolniki bolnišn. in njih postrežnice	Žužemberk • Čemšenik Vodice Borovnica Češnjice Vranja peč Ljublj. dež. boln.	V ojnik i j Vojnik boln. J Vitanje | Dobrna
19 20 j 21 22 i 23 24 25	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	Vincencij. P. Marjeta Daniel prerok Marija Magdal. Apolinar Kristina Jakob ap.	Sinovi in hčere sv. Vincencija Treska in h. vrem., reši nas o Gospod! Zap. in skuš. h. duh. reši nas Gospod! Da bi vsi spok. in spokor. stan. ostali Naši škofje in duhovni pastirji Služkinje in dekle Španska in Portugalska	Ljublj. Lazaristi Prečina Planina kočev. Sodražica Zlato polje Šentjurska gora Ljublj. sv. Jakob	Sv. Martin Črešnjice Frankolov'o Sv. Jošt j Gornji grad Ljubno
i 26 27 28 29 30 31	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek	Ana Pantaleon Nazarij Marta Abdon in Senen Ignacij Lojol.	Krščanske matere Naši obrtniki Koprska cerkev in vsa Istrija Dela usmiljenja Katoličani med Turki Sinovi sv. Ignacija, vsi v juliju umrli	Loka Kapucini Voglje Gora pri Idriji Sv. Magd. n. Gori Kostanjevica Idrija	Ljubno Straže Rezulje Solčava j- Rečica
5. Nedelja, prva v mescu. Sv. Ciril in Metod. Popolni odpustek: a) udom apostolstva sv, Cirila in Metoda danes ali v osmini; b) udom bratovščine presv. Srca Jezusovega, če ga že niso dobili v petek; c) onim, ki nosijo višnjevi škapulir. Udom rožnovenške bratovščine trije popolni odpustki: 1. če v bratovski kapeli molijo v namen sv, očeta; 2. če so pri mesečni procesiji; 3. če v bratovski cerkvi nekaj časa pobožno molijo pred izpostavljenim sv. Reš-njim Telesom.
7.	Torek. Sv, Lovrencij Brin d i-š k i, Popolni odpustek tretjerednikom.
8.	Sreda. Sv. Elizabeta, kraljica portugalska. Popolni odpustek tretjerednikom.
14. Torek. Sv. Bonaventura, Popolni odpustek tretjerednikom.
16. Četrtek. Marija Devica kar. m e 1 s k a. V karmelskih cerkvah popolni odpustek tolikrat, kolikorkrat obiščemo cerkev in molimo po namenu sv. očeta. Odpustke moremo
Odpustki.
2.	Četrtek, prvi v mescu. O b i s -jkanje Marije Device. Popolni odpustek: a) udom rožnivenške bratovščine; b] udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa v bratovski cerkvi; če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v farni cerkvi. — Tretjerednikom vesoljna odveza.
3.	Petek, prvi v mescu. Popolni odpustek: a) vsem vernikom, ki gredo k spovedi in spravnemu sv. obhajilu, nekoliko premišljujejo dobrotljivost presv. Srca in molijo po namenu sv. očeta; b) udom bratovščine presv. Srca Jezusovega danes ali v nedeljo; c) udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa kakor včeraj.
4.	Sobota, prva v mescu. Popolni odpustek vsem vernikom, ki prejmejo svete zakramente, opravijo kake pobožne vaje na čast brezmadežne Matere božje, da nekoliko zadoste za razžaljenja, storjena Materi božji, in molijo po namenu sv. očeta.
Leto XII.
Stev. 7.
Odrešil si nas v svoji krvi.
(Razod. V. 9.) Premišljevanje za mesec julij.
»Njegova kri naj pride nad nas in nad naše otroke!« Tako je vpila in hrumela razdivjana množica na veliki petek ter zahtevala smrt Kristusovo, hrepeneč preliti kri Nedolžnega, In zares! Kri Pravičnega je prišla nad nehvaležno ljudstvo; Rimljani so obdali mesto Jeruzalem, premagali Izraelce leta 70. po Kr., jih pokončali nad milijon, druge pa razpršili po celem svetu, slavni in krasni tempelj je uničil ogenj, kraljevo Davidovo mesto je bilo kup razvalin. Kri Kristusova je prišla nad Jude, ali bila jim je v pogubo in prekletstvo.
Tudi nad nas kristjane je prišla kri Kristusova, pa ne v pogubo, ampak v odrešenje. V neskončni ljubezni svojega presvetega Srca je hotel božji Zveličar preliti zadnjo kpaljico, svoje dragocene krvi v naše odrešenje in zveličanje. Hvaležno se spominja sv. Cerkev te velike milosti božje ter obhaja po praznikih sv. Rešnjega Telesa in presv. Srca Jezusovega na prvo nedeljo mesca julija praznik dragocene Krvi Jezusove, da, cel mesec julij je posvečen tej sveti skrivnosti.
Sv. Avguštin vabi vse kristjane, da napravijo v duhu z njim božjo pot na goro Kal-varijo, kjer je Jezus dovršil veliko delo našega odrešenja. Pod križem nagovori svoje spremljevalce: »Tu je sklenil kupčijo, tu je napravil pogodbo, tu je svojo kri prelil — kdo? Edinorojeni Sin božji. In za koga? Za tvojo dušo, o kristjan!« Nato pa vsklikne: »Dvigni se, duša, poglej na križ, toliko staneš ti Sinu božjega, toliko si ti vredna — srčne krvi Jezusove!«
Akoravno je tolika cena, ki jo je plačal Jezus za naše duše, je vendar na milijone kristjanov, ki je ne znajo ceniti, marveč v svoji brezbrižnosti teptajo z nogami dragoceno kri Kristusovo,
Grofovska rodbina Schaffgotsch ima v svojem grbu te-le besede: »V krvi namočen«.
Kar so si pridobili na slavi in časti, so si priborili v krvi, z mečem. Zato so ponosni na svoj grb in na svoje plemstvo. Bolj dragocene, bolj plemenite krvi kakor je kri Kristusova, pa ni na svetu, zato pravi sv, Peter: »Za visoko ceno ste odkupljeni,« namreč z Jezusovo krvjo. Kar si je Jezus pridobil, si je pridobil s svojo dragoceno krvjo, v tej presveti krvi smo tudi mi namočeni, oprani in odrešeni. Kolika čast za nas, da smo odkupljeni s tako dragoceno in plemenito krvjo!
Alfonzu II., neapeljskemu kralju, se je nekoč pripetila nesreča, da je padel v morje, Z lastno nevarnostjo ga je rešil smrti neki mornar. V zahvalo mu je dal kralj izplačati 16 goldinarjev. Radi tega so bili drugi ne-voljni, češ da kralj tako nizko ceni svoje življenje. — Tudi mi smo padli globoko v morje grehov in hudobij in potopili bi se bili za vedno, da nas ni rešil sam Sin božji. Pri velikem delu odrešenja se ni podložnik žrtvoval za svojega gospoda, ampak sam Kralj nebes in zemlje je dal svoje življenje za svojega nevrednega hlapca, da, vso svojo dragoceno srčno kri je daroval in prelil za svojega služabnika, tako visoko je cenil vrednost naše duše.
Malim otrokom se pogosto pripovedujejo pravljice o zakletih kraljičih in kraljičinah, ki morajo čakati na odrešitev. Rešiti jih more le nedolžen kraljev sin, ako sklene zanje se žrtvovati. — To so samo pravljice, nekaj pa nas le učijo. Ti zakleti kraljevi otroci so — naše duše; te so bile nekdaj ne samo kraljevi otroci, ampak celo božji otroci, pa prišel je hudi greh, jih z lažjo premotil, zaklel, da so zgubili svojega kralja, svojega Boga. Le nedolžni kraljevi Sin, Jezus Kristus, jih je mogel rešiti s tem, da se je zanje daroval, da je prelil zanje svojo dragoceno srčno kri do zadnje kapljice.
Veliko je stalo odrešenje božjega Zveli-čarja, zato pa duša: dvigni se in poglej na križ, glej, koliko si ti vredna, koliko veljaš!
Presveta kri Kristusova nas je odrešila, ali še več premore!
Ko je bil cesar Konstantin še pogan, so mu zdravniki v neki bolezni svetovali neza-slišno zdravilo — naj se koplje v krvi malih otročičev. Ali cesar je s studom odklonil tako grozovito zdravilo, zahteval je pa drugo ko-pelj, naj ga krstijo. Ta kopelj mu je prinesla večno življenje, — Ta kopelj sv, krsta pa ima svojo moč od presv. Rešnje Krvi, ki je tekla iz Jezusove srčne rane. In še vedno prinaša dušam zdravje in očiščenje, prerojenje in po-življenje. Kristus si je dal odpreti svojo srčno stran, da bi dal našim dušam novo življenje, da bi jim podelil zdravje v bolezni in enkrat večno življenje. Pa ne samo v krstu, ampak v vseh svetih zakramentih čutimo moč, ki prihaja od presv, Rešnje Krvi, v vseh zakramentih prejemamo milosti, ki jih je zaslužil Jezus Kristus s svojo dragoceno Krvjo.
Iz vsega tega spoznamo dragocenost in vzvišenost presv. Rešnje Krvi, spoznamo pa tudi vrednost naše duše, kajti ne zemeljski kralj, ne angel, ampak Sin božji je bil, ki se je za nas daroval ter prelil za nas svojo dragoceno Kri. Ta Rešnja Kri je bolj dragocena
kakor vse zlato in srebro sveta, bolj kakor vsi biseri in zakladi, bolj kakor cel svet. Zato je pa tudi naša duša več vredna kakor cel svet, kakor vse bogastvo in premoženje sveta, naša duša je vredna presv. Rešnje Krvi Kristusove.
Toda kako poceni proda marsikdo svojo dušo! Za en nasmehljaj zapeljivca, za majhno darilo, za denar, za kratko veselje — koliko jih je že prodalo svojo dušo, morda za večno! Ti ne poznajo vrednosti svoje duše, pa tudi ne dragocenosti presv. Rešnje Krvi.
Milosti, ki nam jih je zaslužil naš Odrešenik s svojo dragoceno Krvjo, nam prihajajo po posredovanju duhovnikov. Ravno meseca julija pa se vrši po veliko škofijah posvečenje mašnikov. Zato je naša dolžnost, da molimo za dobre duhovnike, da bodo dobri pastirji po zgledu presv. Srca Jezusovega.
Meseca julija se obhaja tudi praznik sv. Cirila in Metoda. Med nami je ustanovljeno »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda«, da bi se spreobrnili Slovani, ki so izven sv. Cerkve. Večina Slovanov je sovražna katoliški Cerkvi, pa prosimo presv. Srce Jezusovo in slovanska apostola, da pride tudi na nje dragocena Rešnja Kri, da se povrnejo v očetovo hišo, da bo kmalu en hlev in en pastir!
A. P.
Premišljevalna molitev.
Ko smo zadnjič primerjali premišljevanje z ustno molitvijo, smo videli veliko vzvišenost in imenitnost premišljevalne molitve. A ne samo vzvišena in imenitna, premišljevalna molitev je tudi zelo koristna. Premišljevanje, — pogovarjanje Boga s človekom v svrho rešitve naše duše smo ga imenovali zadnjič, — bi zato smeli imenovati tudi posvetovanje duše z Bogom, Posvetovanje! Dandanes se vse posvetuje, vse premišljuje. Kolikokrat si že ti, dragi bralec, premišljeval svoje stanovske, družinske, gospodarske zadeve! Trgovec premišljuje in se posvetuje, kako bi mogel oboga-teti, umetnik premišljuje in se posvetuje, kako bi bolje razširil svojo slavo itd. A ne le posamezniki, cele skupine in družbe premišljujejo in se posvetujejo: Toliko sej je dandanes, toliko občnih zborov, rednih in izvan-rednih. Da, še več, celo države se posvetujejo, posebno v naših časih, ki so tako raz-
Gospod, uči nas moliti in premišljevati! II.
burkani. Sedaj vznemirjajo države notranji boji (visoki politiki jim dajejo lepo ime »notranje krize«), sedaj jim pretijo zunanje nevarnosti, vojska itd. (kakor smo še lani videli). Državniki (ministri itd.), katere postavijo kralji na čelo držav, da jih vodijo in vladajo, imajo težko delo, veliko odgovornost. Zato se večkrat zberejo na posvet (ministrski svet, kronski svet, vojni svet itd.) ter se — časih tudi v vladarjevi navzočnosti — posvetujejo in premišljujejo, kako bi mogli uspešnejše ohraniti notranji mir v državi, kako bi državljane ohranili v zvestobi do vladarja in kako bi, če preti vojska, premagali sovražnika.
Od takih posvetovanj so odvisne usode držav, mir in vojska, porazi in zmage. Tu se narede sklepi, ki določijo smer vladanju, dajo navodila podložnim uradom, določijo načrti bojevanja. Brez takih »državnih premišljevanj«, brez takih sklepov bi bilo vsako
vladanje brez načrta, tja v en dan in zato silno slabo.
Niso pa samo tem državam potrebni taki posveti — imamo še drugačne države, Ui so polne notranjih nemirov in zunanjih nevarnosti ter zato potrebujejo posvetov, posvetovanja in premišljevanja. Te države? To so — naše duše. Vsaka človeška duša je taka mala država — polna notranjih in zunanjih nevarnosti. Vrednosti ima pa vsaka duša več, kakor vse zemeljske države skupaj. Njen tjeposrednji vladar je Kralj kraljev, Bog, ki si je vsako izmed teh držav (vsako dušo) priboril v krvavi vojski na gori Kalvariji leta 33. po Kr. V svoji dobrotljivosti je tudi On postavil na čelo teh svojih držav mogočne državnike (ministre), da poveljujejo duši. To so tri ekscelence1: spomin, razum in volja. Težko je njih delo, velika odgovornost. Kako koristno, da, skoro naravno in potrebno je, da se ti trije večkrat zberejo na posvet — k premišljevanju, kjer odločijo pravo smer dušnemu življenju, kjer odločijo način, kako bi uspešnejše ohranili dušo v neomajni zvestobi do vladarja Boga, kako bi že v kali zadušili vsako ire-dento1, ki hrepeni po tuji državi (sveta, satana), k premišljevanju pravim, kjer odločijo, kako bi gotovejše potlačili notranje in zunanje dušne sovražnike. Tu se narede bojni načrti, ki šele dajo pravo moč navadnim voj-ščakom dušnim, ki so razna samozatajevanja, premagovanja, vse čednosti z močnim orožjem ustne molitve, z vojnimi zrakoplovi svetih zdihljejev, s kroglami rožnega venca itd. itd. Pri premišljevanju dobe vsi ti svoje dnevno povelje in potrebna navodila, združijo se vsi v organizirano bojno vrsto in uspeh — ne more izostati. Bitka — če pride do nje — mora biti dobljena.
Tudi Jezus je šel pred bitko na Kalvariji — k premišljevanju na Oljsko goro. Blagor tudi nam, če moremo posnemati njegov zgled, nam, ki nas čaka več ali manj vsak dan naša Kalvarija, da bi nam bilo mogoče vsako jutro stopiti na našo Oljsko goro premišljevanja ... Kako lahko bi nam bilo bojevanje čez dan ... Če pa ne moremo vsak dan, pa vsaj časih, morda ob nedeljah, o praznikih ... Sedaj pa, ko smo spoznali veliko korist premišljevanja, hitimo k vprašanju, kako se godi pri tem posvetu?
1	Tak naslov imajo ministri.
2	Iredento imenujemo nagnjenje s svojo državo nezadovoljnih ljudi priti pod drugo državo.
III.
Kakšen je način posvetovanja? Veliki svetniki, mojstri v duhovnem življenju, nas tega uče, posebno sv, Alfonz, sv. Frančišek Šaleški in sv. Ignacij Lojolan-ski. Dasi imajo več ali manj vsak svoj poseben način (metodo), se vsi v bistvu vendar strinjajo. — Mi bomo sledili tu v prvi vrsti načinu sv. Ignacija. S tem pa nočemo reči, da niso dobri tudi drugi načini. Nasprotno. Tisti način premišljevalne molitve je za vsakega najboljši, ki mu najbolj ugaja, ki najbolj prija njegovi duši, temperamentu in razpoloženju.
Kako se torej premišljuje? Prvo pravilo nas uči, kaj moramo storiti pred premišljevanjem. Namreč:
Neposredno pred premišljevanjem predstavi si živo pričujočnost božjo!
Premišljevalna molitev je govorjenje Boga z nami, posvetovanje naše duše z Bogom. Pri premišljevanju je Bog na poseben način pričujoč. Vrši se to posvetovanje državnikov duše, spomina, razuma in volje vedno v pričujočnosti kralja — Boga. Zato prvo pravilo sv. Ignacija: Ko si na tem, da začneš premišljevati, predstavi si živo Boga, z dušo povzdigneno k nebu, kakor da stoji Bog pri tebi in te gleda, kaj boš sedaj delal in kako. — Torej pri tem pogledu zavej se živo vsepričujoč-nosti božje, — Za to predstavitev porabi le kratek čas, par trenutkov in najboljše — stoje.
Potem šele, ves prešinjen te božje vsepričujočnosti, z velikim spoštovanjem poklekneš, da Boga moliš. Sedaj šele se prične premišljevanje.
Premišljevanje ima tri dele: 1. začetek (uvod), 2. pravo premišljevanje (jedro) in 3. sklep. — O vsakem delu bomo sedaj na kratko govorili. Pozneje bomo vsako posamezno točko natančneje razložili. Za danes naj zadostuje, da dobimo celotno sliko premišljevanja.
L ZAČETEK.
Začetek obsega dve stvari: 1. pripravljalno molitev in 2. dvojno predpripravo.
1. Pripravljalna molitev.
a) Molitev, Prešinjeni torej božje vsepričujočnosti, pokleknemo, in prvo, kar storimo, je, da tega mogočnega Boga, ki nam je tako blizu, saj se je k nam ponižal, da se lahko z njim posvetujemo, da ga molimo, da
mu damo božjo čast. To je molitev (adora-cija). To naredimo — kakor sploh vse v premišljevanju — s priprostimi besedami, prihajajočimi iz srca. »Z vsemi močmi svoje duše te molim.« Ali zakličemo s sv. Tomažem: »Moj Gospod in Bog,« ali rečemo: »Svet, svet, svet Bog neba in zemlje ..,«, »Ti sani najsvetejši, sam Gospod, sam Najvišji.. .« itd.
b)	Ponižanje in sprava. Ti — tako mogočen — a jaz? jaz, ki klečim pred Teboj tako nevreden, tako majhen, prah in pepel, j a z nič... in zraven tega še ves v grehih. Odpusti! Prizanesi! Usmili se! — V bistvu molitve (adoracije) je, da pri počeščenju Boga
—	kot najvišjega bitja, sebe ponižamo na najnižjo mogočo stopnjo. Saj smo mi pred Njim
—	nič.
c)	Prošnja, In ker smo nič, popolnoma nesposobni sami od sebe kaj narediti, tudi nesposobni premišljevati, zakličemo iz dna srca, zahrepenimo, prosimo, da bi nam Bog dal milost, prav in dobro premišljevati. »Gospod, uči nas moliti in premišljevati!«
To so bistvene točke pripravljalne molitve: a) največje počeščenje božje (ad-oracija), b) najglobokejše ponižanje združeno s kesanjem nad grehi (sprava) in c) zaupna prošnja do Boga za dobro premišljevanje.
Nato sledi:
2. Dvojna predpriprava.
a)	Predstava kraja. Preden se začne pravo premišljevanje, svetuje sv. Ignacij še dve stvari, katere imenuje predpriprave (pre-ludij, dobesedno prestavljeno: predigra). Prva obstoji v tem, da si živo predočimo (pred oči postavimo) kraj, osebe, cel dogodek, o katerem premišljujemo, kakor da bi se godil prav pri nas, (Če premišljujemo rojstvo Kristusovo, si mislimo, da smo v betlehem-skem hlevu med pastirji in vse vidimo, slišimo itd. Imenuje se ta prva predpriprava -— predstava kraja (compositio lcr:1
b)	Prošnja za posebno milost, katero želimo prejeti in zadobiti v tem premišljevanju, je druga predpriprava, katero zahteva sv. Ignacij. Tu ne prosimo več, da bi prav premišljevali (to smo že storili v pripravljalni molitvi). Sad premišljevanja, milost nam je pred očmi, katero bi radi. Za njo prosimo. (Če premišljujemo rojstvo Kristusovo v hlevu, lahko posebno prosimo velike ponižnosti.)
Tako, s to dvojno predpripravo— s predstavo kraja in prošnjo posebne milosti — vsestransko pripravljeni in po nji od sveta popolnoma ločeni, smo sposobni, da začnemo s pravim premišljevanjem, z jedrom, z vajo trojne dušne moči, z vajo spomina, raz-
uma in volje. Ta drugi del bomo tu vedno imenovali »premišljevanje«, ker je šele ta del premišljevalne . molitve res pravo premišljevanje, »Začetek« je torej končan. Nastopi
II. PREMIŠLJEVANJE.
Premišljevanje obsega tri dele: vaja 1. spomina, 2, razuma, 3. volje.
1.	Spomin.
Ta pripravlja tvarino razumu, da bo lažje razmišljal. Spomnimo se tu raznih okoliščin predmeta, o katerem premišljujemo. Najlažje naredimo to. če stavimo samim sebi tale vprašanja in nanje odgovorimo: a) Kdo? — Katere osebe so tu .,. b) Kaj?
—	govore, delajo ... c) Zakaj? — tako delajo, govore ... d) Kako? — Kdaj? — Način, čas, okoliščine itd.
Opomba. Dobro je. da pri tej vaji spomina obujaš živo vero v vse to, kar ti spomin pove. (Obujanje vere je sicer delo volje, a ta deluje, kakor bomo pozneje slišali,
—	ne samo pri sklepu — ampak v teku celega premišljevanja.) Delovanje spomina, ta prvi del premišljevanja, se konča torej z obu-jenjem žive vere. Spomin je pripravil tvarino za razmišljanje razuma. Te sedaj začne
2.	Razum.
Razum razmotriva od spomina pripravljeno tvarino. Zamisli se globokeje v njo ter skuša dobiti iz nje naukov in navodil za svoje dušno življenje. Da se to lažje zgodi, napravi razum tukaj trojen p o gl e d: a) enega v sedanjost, drugega b) v pr e t e k 1 o s t in tretjega c) v p r i h o d n j o s t. — Pri vsakem teh pogledov si pomaga zopet z enim ali več vprašanji.
a) Pogled v sedanjost. V neposredno sedanjost, v kateri se razum ravnokar od spomina podučen in razsvetljen nahaja. Stavi si tri vprašanja. 1. Prvo vprašanje: Kajtorej, kateri nauk, katera resnica sledi iz tega, kar je spomin ravnokar povedal — na sploh za vsakogar? — 2. Drugo vprašanje: Katere posebne d o f ž-nosti iz te ravnokar spoznane resnice (nauka) nastanejo pa z a -m e (ne za druge!) samo zameposebej in sicer zame, ki sem v teh posebnih okoliščinah, nagnjen posebno k
tej slabosti itd----Gre se torej samo za mojo
dušo! 3. Tretje vprašanje: Kateri so tisti posebni nagibi, ki me silijo, da ravnokar spoznano dol ž-
nos t sprejmem ter jo izpolni m?
—	Ti nagibi so ponavadi: ker je tako spodobno, koristno, prijetno, lahko in četudi morda težko, pa '—-potrebno.
b)	Pogled v preteklost. Ta ravnokar spoznana in s temi nagibi podprta moja dolžnost, katero sicer v tem trenutku natančneje spoznam, me je gotovo vezala že prej, v preteklosti. Torej nastane vprašanje: Kako sem to dolžnost spolnjeval v preteklem življenju? — Oh, kajne, kolikokrat in kako hudo sem jo prelomil, zanemaril ... Vzrok? Zakaj? Ker se nisem ogibal te ali one bližnje priložnosti.. . zaradi prevzetnosti, lahkomišljenosti, . . itd.
c)	Pogled v prihodnjost, 1. Kaj pa v prihodnje? Na vsak način bo treba to dolžnost izpolnjevati. Premišljujem, kako bi jo laže in gotoveje izpolnil. Zato iščem in določim čas, kraj, priložnost in način, kako bi bilo mogoče kmalu, hitro, že danes začeti z natančnim izpolnjevanjem te dolžnosti. 2. Če se spomnim na zapreke, se vprašam, kako bi jih odstranil in katere po m očke bi porabil. — Tako se pripravlja pot volji, da bo naredila dobre sklepe. — Razum je končal. Nastopi tretja, najvišja dušna moč:
3. Volja,
a)	Občutljaji (čustva). Že zgorej smo omenili v opombi, da deluje volja ne samo na tem tretjem mestu (kjer je takorekoč doma), ampak v teku celega premišljevanja in sicer na ta način, da obuja razne občutljaje, čustva (afekte). Občutljaji začudenja, veselja, obžalovanja. »Bog, kako si dober, svet, mogočen, verujem, ljubim, upam« itd. Kjerkoli te kaj posebnega gane, pa obudiš taka in enaka čustva. Kjerkoli, posebno pa tu na koncu premišljevanja, je prostor in čas za to. To je torej prva naloga volje: obujanje občutljajev. Druga pa so:
b)	Sklepi. Brez njih je premišljevanje brez pomena, zastonj!
—	Tu napraviš (razsvetljen od razuma, glej zgorej: »pogled v prihodnost«) dobre trdne sklepe, ki morajo biti praktični in če le količkaj mogoče: izvršljivi še danes.
Najimenitnejše delo opravi torej volja, ta naredi iz premišljevanja — molitev s tem, da obuja čustva in napravi sklepe, ki bodo Bogu v čast.
To so glavne vaje treh dušnih moči. Lepo pravi o njih pisatelj Beissel: Spomin požene takorekoč korenike, iz katerih zraste delovanje razuma kot močno drevo s košatimi vejami, na katere se vsede volja, da trga z
njih — kar je glavno — sadove (občutljaje, sklepe).
Spomin napravi načrt za hišo, razum jo sezida, volja uredi stanovanje v nji.
Brez volje (občutljajev, sklepov) je drevo brez sadu, hiša, v kateri ni mogoče stanovati. Volja se šele vzpne do Boga. Vaje spomina in razuma so takorekoč peroti, ki neso srce k Bogu — v katerem počiva in je mirno.
Ostane še zadnji del premišljevalne molitve:
III. SKLEP (KONEC).
a)	Nagovor na Boga. Ni mogoče drugače. Duša, ki je sedaj vsa v Bogu, govori z Njim. Govori pa, kakor otrok z očetom, še več, kakor prijatelj s prijateljem, brat z bratom, nevesta z ženinom ,.. priprosto, goreče, iz srca. Storjene sklepe položi v Srce Jezusovo, da ji da moč jih lažje izvršiti, —1 Še enkrat Boga zahvali. — Tudi Marijo pozdravi in angele. (Ta pogovor imenuje sv. Ignacij z latinsko besedo »kolokvij«.)
Nagovor skleneš s kratko molitvico, gospodovo molitvijo, češčenomarijo, ali »Duša Kristusova ...« in — končaš.
b)	Duhovni šopek. Nekateri imajo navado vzeti si v spomin na premišljevanje eno ali drugo misel, ki jim je pri premišljevanju posebno ugajala. Sv. Frančišek Šaleški ji pravi »duhovni šopek«.
To bi bil način, po katerem lahko premišljuješ. Vtisni si ga dobro v spomin. Ne bi škodilo, če se ga v glavnih potezah na pamet naučiš, da ti preide v meso in kri. Kako boš potem lahko premišljeval! Vsa stvar ti bo še bolj jasna prihodnjič, ko prinesemo eno premišljevanje, izdelano popolnoma do tem načrtu. — Ne boj se, ne bo predolgo.
Če nam g. urednik da prostora, (I seveda, pa še kako rad, ko tako lepe reči učite! Ur.), bomo tudi v prihodnjih številkah nekaj časa prinašali po tem načrtu izdelana premišljevanja (zato le dobro shrani to številko), da se tako z vajo privadimo lepe in vzvišene premišljevalne molitve. — Zraven tega pa hočemo posamezne točke tegale načrta, katerega smo danes v celoti sestavili, polagoma natančneje razlagati, vglobiti se v njih veliko veljavo in lepoto ... Ker nam je pa za vse potrebna milost božja, posebno potrebna pa za premišljevanje, zato ponavljamo večkrat, kar smo si vzeli za geslo teh vrstic: »Domine, doce nos orare et meditari.« »Gospod, uči nas moliti in premišljevati!«	I. G.
(Dalje prih.)
Cerkveno leto.
Kakor se vije prijetno žuboreči potoček med zelenimi travniki in rodovitnimi polji ter jih namaka in poživlja, kakor pošilja žarno solnce z visokega neba svoje tople žarke na zemljo ter jo ogreva in razsvetljuje, tako dela tudi Sv. Duh v sv. Cerkvi, da, v vsaki duši. In kakor vsrkava zjutraj nežna cvetka rosno kapljico, ki se blesti v zlatem solncu kot dragocen biser, tako vsrkava tudi vsaka duša, ki hrepeni po popolnosti, milosti in darove Sv. Duha. Cela pobinkoštna doba je določena, da premišljujemo to delovanje Svetega Duha.
Nedelje po Binkoštih niso v tako tesni zvezi med seboj, kakor v drugih dobah cerkvenega leta. Posamezni dogodki iz Jezusovega življenja se ne ponavljajo po določenem, zgodovinskem redu, ampak oznanjajo se razne resnice, ki nas napeljujejo, da posnemamo Zveličarja sedaj v tej, sedaj v oni čednosti. Sv. Cerkev nam zdaj pokaže zgled Jezusov, njegovo ljubezen do grešnikov, koliko veselje vlada v nebesih nad spokorjenim grešnikom; zdaj nam zopet kaže Jezusa, kako dela v svoii vsemogočnosti čudeže, da verujemo vanj, zdaj zopet nam razlaga Kristusov nauk, da po njem uravnamo svoje življenje.
Sv. Duh deluje v naši duši s svojo milostjo, ki jo nam pošilja. Koliko premore človek brez milosti in koliko z milostjo, nam je prejasna priča evangelij četrte p o b i n -koštne nedelje. — Ribiči so na morju; ponočni čas so si izbrali za svoje delo. Celo noč delajo in se trudijo in vendar, ko zarano solnce posije, niso še ničesar vjeli, mreže so še prazne. Pride pa Jezus, se vsede v Simonov čoln ter mu veli, naj zapelje na globoko morje ter naj vrže mreže. In kaj se zgodi? Takoj zajamejo toliko rib, da so se mreže trgale. Ker spozna Simon čudež in se poniža pred Gospodom, mu ta reče; «Ne boj se, odslej boš lovil ljudi,« t. j. odslej boš kot apostol reševal neumrjoče duše. — Kak razloček je delati z Bogom in delati brez Boga, brez milosti! Brez božje pomoči smo velika ničla, z Bogom pa premoremo vse! Sv. Pavla so hude skušnjave napadale in motile. Večkrat je prosil Boga, naj mu jih odvzame, toda zaslišal je besede božje: »Zadostuje ti moja milost!« Da, »če je Bog z nami, kdo je potem zoper nas?« Ali satan? Toda ravno njega je premagal Kristus s svojo smrtjo, — Ali zapeljivi svet? »Jaz sem svet premagal,« pravi Kristus, — Ali naše strasti? Kakor je pomiril Jezus razburkane valove z eno samo be-
sedo, tako bo pomiril tudi naše razburjeno srce.
Sv. evangelij nas pa tudi uči, da moramo zavoljo Boga delati. Mnogi se veliko trudijo, pa imajo le malo uspeha, veliko molijo in opravljajo dobra dela, pa imajo le malo za-služenja, ker delajo brez pravega namena, da bi drugim ugajali ali samo, da izpolnijo svojo voljo. Drugi zopet delajo v noči smrtnih grehov, in ker niso v milosti božji, je njihovo delo brezuspešno. Zato pa ponavljajmo večkrat lepi rek sv. Ignacija: »Vse v večjo čast božjo!«
Peto nedeljo po binkoštih govori Jezus prelepe besede o pravi ljubezni svojim preprostim poslušalcem. »Resnično vam povem, ako ne bo obilnejša vaša pravičnost kakor pismarjev in farizejev, ne pojdete v nebeško kraljestvo.« Farizeji so bili hinavci, se-bičneži, na zunaj so hoteli veljati za pravične, njih srce pa je bilo polno sovraštva in gnji-lobe. Tudi današnji moderni svet boleha na tej bolezni sebičnosti. Kolikokrat se zmotimo in varamo ravno v tistih, ki smo jih imeli za najbolj vzorne in nesebične, da iščejo le svoje časti in svojega žepa! Ozdraviti jih more le prava krščanska ljubezen in pravičnost, — Še na nekaj nas opominja evangelij. »Če tedaj prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj zoper tebe: pusti svoj dar pred oltarjem in pojdi poprej spravit se s svojim bratom in tedaj pridi in daruj svoj dar!« O sv. Vincenciju se bere, da je bil nekega dne že napravljen za sv. daritev — kar naenkrat pa odloži sveta oblačila in odide. Spomnil se je, da je bil neki gospod nanj ne-voljen, šel je torej poprej odpuščanja prosit, akoravno je bil nedolžen, in šele potem je daroval sv, mašo. Tebe, dragi bogoljub, pa prosim, da nikdar ne pristopiš z jezo ali sovraštvom v srcu k mizi Gospodovi!
»Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice in vse drugo vam bo privrženo.« Da te besede niso prazno govorjenje, nam spričuje in potrjuje evangelij šesto p o -binkoštno nedeljo, kjer se nam pripoveduje, kako je Jezus s čudežem nasitil okoli štiri tisoč ljudi. »Množica se mi smili, ker glejte, tri dni so že pri meni in nimajo kaj jesti,« tako govori sočutja in ljubezni polni Jezus v evangeliju. Pač po pravici se Jezusu smili množica, smilijo ljudje, katere tare toliko skrbi za telo in za dušo. Vendar moramo še srečno imenovati to množico, kajti Jezus ji je preskrbel dušno in telesno hrano.
Sv. Lavrencij Brindiški vidi med sv. mašo Sinka božjega.
(V čast in spodbudo ob letošnjih novih mašah).
Koliko pa je dandanes ljudi, ki ne marajo za dušno hrano, kajti njih bog je trebuh! Pogreznjeni v uživanje in nasladno-sti je njihovo uho gluho za besedo božjo. Ta množica se Jezusu tudi smili. — Pri teh evangeljskih besedah se vedno spomnim na lepo pridigo, ki je bila pri slovenski službi božji pred nekaj leti na Dunaju, kjer je pridigar omenjal, kako se Jezusu tudi Slovenci na Dunaju smilijo in kako lepo skrbi tudi tam zanje, zato pa naj nikdar ne pozabijo na ljubeznivega in usmiljenega Boga.
Sedma nedelja nas opominja, naj se varujemo krivih prerokov. Če je bil kdaj ta opomin potreben, je potreben posebno v današnjem času! Krivi preroki so vsi tisti, ki se bojujejo proti resnici, naj nosijo to ali ono ime, naj si bodo katoličani ali pa ne-verniki. Krivi preroki v ovčji obleki so oni kristijani, ki z besedo poudarjajo, da so kri-stijani, pa zanemarjajo molitev, sv, zakramente, sv. mašo. Kako pravijo prevzvišeni
nadškof goriški o takih polovičarjih, krivih prerokih? (Glej »Bogoljub« 1914, str. 119.j. Krivi preroki so pa tudi vsi slabi in brezverni časopisi, slabe knjige, povesti in romani, ki posebno mladini škodujejo ter zastrupljajo nedolžna srca. O teh velja beseda Gospodova: »Ogibajte se jih!«
Osma nedelja po binkoštih kaže v evangeljskem berilu, da naj se od otrok tega sveta učimo modrosti in naj storimo vsaj toliko za nebesa, kolikor ti delajo za zemeljske dobrote. Trgovec se ne ustraši nobenih zaprek, nobenih težav, kadar gre za dobiček, vojak se ne boji nobenega napora, nobene nevarnosti, kadar gre za čast in prostost domovine. Samo kristjan, ki hrepeni po nebesih, bi se naj bal in ustrašil težav in trpljenja? Nikakor ne! Zato nam daje sv, Pavel poguma, ko pravi: »Otroci božji smo, ako pa otroci, tudi dediči, in sicer dediči božji, so-dediči pa Kristusovi.«	A. P.
Biser.
Srebrna cesta, zelena plan, pšenični klasovi pozdravljajo dan;
škrlatne rože po tihih vrteh, nad njimi škrjančkov smeh.
Tam okenca nizka, pobeljen zid za njim moj biser je skrit,
V kraljevih kronah tak ne blesti, na dnu morja enakih ni!
Ne dam ga za ceno sveta, ne dam za zlato neba.
Moj biser? Tam v hišici na zeleni trati je moja mati.
M. Elizabeta.
Peterček, apostol pogostega sv. obhajila.
Ni še dolgo tega, kar je šele 7letni Peterček poskakoval ob morskem bregu severozahodne Francoske. Bil je vesel kakor drugi otroci teh let; bil tudi nedolžen, bogaboječ in pobožen. Po prvem sv, obhajilu je rad pogosto zahajal k mizi Gospodovi posebno, odkar ga je neki misijonar vspodbujal k vsakdanjemu sv, obhajilu. Zdaj je bil vsak dan med obhajanci.
To mu je gotovo prineslo veliko pohvale, boste mislili. A ni bilo tako. Oče je bil prav nevoljen in tudi mati spočetka tega ni
rada videla, kako sinček vsako jutro zgodaj vstaja ter hiti k sv. obhajilu.
A nedolžni Peterček ve obrniti besede svoje tako, da ga začne spremljati dan na dan k obhajilni mizi tudi njegova mati. Z besedo in z zgledom vspodbuja Peterček tudi tovariše ter jih združi v obhajilno zvezo; vsak član obhajilne zveze izpolnjuje željo sv, očeta ter se da obhajati vsak dan.
Peterček ima sredi svojega veselja veliko, veliko žalost. Oče njegov, ki je častnik, ni bil niti o velikinoči pri sv. zakramentih.
Pcterček moli dan na dan sv, rožni venec in pristavi na koncu vsakega odstavka molitev za spreobrnjenje očetovo; tudi vsakdanje sveto obhajilo daruje v ta namen.
A vse je zastonj, Jezus ga ne usliši. čez kratek čas prestavijo očeta v drug kraj. Pe-terček je edini deček, ki hodi tudi tukaj k vsakdanjemu svetemu obhajilu; mamica ga spremlja. To je očividno predvsem župniku. Zato pokliče fantka in mater k sebi ter z resnim obrazom izprašuje po vzroku, zakaj hodi tak otrok tolikokrat k svetemu obhajilu.
»Da razveselim Jezusa, in ker žele sveti oče, zato hodim dan na dan k svetemu obhajilu, in pa da bi očeta spreobrnil.« Ta in še več modrih odgovorov prepričajo skrbnega duhovnika, da otrok le predobro razume, kaj je vsakdanje sveto obhajilo.
Pa tudi drugi ljudje, zlasti gospe častnikov, imajo veliko opraviti z vsakdanjim svetim obhajilom »nezrelega fantička«. Materi delajo v družbi težkoče, fantka izprašujejo ter ga hočejo begati s svojimi opombami, s svojo kritiko.
A Peterček se ne da ugnati. Odgovarja jim tako pogumno in jasno, tako modro in točno, da jih vse užene.
Zaradi teh pogovorov Peterčku ni srce prav nič nemirno; tem žalostneje mu je zavoljo očeta, ki se le noče spreobrniti.
Slednjič sklene, da ponudi Jezusu svoje življenje za spreobrnjenje ljubljenega očeta; sklep tudi izvrši. Jezusu ponudi svoje življenje za spreobrnjenje očetovo,
Jezus sprejme žrtev. Deček resno zboli, kri se mu viije iz prs. Zdaj leži bolan; dolgo trpi, a vedno je zadovoljen, ker hoče trpeti za svojega očeta. Tudi na bolniški postelji prejema mnogokrat Jezusa ter se mu vedno in vedno daruje za spreobrnjenje očetovo. Vse zastonj.
Peterček prejme že sveto popotnico, a oče se še ne obrne k Bogu. V smrtnem tre-notku mu namigne Peterček; oče pristopi in
sliši šepet zadnjih besed: »Za tebe, oče!« Nedolžna duša splava pred prestol božji, očeta pa premaga milost božja. Spreobrne se. Še več. Milost ga kliče, on se ji več ne ustavlja. Dan na dan pokleka k oni obhajilni mizi, kjer je nekdaj zanj tako goreče molil Peterček. Še več. Na grobu nedolžnega Peterčka vsklije tudi v tem kraju obhajilna zveza nedolžnih otrok, ki dan na dan pristopajo k mizi Gospodovi,
Vse to pa pripoveduje Peterček sam v svojih pismih, otroško preprostih, ki jih je pisal onemu misijonarju; tako da se vse prav
prijetno in ljubko bere.
* * *
To je na kratko vsebina male knjižice, ki je izšla nedavno v francoskem, nemškem, hrvaškem, češkem in ogrskem jeziku. Založil jo je apostol bosenskih mladeničev, dobri o, Puntigam.
Bosenski odbor je prevzel nalogo, da s pomočjo »Peterčka« pridobi tudi slovensko mladino za pogosto sveto obhajilo. Knjižica je posebno prikladna kot spomin prvoobha-jančkom, pa sploh najlepši dar, ki ga morejo katehetje, učitelji in starši dati pridnim otrokom. Zato govori dejstvo, da se je v prvih 14 dneh razprodalo 2000 hrvaških in 6000 nemških izvodov. Knjižica ima na pročelju ljubko sličico »Obhajilo nedolžnih otrok iz rok sv. očeta« in stane 20 vinarjev. Čisti dobiček je namenjen za mladinski Marijin dom v Sarajevu.
Bosenski odbor vljudno prosi naročil že naprej, da bo vedel, v kolikem številu naj se založi »Peterček«. Zato se vljudno obrača do vseh častitih gospodov katehetov in prijateljev pogostega svetega obhajila otrok s prs-vdano prošnjo za naročila. Sredi julija upamo, da jim pošljemo »Peterčka«; razpošiljali ga bomo v oni vrsti, kakor bodo dohajala naročila.
Bosenski odbor, Alojzišče, Ljubljana.
Prelep zgled kongreganistom in vsem možem.
To preberite doma moškim, ki ne berejo »Bogoljuba«!
Na sv. večer 1913 je umrl finančni minister gro! Zaleski, po rodu Poljak. O njegovem zasebnem življenju poročajo poljski časniki sledeče: »Versko življenje pokojnega grofa in njegove družine je bilo skoraj samostansko. Vsak dan se je v njegovi hiši brala zjutraj sveta maša, katere se je udeležil minister z vso svojo družino in služabniki. Sam
je vsak dan prejel sv. obhajilo. Po zajtrku je bil čas odločen za delo. Ravnotako po kosilu: kratek oddih in zopet na delo. Ob petih so bile v domači kapeli litanije z blagoslovom, pri katerem je minister prav rad sam orgljal. Potem je sledil sprehod in čas do večerje se je porabil za resne in verske pogovore, Ob 9, zvečer je bila v kapeli večerna
molitev, po kateri je vsak šel k počitku. Kakor je minister Zaleski živel, tako je tudi umrl, previden s sv. zakramenti in vdan popolnoma v božjo voljo. Še pred smrtjo si je prepovedal vsak pomp pri pogrebu in izrazil željo, naj se mu nikar ob odprtem grobu ne govori v slovo. Zaleski je bil nenavadno nadarjen in izobražen. Njegova izredna bistrost duha je bila splošno priznana, ne le v Avstriji, marveč tudi v inozemstvu, — Minister Zaleski je bil član poljske kongregacije »Regina Po-loniae« (Kraljica Poljske), ki je bila 1. 1912, na Dunaju ustanovljena. Ta kongregacija, v katero sta se takoj ob ustanovitvi poleg grofa Zaleskega vpisala še dva druga avstrijska ministra, ima svoje mesečne sestanke v znani kapelici sv. Stanislava Kostke blizu cerkve
»Am Hof« (kapelica je predelana iz stanovanja, kjer je svojčas bival sv. Stanislav in prejel od angela na čudovit način sv. obhajilo). V kongregaciji je veljal minister Zaleski za enega najboljših in najvestnejših članov. Kljub mnogobrojnim opravkom se je z občudovanja vredno vestnostjo udeleževal shodov v kapelici sv. Stanislava in skupnih pobožnosti. Kako ljuba mu je bila kongregacija in kako srečnega se je počutil kot Marijin otrok, je pokazal ob svoji smrti. Določil je namreč, naj se na mrtvaških listih izpuste vsi mnogoštevilni blesteči naslovi, le eden naj ostane: »S o d a 1 i s Mar i a n u s« (družbenik Marijin). Bolj kot to, da je minister, ga je tolažila ob zadnji uri zavest, da je otrok Marijin.	Po »Mentorju«,
Vzgoja otrok v krščanski družini.
(Priobčuje župnik Jožef Vole.) (Dalje.)
2. Časni blagor.
Skrb za srečno večnost je res človekov najvišji in poslednji namen.
Ima pa človek še tudi bližnji namen na zemlji. Tega namreč, da naj bo srečen že tudi na tem svetu, kolikor pač more dati prave sreče človeku to zemeljsko življenje. Zato tudi dobra vzgoja ne sme biti slepa za ta drugi namen človekov, za njegov časni blagor. Poskrbeti mora, da se otrok za časni blagor duševno in telesno usposobi. K sreči se namreč prav lepo ujema obojna človekova naloga, ki jo ima v tem življenju: skrb za časno in večno srečo. Saj ravno tak človek, ki uživa zemeljsko srečo in je na svetu rad vedrega lica in vedno zadovoljnega srca, s posebnim veseljem tudi Bogu služi; nasprotno je pa tudi ljubi Bog obljubil posebnega blagoslova in vsestranske sreče tistim, ki mu zvesto služijo v zemeljskem življenju. »Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice,« je učil božji Zveličar, »in vse to (namreč zemeljsko blagostanje) vam bo navrženo.« (Mat. 6. 33.)
Splošno nas uči izkušnja in zgodovina, da so ljudje, ki žive lepo krščansko in se vestno pripravljajo za večno srečo v nebesih, srečni že tudi na zemlji. Vendar pa zahteva zemeljska sreča še nekaj svojih posebnih pogojev. Zato imajo tudi starši v tem oziru še posebne dolžnosti, da že v naprej zagotovijo otrokom časno blagostanje-
Naj navedemo in obrazložimo vsaj nekatere najimenitnejše take dolžnosti.
Najprej naj izkušajo starši poskrbeti, da bodo njih otroci v poznejšem življenju zadovoljni s svojim stanom. Bog je namreč tako uredil, da je na zemlji več stanov, kakor je v gozdu več raznih dreves in na lepem vrtu raznih vrst cvetic. Orjaška drevesa in majhni grmiči, imenitne cvetke in nizkotna zelišča — vse lepo prospeva, vsako po svoje, ker se vsaka rastlina ravna po namenu, ki ga ji je odkazal Bog. Srečni so pa tudi ljudje, posamezniki in skupno v človeški družbi, ako izpolnjuje vsak bogoljubno in zvesto dolžnosti svojega stanu. Zato smemo reči po pravici: Bogoljubno in zvesto izpolnjevanje stanovskih dolžnosti je temelj tudi človekove časne sreče. Sv. Pavel to pove z besedami: Vsak bo prejel lastno plačilo po svojem delu. (L Kor. 3, 8.)
Da bodo pa otroci kdaj res čislali svoj stan in radi izpolnjevali njega dolžnosti, jih morajo pa starši že zgodaj pripraviti na to.
Prepričujejo naj zlasti otroka, da sreča ni odvisna od imenitnosti stanu, marveč v vsakem stanu je človek lahko vesel in zadovoljen, če le zvesto in pridno izpolnjuje svoje dolžnosti. Zato naj nikar ne ponavljajo pred otroki vedno one pesmi: »Le priden bodi, da boš lažje živel kot jaz; da ti ne bo treba tako trdo delati kot moram jaz«. Prepričujte rajši otroke, da je človek lahko srečen v vsakem stanu, če le hoče vestno izpolnjevati stanov-
ske dolžnosti. Le večkrat jim postavite pred oči zgled našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki si je prostovoljno izbral na zemlji najpreprostejše in najtežavnejše okoliščine, dasi bi bil kot vsemogočni Bog lahko imel najprijet-nejše in naimenitnejše življenje. Prepričati nas je hotel s tem, da na zemlji ni srečen tisti, ki je v imenitnem stanu, marveč oni, ki je zadovoljen s svojim stanom — katerimkoli.
Vsak stan ima sicer nekatere posebne zahteve; vendar bodo otroci tudi te lahko izpolnjevali, ako si pridobe onih lastnosti, ki so potrebne za vsak poklic.
Nasvetujemo staršem tozadevno, naj ravnajo tako-le: Privadijo naj otroke izmlada vztrajni delavnosti in marljivosti, zlasti v oziru stanovskih dolžnosti. Nam katoličanom že tako radi očitajo razni nasprotniki, da nismo za noben posvetni opravek in da se tolažimo samo s srečno večnostjo. To sicer ni res, ker nikdar nismo zavrgli reka sv. Pavla: »Kdor noče delati, naj tudi ne je,« (2. Tes. 3. 10.) (to se pravi: Kdor ne dela, ni vreden, da živi); dobro je pa vendarle, da krščanski starši otrokom posebno poudarjajo — ne enkrat, ne dvakrat, ampak prav pogosto — pridnost in delavnost v stanovskih dolžnostih, ki je je dandanes vse premalo. Izpolnjevanje stanovskih dolžnosti, to je glavno kolo pri kovanju človekove časne sreče; če gre to kolo v redu in gladko, gredo prav in lahko tudi vsa stranska kolesa. Kako izrazito poudarjajo to misel pregovori: Kolikor dela, toliko sreče — delo ima grenke korenine, pa sladek sad — delo je dobra domača lekarna -— kdor se dela boji, naj si nikdar hiše ne zgradi — delo je najboljši birič, ki podi berače iz dežele itd. Vse to izraža misel, da je vestna delavnost podlaga človekove časne sreče. Le oglejte si ljudi v raznih stanovih. Ali mar niso najboljši in najsrečnejši tisti, ki so marljivi in natančni v svojem delokrogu. Krščanski starši, le radi pošiljajte svoje otroke v šolo — k čebelicam in mravljam !
Nadalje je neizogibno potrebna za zgradbo sreče v vsakem stanu krotka potrpežljivost. Potrpežljivost je že itak zato potrebna vsakemu človeku, ker je vsak človek vsled izvirnega greha obsojen v trpljenje. Posebe pa ima še vsak stan svoje stanovske neprijetnosti, ki so semtertja jako bridkostne. Privadi torej, ti oče, ti mati, otroke na to, da se ne bodo čudili, kadar pri-tihotaplja za njimi kaka nezgoda ali neprijetnost. Trpljenja se morajo tvoji otroci tako privaditi kot vsakdanjega kruha. S potrpljenjem si služimo nebesa, ako nosimo svoj križ iz ljubezni do Jezusa; a hkrati si tudi z niim
lajšamo in slajšamo časno življenje. Sveti Janez Zlatousti pravi tako lepo: »Če objame potrpežljivo dušo bridkost, ostane mirna; zdi se, kakor da pade iskra v širno morje in takoj ugasne«. Kaj naj pa tudi užalosti človeka, če ga celo trpljenje ne more? Kako so bili srečni svetniki na zemlji, ker so smatrali trpljenje za veliko srečo in so se trpljenja tako veselili kot posvetnjaki najrazkošnejših veselic. Nikar torej ne pusti, ti oče ali ti mati, da bi se tvoj otrok smilil samsebi! Vzgoji si junake, ki bodo znali pogumno ali celo veselo kaj pretrpeti in prenesti v življenju!
Za stanovsko srečo je pa potrebna tudi skromnost in varčnost. Oba sta nesrečna: razkošni zapravljivec in njemu skrajno nasprotni skopuh. V zlati sredi pa vlada junaška čednost — štedljivost, ki rada žrtvuje, kar je potrebno; noče pa posnemati izgubljenega sina, ki je s prešernim življenjem zapravil vse svoje premoženje. Torej, dobri starši, prav lepo doto boste preskrbeli svojim otrokom, ako jih boste privadili varčnosti. S tem boste vzgojili še drugo prelepo cvetko človeške sreče, namreč ljubo skromnost, ki ne prizna nikjer potratnosti in se zadovoljuje povsod s tem, kar je res potrebno za življenje.
K varuhinjam stanovske sreče moramo pa prištevati še tudi pravičnost, ki se v navadnem življenju imenuje poštenost. V katekizmu se imenuje ta pravičnost poglavitna čednost. Zato tako, ker bi brez nje ne bile mogoče druge čednosti, ali pa bi ne imele prave vrednosti. Le pomislite, dragi starši, kak čudak bi bil, kdor bi delil miloščino, a bi hkrati tudi kradel ali goljufal. Z nobeno rečjo si človek tako zelo ne izpod-kopava časne sreče kot z nepoštenostjo, pa naj bo v imenitnem ali v nizkem stanu. Torej, ljubi oče ali mati, pravični in pošteni naj bodo tvoji otroci kot zlata tehtnica. Večkrat jim zabičuj, da je bolje krivico trpeti kot pa krivico delati.
Le še ene reči naj omenimo, ki jako olajšuje človeku življenje v vsakem stanu. To je vljudnost. V vsakem stanu je treba občevati z ljudmi različnega značaja, ki nam lahko življenje zagrenijo ali pa osladijo. Pregovor uči: »Kakor zakličeš v gozd, tako ti odjekne iz gozda«. To se pravi: kakršen si ti do ljudi, taki bodo tudi ljudje do tebe. Sv. Pavel je prvim kristjanom iskreno priporočal: »V spoštljivosti se kosajte drug z drugim!« (Rim, 12. 10.) Vedel je, da je spoštljivost do ljudi važen vogelnik pri stavbi človeške sreče na zemlji.
IDalje.)
Nekoč sem pogledala . ..
Nekoč sem pogledala v tvoje oko, globoko je bilo kot južno nebo.
In čisto, odkrito kot potok gora, in jasno in žarno kot ogenj zvezda.
In limbarji beli so cveli na dnu, in raj je odseval iz morja miru.
O dete, o dete, bojim se za te,
zaklad bi tvoj skrila, da svet zanj ne zve.
Kot kerub bi čuvala tvoje oko, saj limbarji beli le enkrat cveto.
M. Elizabeta.
Legenda o cvetlicah.
V rožnem juniju, ko vse cvetlice cveto, ob svojem prelepem prazniku, je šla Marija čez zelene travnike in vrtove. Tiho je Devica Skrivnostna roža stopala po ozkih stezah mimo svojih sestric, ki so še spale, ožarjene s prvim žarom jutranje zarje. Tiho je šla Devica, a cvetlice so se vseeno prebudile in biserne rose vdanosti so se jim zablesketale v očeh, ko so zagledale svojo Kraljico.
Dvignile so svoje spočite glavice in živo-verne prošnje so jim zadehtele iz nežnih čaš.
»Pozdravljena! Samo da smo te enkrat zagledale v svoji sredi. Ostani z nami! Kraljestvo cvetlic ne sme biti brez kraljice.«
»Ne smem in ne morem ostati z vami!« jim je Gospa prijazno odgovarjala.
»Pa nas vzemi s seboj!«
»Z menoj hočete? Ko ne veste, karu grem.«
»Kam greš, Kraljica?«
»Kamor jaz grem, ve ne morete.«
»Zakaj ne moremo s teboj?«
»Jaz odhajam v večna nebesa. A vaše življenje je prerahlo. Usahnile bi mi na potu. In v nebesih cveto že druge cvetlice.«
»Kakšne cvetlice cveto tamkaj?«
»Cvetlice večne pomladi.«
Sestrice po travnikih in vrtovih so postale žalostne, zakaj spomnile so se, da vsaka izmed njih cvete le eno samo pomlad. Zopet so zadrhtele v novih prošnjah.
»Glej, Kraljica! Kratko je naše življenje in še to življenje naj nam premine na tem samotnem travniku? Ponesi nas na drug kraj! Zakaj bi morale biti rojene samo za neizprosno bridko koso? Utrgaj nas in nesi nas drugam!«
Vse cvetlice so prosile, ena mileje od druge.
Devica je pogledala proti nebu. Naenkrat je stala ob njej truma jasnobelih angelov.
»Tvoja želja?« so vprašali angeli Marijo in se ji globoko poklonili.
»Utrgajte te rože in jih ponesite, kamor si žele!«
Angeli so se sklonili k cvetlicam in vprašali vsako posebej, kam da si želi. Začeli so pri roži,
»Kam bi rada ti?«
»Tja na okno one lepe bele hiše. Koli-krat vidim tam na oknu mlado deklico. Njen obraz bi me bil vesel in njeni roki bi me skrbno negovali.«
»Bodi!«
In roža je zacvetela na oknu lepe bele
hiše.
»Kam pa sili tvoje hrepenenje?«
Rdeči nagelj je široko raztegnil svoj cvet, zakaj vesel je bil, da je bil takoj drugi na vrsti.
»Želel bi še nekoliko višje kakor moja sestra roža.« Bil je predrzen.
»Kam torej?«
»Želel bi dehteti v nežni roki one mlade deklice.«
»Zgodi se ti!« so veleli angeli.
Kakor po naključju je prišel mimo mladenič. Bil je zaročenec one deklice. Spomnil se je svoje izvoljenke, utrgal nagel in ga ji nesel v znamenje zvestobe.
Angeli so se obrnili k liliji,
»Lepa sestrica Skrivnostne Rože in naše Kraljice, kam si želiš?«
»Ah, ne vem, kam!« Lilija je tiho vzdih-nila in vdano priklonila svojo nežno glavico.
Angeli so ji pogledali v obraz in rekli med seboj:
»Kako je nebeško lepa! Kakor bi bila našega rodu.«
Vprašali so jo vnovič:
»Sestrica naša, razodeni nam, kateri kraj si voliš?«
»Ne poznam kraja, kjer bi bilo varno zame.«
»Ali na tem travniku nisi varna?«
»Nisem! Ljudje hodijo mimo in gledajo, kdaj me utrgajo. Jaz pa se tako bojim ove-neti v človeški roki.«
»Vsa drugačna si, kakor tvoj brat nagel.«
»Res je tako. Moj brat nagel je vesel, če ga vedno kdo gleda in vonja in nosi s seboj; a jaz sem srečna, če me ne vidijo oči, če me ne najdejo roke.«
Angeli so zastrmeli nad toliko nedolžnostjo. Eden izmed njih pa je dejal: »Kadar se vnovič prikažem v kakšni zemeljski podobi, prikažem se v podobi lilije.«
»Kakor ti bo Stvarnik velel!« so rekli drugi in zopet so se obrnili k liliji.
»Prelepa in prejasna si, da bi se mogla zakriti vsem očem. A pohitimo vprašat našo Kraljico, kje bi bil varen prostor zate.«
Kakor na en dih — in bili so pri Mariji, Devica je tedaj stala na koncu travnika in gledala in poslušala, kako izpolnjujejo njeni služabniki dano naročilo.
»Kraljica naša in Gospa! Ena izmed cvetlic te prosi, da ji sama izbereš, kjer bi bilo zanjo najvarneje.«
Angeli so vdano čakali odgovora,
»Vem,« je odgovorila Devica, »to je moja lilija! Nesite jo k mojemu Sinu pred tabernakelj one selske cerkve, ki jo vidite tam na holrnu.«
Angeli so šli in so storili tako.
Bela lilija je zablestela ob zlatem taber-nakelju.
Vse cvetlice, kar jih je rastlo na travniku, so bile po angelskih rokah postavljene tja, kamor si je želele vsaktera izmed njih. Po dovršenem delu so angeli stopili k Mariji, da jo spremijo v nebo.
»Ali ste vsem cvetlicam izpolnili njih želje?« jih je vprašala skrbno Devica.
»Vsem!« so odgovorili z enim glasom.
»Niste nobene pozabili?«
»Nobene!«
»Nobene, pravite? Ena se je vendar skrila tudi vašim očem.«
»Kje je, pokaži nam, da stopimo ponjo?«
»Takoj tam pod zelenim grmovjem.«
»Na to nismo mislili.« Najmanjši izmed njih je pohitel ponjo. V enem trenotku in staj je z njo pred Marijo.
»Kako ji je ime?« so vprašali angeli,
»Ne veste? Nima rada, če se imenuje njeno ime. Ljudje ji pravijo vijolica, Njeno pravo ime pa je: ponižnost.«
Vijolica je zatrepetala ob tem imenu,
»Ponižna sestrica, kam si želiš?« so jo ljubeznivo nagovorili angeli.
»Prosim, nazaj v skrito zavetje.«
Angeli, ki so vsem cvetlicam izpolnili željo, je tudi vijolici niso mogli pustiti neizpolnjene.
»A vendar!« so ji rekli, »poleg tega si vseeno želi eno reč, da ti jo izpolnimo.«
»Če smem kaj želeti, želim in prosim le eno: Zagrnite me s širokim listom, da me nihče več ne vidi in ne najde.«
»O Bog!« so vzdihnili angeli, »ko bi ljudje vedeli, kaj jih dela velike pred teboj, bi hoteli biti vsi tako majhni kakor ta vijolica . . .«
Ko so se na večer angeli z Marijo vračali domov, so videli pod oknom bele hiše ove-njen nageljnov cvet in v oknu deklico, ki je tudi glavico povešala.
»Minljivost!« so vzkliknili in so hiteli naprej.
Potoma so se ozrli tudi skoz okno selske cerkvice.
»Postojmo!« jim je velela Kraljica,
Počastili so Najsvetejše v tabernakeljnu in odšli,
»Ali ste videli lilijo?« jih je vprašala Marija,
»Videli, videli! Kako lepo se je razcvetela ob tabernakeljnu. Hočeš, da gremo in jo vzamemo v nebesa?«
»Nikar!« jim je svetovala Devica. »Njena nebesa so tabernakelj , , ,«
Vijolica pa je ostala — skrita pod grmovjem , , ,	Silvin Sardenko.
Lurd in Evharistija.
Letošnji evharistični kongres bo, kakor znano, od 22. do 26. julija v Lurdu. Že na 19, kongresu (1908) v Londonu je P. Boubee S. J. opozarjal zborovalce, naj ne prezro Lurda, ko bodo določevali kraje za prihodnje evharistične kongrese.
»Ozdravljenja v Lurdu,« tako je rekel, »so zaslovela po vsem svetu; ni pa vsem znano, da je to svetišče obenem tudi veliko središče če-
ščenja sv. Rešnjega Telesa. To leto (1908) je bilo število obhajancev v Lurdu en milijon 250 tisoč. Mnogo čudežev se je zgodilo ravno med procesijo z Najsvetejšim ali med sveto mašo. Med najpomembnejše čudeže je prištevati hipno in popolno ozdravljenje odprte in gnojne rane, ki je nastopilo pred šestimi tedni med veliko škofovo mašo o priliki jubileja (t, j. 50 letnice prikazovanja). Vsako leto je tekom 6 mesecev skoraj vsak dan

procesija z Najsvetejšim, in kakor so nekoč, ko je Jezus v Palestini mimo bolnikov hodil, k njemu klicali in ga prosili, da bi jih ozdravil in so iskali prilike, da bi se mogli vsaj robu njegove obleke dotakniti, tako polagajo tudi v Lurdu bolnike na kraj ceste, koder se pomika procesija z Najsvetejšim — in ozdravljenja so mnogoštevilna. Dr. Boissarie pravi, da je 60 odstotkov ozdravljenj v zvezi s temi procesijami.«
»Neka posebnost v Lurdu je nočna pobožnost pred Najsvetejšim; cele trume prebijejo noč v češčenju sv. Rešnjega Telesa. Čudeži božje milosti se gode na tem mestu, ki jih vseh zgodovina ne more opisati. Ljudje, ki pridejo tu sem morda samo iz radovednosti, radi časne koristi
ali telesnega zdravja, zadobe v Lurdu milost spreobrnjenja ter prejmejo prvo izmed številnih naslednjih obhajil. Tako se zopet prepričujemo, kako naša ljuba Gospa lurška svoje varovance k svojemu Sinu vodi.«
Na lanskem evharističnem kongresu na Malti (25. aprila 1913) je govoril P. Avgust Gemelli O. Fr, M., doktor medicine in kirurgije, poprej profesor na vseučilišču v mestu Pavia, med drugim t udi to-le:
»V Lurdu imamo ne samo dokaz, da je hotel božji Sin k nam priti po posredovanju žene, temveč da hoče po posredovanju iste žene ljudi nase pritegniti. Po Mariji k Jezusu! .. .«
(»Sendbote« 1914, 4. št.)
Rojaki!
V nedeljo 19. in ponedeljek 20, julija na
Tabor svete vojske na Brezjah!
Vsak, kdor je nezadovoljen s sedanjimi pivskimi razmerami; kdor želi vsaj malo pripomoči k temu, da se pijančevanje zatre in treznost vpelje v našo domovino, pridi 19. julija na Brezje!
Razpored bo ta-le:
V	nedeljo popoldne ob 3. prva p r i d ig a, potem pete litanije. — Nato prvo zborovanje pred cerkvijo. Govore; Deželni poslanec dr. Vinko G r e g o r i č , kurat Jožef Kalin iz Drežnice, cesarski svetnik Gustav Pire, zastopnica ženstva gdč. Kat. K i r n , zastopnika Hrvatov P. Fortunat P i n t a r i č in gosp. Vladimir S m o 1 č i č. Potem prosta beseda vsakomur, kdor bo želel govoriti.
Zvečer v mraku sprevod z lučicami, pri katerem se bo pela nova protialkohol-n a himna, vrsteč se z godbo.
V	pondeljek zjutraj ob 7. druga pridiga (župnik Tomaž U1 b i n k), potem sveta maša (dr. K o v a č i č), — Nato drugo zborovanje, ki bo obenem občni zbor »Svete vojske«.
Najprej poročilo osrednje Zveze. Nagovor predsednikov, poročilo tajnikovo in bla-gajnikovo. — Za tem poročila pokrajinskih društev (podzvez); Štajersko, Koroško, Goriško, Tržaško, Hrvaško. Pri vsakem nagovor predsednikov in poročilo tajnikovo, — Potem drugi govori.
Po končanem skupnem zborovanju (ako ne že prejšnji večer po sprevodu) ločena zborovanja protialkoholnih zvez: duhovniške, učiteljske in dijaške (bogoslovci, vseučilišč-niki in srednješolci).
V nedeljo bo zadnja sv, maša o b p o 1 dvanajstih, da bodo mogli tisti, ki bodo v nedeljo dopoldne na potu, biti še na Brezjah pri maši.
Na taboru bo igrala godba iz Selc.
Sobojevniki, somišljeniki, vsi, ki ljubite dom in rod, — iz vseh krajev in koncev slovenske in hrvatske zemlje — na Brezje, na naš tabor!
Agitirajte za veliko udeležbo!
Ustanavljajte „Sveto vojsko"!
Dvanajsto leto delamo že za streznenje našega naroda. Naše delo, dasi težavno kakor nobeno, ni bilo brez uspeha. Sadovi se že kažejo tu in tam. Seveda dozoreli bodo šele pozneje, pri prihodnjem rodu.
Dasi pa smo v teh letih že mnogo delali, — je organizacija naša še vedno zelo, zelo pomanjkljiva. Mnogi so naše delo pospeše-
vali na ta ali oni način, — le organizacije v svojem lastnem okraju niso zasnovali.
Govori ljudem o alkoholu in o zdržnostl kolikor hočeš; — ko končaš, se ljudje malo pomenkujejo o tem, kar je bilo govorjeno; če ne že drugi dan, pa vsaj v par tednih pozabijo vse in pijejo po stari navadi naprej.
Ni dosti o alkoholizmu le govoriti. Kjer
se hočejo boja zoper prijančevanje resno lotiti, ondi mora biti ustanovljena v ta namen stalna naprava, ki alkoholizem trajno nazaj poriva. Taka stalna naprava je protial-koholna organizacija, — pa živa organizacija, ki zasleduje alkoholizem pri vsakem koraku in mu zastavlja pot na vseh krajih in koncih.
Tako organizacijo zasnujte vsaj zdaj v dvanajstem letu našega dela, kjer je še nimate! Zasnujte »Sveto vojsko«! S tistimi odseki, vsaj kakor so sedaj — tako nas skušnja uči — ni nič, ali pa vsaj skoro nič. »Odsek«, ki niti kratkega letnega poročila o številu udov ne more spraviti skup in odposlati, — prosim vas, kaj bo tak naredil pri stvari, pri kateri je treba velike agilnosti, pazljivosti, delavnosti, neugnanosti, če se hoče kaj doseči. Snujte torej samostojna društva »Svete vojske«! Kjer pa že iz kakršnih koli vzrokov nikakor ne morete napraviti društva, in hočete ostati le pri »odsekih«, pa morajo imeti odseki prav tisto upravo in vršiti vse isto delo kakor društva. Kakšno upravo in kakšno delo? Poslušajte!
1.	Vsako društvo (ali odsek) mora imeti odbor peterih članov, ki društvo (odsek) vodi in upravlja.
2.	Poleg odbora mora imeti za vsako vas ali del mesta ali trga svojega zaupnika, ki nabira ude, pazi na izpolnjevanje pravil in na gostilne, če ne kršijo svojih predpisov.
3.	Odbor mora imeti sejo vsak mesec; seje naj se udeleže tudi zaupniki.
4.	Shod vseh članov naj bo vsaj štirikrat na leto. Pri shodu naj bo vsaj eno predavanje; ako ni dobiti samostojnega predavatelja, naj se kaj protialkoholnega bere, o čemer naj bo potem razgovor. Pregleda naj se stanje društva (bolj splošno; nadrobno pa pri občnem zboru) in stanje alkoholizma v dotičnem kraju, udje znova navdušijo in po-trde v dobrem sklepu, zapoje naj se tudi ab-stinenčna himna ali kaka druga pesem; shod, če se ga udeležujejo samo verni ljudje, se lahko prične in konča tudi z molitvijo, — Pri shodu naj se priporočajo in razpečavajo protialkoholni spisi, tiskovine, letaki, znaki itd. Zato naj jih ima v zalogi ali Da sproti naroča pri Zvezi.
Govori naj se pri shodih o stvareh, o katerih lahko govori vsak, četudi ni govornik; n, pr,: Kaj bomo pili, ako ne alkohola; oziroma kaj bomo jedli? Kaj boš naredil, če prideš v gostilno? Če prideš v tujo hišo in te silijo piti? Če si povabljen na veselico, na svatbo? Če boš sam napravil svatbo? Kako je z našimi gostilnami? Ali drže red? Ali naše županstvo stori svojo dolžnost? Kaj bomo ukrenili,
da jo bo storilo? Če se delajo prestopki, kaj bomo storili, da jih odpravimo? Kako preprečiti plese? Ali so naši šolarji vsi abstinentje — mladi junaki? Zakaj niso? Kako otroke pridobiti? Kateri novi udje bi se dali še pridobiti? Ali stari udje drže vsi zavezo? V sosednji župniji še ni »Svete vojske«; kaj bi mogli storiti, da se tudi osnuje? Ali imamo osrednji Zvezi kaj sporočiti? Kaj bomo delali s sadjem? Ali se pri nas izplača trto gojiti, ali bi kaka druga stvar več dobička dona-šala? Kaj bomo dali delavcem za malico? itd. itd.
Ker mora shod biti vsaj štirikrat na leto, je — da se ne pozabi in ne zavleče — v to najbolje določiti kvaterne nedelje: v jeseni, ad-ventu in postu, pa kresno nedeljo, ko mora biti občni zbor. Kjer pa hočejo shod večkrat imeti, toliko bolje. Pridnim organizacijam bodi priporočeno, da imajo shod ysak mesec, oziroma da k mesečnim odborovim sejam povabijo vse člane.
5. Vsak ud mora brati društveno glasilo »Zlato Dobo«. Naj je kdo član katerekoli organizacije, poznati mora in brati nje glasilo, drugače nič ne ve o društvenem gibanju in poslovanju; vse mu je tuje; ne kaže nobenega zanimanja za gibanje, in lahko še tisto, kar ga je imel, zgubi. Taki člani so mrtvi, ali vsaj napol mrtvi; za idejo ne bodo nikdar delali in ne kaj žrtvovali. — Tako pri vseh stvareh. Pri naši stvari pa, proti kateri se poželjiva narava vedno bori, pa je še prav posebno treba vedno novega p o ž i v -Ijanja in navduševanja, če ne, vse zmrzne in zgine. Vsak član mora biti v živi zvezi s celo akcijo in organizacijo.
Ker se pa ne more zahtevati, da bi imel vsak član svojo »Zlato dobo«, naj bi vsaj na vsakih pet članov prišla ena. Ker se v slučaju, če je naročenih vsaj 10 »Zlatih dob« skupaj, dobi izvod po 2 K, bi vsak moral plačati vsaj 40 vinarjev. In to spravi skupaj vsak pastirček! Če pa res tudi tega ne more, naj pa premožnejši dado toliko več. To reč izpe' jjali je dolžnost odbora in zaupnikov!
Tako se hočemo poslej organizirati — po vsej domovini. Imena onih krajev, kjer bodo tako storili, bomo objavili.
To bi bila organizacija, kakor mora biti. Ali se vam zdi to preveč? Guttemplerji imajo sestanek vseh udov (ne samo odborove seje) vsak teden (!). In guttemplerjev je 600.000. Imajo tudi izvrstno mladinsko organizacijo; od njih organizirani otroci se morajo zdržati alkohola, tobaka, kave in — kletve! Krajevne skupine nemškega Kreuz-
biindnissa imajo prepisane meseci? shode. In pri nas bi ne bilo mogoče vsaj štirikrat?
Vem, kaj boste rekli: Da, ko bi imeli skrbeti samo za to reč, ko bi ne imeli nešteto drugih reči, organizacij, sej, shodov teden za tednom, nedeljo za nedeljo! — Res je, toda štiri v letu se bodo dobile tudi za tako važno stvar, kakor je ta. Sicer pa — ali res mora sloneti vse na enih ramah? Ali se ne da delo malo porazdeliti?
Poglejte, kako je v Vavti vasi na Dolenjskem — oziroma berite prihodnji članek, pisan iz Vavte vasi! Kdo je doli —- v tem kraju, kjer ima vsak posestnik svoj vinograd — ustanovil »Sveto vojsko«? Jože Urbas. Kdo je ta Jože Urbas? Kmečki fant brez visokih šol. Gg. župnik in nadučitelj ga podpirata, toda »Sveta vojska« je njegovo delo. On je govornika povabil, on ga na kolodvoru sprejel, on ga ljudem predstavil, on vložil pravila na glavarstvo, on sklical občni zbor, on vodi društvo, on dopisuje v »Zlato dobo -.
Ste ga videli, Jožeta, kaj je naredil?! Kje ste pa vi drugi fantje in možje, da ne morete kaj takega skupaj spraviti? Ali bi se res ne mogel dobiti v vsaki župniji ali občini en tak mož ali fant?! Pa tudi dekle je dobra. Treba je samo malo srca in malo poguma! Zganite se no in posnemajte ga!
Do 15. julija pošljite poročilo o stanju udov. Kjer je kak posamezen ali nekaj abstinentov, ki še niso organizirani, naj se nam pa sami priglase! Dopošljemo vam pravila, da se boste organizirali. — Kateri se bodo priglasili, oziroma poslali poročilo, jih bomo šteli med žive; druge bomo imeli za mrtve.
Poberite in dopošljite, prosimo, tudi ud-nino! Za vojsko je treba denarja, denarja in denarja. Vsak naj da vsaj 40 vinarjev« Če pa nekateri niti tega ne zmorejo, naj dado premožnejši zato kaj več kot prostovoljen dar. Za potrebe domače protialkoholne organizacije obdržite doma; drugo pa pošljite centrali, ki ima velike izdatke.
Zdaj pa poslušajte, kako oni mladenič sam piše:
»SVETO VOJSKO« V VSAKO FARO, KJER JE ŠE NI!
»Sveto vojsko« v vsako iaro, kjer je še ni! Lahko se napravi 10 pridig ali predavanj, pa če se ne ustanovi »Sveta vojska«, je sko-ro vse zastonj. Zakaj, pol ure pozneje, ko pridejo od predavanja ali pridige, vse pozabijo, ne vedo nič več, kaj so slišali, Društvo pa ostane in zmiraj z nova opominja k delu.
Samo govoriti: Ne piti, je škodljivo, — to ne pomaga. Torej treba je tudi v dejanju začeti. Toda kako? Vojsko zbrati!
Ja, pri nas ne bo šlo, pri nas so preveč navajeni na pijačo, pri nas je vinski kraj, pri nas ni nič takih ljudi, itd. Seveda, če se tako obupava, ne bo nič. Obup je najslabša reč. Kakor gotovo je v vsaki fari nekaj pijancev, tako gotovo je nekaj oseb treznosti naklonjenih in bi pri tem vneto pomagali. Zato še enkrat: Začeti je treba. Potem že gre. To je tako kakor motor-kolo. V začetku ga je treba riniti, potem pa samo gre.
Res pridejo vsakovrstne težave, sitnosti in zapreke. Včasih ne gre tako gladko, kakor bi si želel. Ali to se z dobro voljo vse premaga. Vprašam vas: Pri katerem dobrem delu ni zaprek? Prav pri vsakem. Za lumpa-rijo in neumost ni zaprek. Zavest, da se gre za dobro stvar, mora dati človeku moči in poguma. Saj smo menda kristjanje in vsakega kristjana je dolžnost bližnjemu pomagati in če treba zraven tudi žrtvovati.
Da društvo dobro deluje, mora biti vsaj eden, ki je dobro utrjen in podkovan, da druge krepi in navdušuje. To je mogoče le tedaj, če veliko bere spise te vsebine. V »Zlati dobi« in brošurah dobi moči, da pobije vse presodke. Kdor se hoče lotiti tega dela, mora biti dobro založen s takim berilom, drugače ga uničijo, posebno začetnika.
Vojskujmo se, saj je že naše življenje ena sama velika vojska. Premagati je treba najprej samega sebe, potem šele na vojsko iti. Največje veselje pa je, če človek samega sebe premaga. Zato v boj! Brez boja ni zmage in brez zmage ni veselja. Zato v boj vse, kar leze in gre! Kaj bo lepše, kakor brezštevilne krepke bojne organizacije »Svete vojske« !
Mene so tako slabo »troštali«, da jih še 15 ne bom dobil, vendar nas je čez 60. Nekateri se nad tem strašno jeze. Jaz se jim pa smejem. Pravijo, da so v našem društvu sami norci, pa pravim, tudi prav. Če se vsi stanovi organizirajo, zakaj bi se pa norci ne? Otrok pa je v I. stopnji 100, v II, stopnji 50.
Če bo to dobro, pa še drugič kaj drugega.
V Vavti vasi. J. Urbas, mladenič.
Dodatek uredništva. Tu imate priprostega fanta, blagega srca in krepke volje, — poglejte ga, kaj je naredil in kako govori! Kako navdušenje in tudi — uspehi! Poslušajte ga in posnemajte ga: »Sveto vojsko« v vsako farc, kjer je še ni!
Posvečevanje nove cerkve v Rajhenburgu.
Približuje se preveseli dan, ko bode posvečeno in svojemu namenu izročeno ono svetišče, katero je postavil slovenski narod kot jubilejni dar lur-ški Materi božji v Rajhenburgu ob Savi na Šta-jarskem. Šest let je minilo, kar se je položil temeljni kamen tej občudovano lepi cerkvi, in dne 2., 3. in 4. julija t. 1. bodo slovesno posvetili
so s svojimi milimi darovi pomagali zidati ta Marijin dom, ki so pa razkropljeni po celi Sloveniji, po celi Avstriji, Evropi, da, še po drugih delih sveta. Prihiteli bodo, da si ogledajo prelepi sad svoje požrtvovalnosti, da se poveselijo z nami duhovnega veselja na našem Marijinem hribčku -— v slovenskem Lurdu. Vendar pa naj
njo in njene oltarje prevzvišeni vladika dr. Mihael Napotnik. Da bi bili dnevi posvečenja še veselejši, so poskrbeli naši domači farani v svoji sveti navdušenosti že tudi za lepe nove zvonove. Veliki zvon tehta 72 starih centov. Te zvonove bodo posvetili knezoškof dne 21. junija. Neštete množice ljudstva se bodo zbrale v onih prvih dneh mesca julija v Rajhenburgu. Od daljnih krajev bodo prihiteli oni goreči Marijini častilci, ki
nikdo ne pričakuje, da najde notranjost svetišča že z vsem potrebnim opremljeno. Veliko se je že napravilo, a marsikaj bode še treba v teku časa preskrbeti. Zato pa bomo prosili Marijo zlasti v dnevih posvečevanja te njene hiše, da nam vname še novih src za božjo čast in svojo slavo in da nam ohrani stare prijatelje zveste in stanovitne. Marijino svetišče v slovenskem Lurdu mora biti popolnoma dogotovljeno. — Mnogim Marijinim
Nova cerkev lurške M. B. v Rajhenburgu.
častilcem, celo našim društvenikom in dobrotnikom, mogoče niti vsem našim vrlim nabiralcem pri najboljši volji ne bode mogoče priti k našim slavnostim. Tem pa kličemo proseč: Ljubljenci Marijini! Ako se ne vidimo, potem se združite v onih dneh z nami v pobožni in ponižni prošnji, naj bi Marija, naša dobra Mati, sprejela ta jubilejni dar slovenskega naroda z milostnim in do-
brotljivim Srcem ter izprosila nam vsem pri Bogu milost časne in večne sreče. — Končno še omenimo, da se takoj po posvečenju, dne 5. julija, začne v novi cerkvi sv. misijon, ki je namenjen zlasti za tujce, in ki bo trajal do 16. julija. Vodili ga bodo prečastiti misijonarji od sv. Jožefa pri Celju. — Vse v božjo čast in slavo Marijino!
V Neapeljnu in na Vezuvu.
(Piše urednik.)
Zadnjič, ko ste brali, kako smo bili absti-nentje v Rimu pri sv. očetu, sem rekel, da bi utegnil s tega pota še kaj povedati, — če bom pri volji ali če bom imel čas.
Pa res sem zelo pomišljal, ali bi vam še kaj povedal, ali pa bi bilo bolj pametno, da sem tih. Če vam namreč povem, kje smo bili, se vam bo vzbudila nevoščljivost — ki vam sicer ne bo v greh šteta — a rekli boste: Oh, temu se godi! Vozari se od enega kraja do drugega. To je fletno življenje! Mi pa moramo vedno doma čepeti, delati in garati, da joj!
Oh, prijatelji, nikar se ne bojte, da bi se prevzel od fletnosti! Bog že skrbi, da mi nikoli ne zmanjka skrbi, križev in težav. Pa je prav tako, čisto prav. Prav nič drugače ne sme biti! Bog ve, kaj bi bilo z nami, če bi se nam predobro godilo. Potem bi bili šele prevzetni. Saj smo že tako prefeč! Prav je, da nam na zemlji ni predobro, da ne pozabimo, kje smo pravzaprav doma ... Le nikar od zemlje veliko dobrega ne pričakujmo, nikar na njej veselja preveč ne iščimo; kaj nam more ona, ki jo je Bog proklel, roditi drugega kakor trnje in osat?! Oh, trnja in osata — toliko, da kar po njem gazimo! No, če je pa na tem trnjevem potu sempatje tudi kaka rožica; če je v teh grenkostih življenja časih tudi kaka kapljica sladkosti — no, to naj pa že bo, to nam pošlje Bog časih zato, da težave ložje in bolj z veseljem prenašamo, da ne omagamo pod njih butaro.
Zato sem se pa nazadnje le odločil, da vam povem, kje smo letošnji rimski romarji bili. Četudi ne boste imeli od tega branja kake koristi, pa naj bo v »Bogoljubu« tudi nekaj takih-le plev, zato da boste zrna zdravih naukov, ki se vam podajajo, toliko rajši iz »Bogoljuba« pobirali.
I, kam pa, kam ste pa šli? Povej že no enkrat! — Kaj vam bom pravil; saj je že zgoraj zapisano! V Neapelj in na Vezuv seveda!
Kadar romarji gredo v Rim, navadno mislijo: Pa v Neapelj bomo tudi šli, ko smo že tako blizu. Ko so pa šest dni v Rimu, imajo pa že vsega tako dosti, da za Neapelj ne vprašajo več. Pa se
je tudi težko od velike trume ločiti. Pri skupnih romanjih je tako, da morajo vsi skupaj potovati tja in nazaj, drugače karta za nazaj ne velja. Zdaj pa, če hočeš v Neapelj, moraš ali v Rimu, kjer je toliko videti, ogledovanje okrajšati, ali pa karto za nazaj proč vreči. In tako jih od skupnega romanja gre le malo v Neapelj. Tudi jaz pri vseh treh svojih dosedanjih potih v Rim nisem prišel do Neapeljna.
Tudi na tem potu nisem bil brez skrbi in težav. Skrbelo me je, kako je doma. In treba je bilo par pisem, pa še telegramov povrhu, če je doma vse tako v redu, da morem mirno naprej. Lahko rečem, ko bi bil sam, bi v teh okoliščinah ne bil hodil dalje; ali moja dva sopotnika, ki imata tudi tisto žilico, da zelo rada potujeta, sta me premagala in preguncala na neapolitansko plat.
Torej v Neapelj. Iz Rima v Neapelj se vozi kakih šest ur. Svet je močno tak kakor pred Rimom. Gore so skoro vse gole, kamenite, po ravnini pa je lepo polje in vmes — med njivami in vinogradi — precej veliko drevja. Prišli smo v Neapelj že ponoči.
»Veder Napoli e poi morire!« »Neapelj poglej, potem pa umri!« tako slove laška prislovica. Reči hoče, da je Neapelj tako lep, da če ga vidiš, si videl vse, kar ima svet najlepšega, zato lahko umreš. — No, samo zato, ker sem Neapelj videl, bi pa vendar še ne maral umreti. Sicer nimamo taki, ki nimamo družine, veliko vzroka, na svet se navezovati. Zakaj bi ne šli z veseljem iz pregnanstva v domovino, iz solzne doline v deželo radosti, kadar nas Bog pokliče?! Ampak samo zaradi Neapeljna pa vendar še ne! — Prvo, kar smo zgodaj zjutraj, ko smo vstali in šli na cesto, občudovali in kar strmeli, je neznanska nesnaga, ki je po ulicah. Popirja, ostankov zelišč, jedi in drugega toliko, da se nam je kar gnusilo. Ali nimajo v Neapeljnu nobenega pometača, smo se vpraševali. Pozneje ob devetih ali desetih smo videli več pometačev; a kljub temu taka nesnaga. Napolitanci so zjutraj zelo kasni; cerkve splošno odpirajo šele ob sedmih! Le nekatere so
bile prej odprte. Ropot, vozovi, drdranje pa ne samo do polnoči, kakor po drugih mestih, ali do dveh zjutraj, ampak prav celo noč. Samo zjutraj, ko je že dan, prenehajo. — Življenje v Neapeljnu je tudi sicer zelo »idilično«, kakor pravimo z učeno besedo. Da v Italiji po vseh stranskih mestnih ulicah perilo kar na cesto obešajo, to je že tako znano. To je tudi v Neapeljnu. Toda v Neapeljnu je še kaj, česar drugod ni. Krave se zjutraj kar po ulicah sprehajajo; in kjer je treba, se ž njo pred hišo obstane, pa se kar tam na cesti pomolze. Da si pa prihranijo ljudje nepotrebna pota, ponekod iz oken doli, iz tretjega in četrtega nadstropja, kar po vrvici posodico doli spuste; kravar pomolze, posodico napolni in napolnjena posodica gre po vrvici nazaj v tretje, četrto nadstropje. Jako komod •— ampak malo moderno!
Da so stranske ulice mnoge zelo ozke, to je tudi splošna navada laških mest. V Neapeljnu še posebno. Ima pa Neapelj seveda tudi prav lepe in široke ulice in trge. S kolodvora vodi v mesto široka in dolga cesta, da v Rimu ni nobene take, Via Umberto I. (Cesta kralja Umberta). Sploh moram povedati tistim, ki tega še ne vedo, da ie Neapelj največje mesto na Laškem, večje od Rima; prebivalcev mora imeti zdaj že blizu milijona. Velik del mesta je položen na breg nad morjem, da se hiša vzdiguje nad hišo. Nekoliko iz daljave, z morja, je torej pogled na mesto res silno lep.
Cerkva ima Neapelj tudi mnogo. In nekaj prav velikih in lepih. Najlepša in največja je seveda stolnica St. Gennaio, sv. Januarju, škofu-mučencu posvečena. V veliki stranski kapeli na oltarju se hrani njegova kri v stekleni posodi. Ta kri vsako leto ob njegovem godu začne kipeti in vreti, čez nekaj časa se pa zopet umiri in strdi, — leto za letom se ponavljajoč čudež. — Versko življenje, se mi zdi, pa v Neapeljnu ni posebno cveteče, kakor sploh v južni Italiji ne. Že to, da cerkve tako pozno odpirajo, ne naredi na tujca dobrega vtiska. Po cerkvah tudi ni videti veliko ljudi; ampak nekateri izmed teh, kateri so, se pa vedejo zelo lepo in pobožno — bolj kot pri nas. Za sv. mašo mi ni nikjer tako trda hodila
kakor v Neapeljnu. V eni cerkvi ni bilo ministranta, druga še ob sedmih ni bila odprta, v tretji pa sploh niso marali, da bi maševal. Pridem v žagrad, -— bila sta notri dva mežnarja in en redovni frater, ki je prav pridno molil iz nekih bukvic. Pokažem svoj »celebret« -— Italijani mu pravijo tudi »pastor bonus« — to se pravi: škofovo potrdilo, da sem pošten gospod, ki ima pravico maševati po vsem svetu, kamor pride; pa pravi: »Kadar predstojnik pride doli, mu ga boste pokazali.« — »Kdaj pa pride?« — »Ne vem« — in moli naprej meni nič tebi nič in se ne zmeni zame nič več. Mežnarja sta me pa še nekaj grdo gledala in godrnjala, češ, kaj je tega treba — maševati! Kar pobrati sem jo moral v drugo cerkev, kjer sem srečno opravil. Drugi dan se mi je v stolnici bolje godilo. Maševal sem na grobu sv. Januarja. — No, red po cerkvah je pa pri nas že mnogo boljši kakor na Laškem.
Veliko in lepo cerkev ima sezidano sv. Frančišek Pavlanski. Nismo bili v nji, ampak mimogrede sem si to-le prav zares mislil: Sv. Frančišek Pavlanski je bil v življenju silno skromen, ponižen in reven, ustanovil je red »minimov«, to je: »najmanjših«. Zdaj pa taka cerkev, tak nagroben spomenik! Zares: kdor se ponižuje, bo povišan. Oh, v kaki zmoti in slepoti živimo mi, ki cenimo samo to, kar je pred svetom veliko in visoko; kar je pa na videz nizko, tega se sramujemo in zaničujemo. Ponižnost — kako je nekaj velikega in visokega! Oh, da bi mogli svojo prevzetnost ukloniti! Ker se pa naš napuh sam ne vda, ga morajo drugi vklanjati in poniževati. Naj ga le! Če že prostovoljno nismo ponižni, bodimo vsaj prisiljeni, da bo vsaj nekaj zasluženja, da nam napuh vsega ne požre!
S tem bi vam bil Neapelj nekako predstavljen po dobri in slabi strani, kolikor se da z besedami predstaviti. Zdaj lahko gremo iz mesta ven.
Vidite, vidite, kako me je spet goljufalo! Popolnoma sem bil prepričan, da bom opravil vso to pot v eni številki. Ali nabralo se mi je toliko, da moram tukajle kar pretrgati. Ali boste kaj zamerili, če še prihodnjič kaj povem?
O Marija!
Tam v dnevih nepozabljene mladosti ubežal često šumnemu sem svetu, pribežal k Tebi v tajnem sem trepetu, odkrival Tebi svoje sem slabosti.
Zdaj varno čolnič moj po morju plava in v srcu mojem vlada harmonija, zato doni naj neminljiva slava le Tebi — Mati moja — o Marija!
Fr. P.
mamdino cvetje
Pregled Marijinih družb ljubljanske škofije.
Ko bodo končane družbe ljubljanske škofije, radi prinesemo tudi družbe drugih škofij, ako jih dobimo.
Škofijski vodniki M. D. po drugih škofijah so sedaj čč. gospodje :
Za tržaško : Msgr. Ivan Slavec, kanonik v Trstu.
Za goriško : Dr, Jožef Srebrnič, profesor bogoslovja v Gorici.
Za krško : Dr, Janko Arnejc, župnik v Žrelcu pri Celovcu.
Za lavantinsko se bo, kakor se nam je sporočilo, v kratkem izvolil.
1. Mesto Ljubljana.
Sedež družbe in za kateri stan:
Ustanovljena leta:
Članov:
1.	Semenišče — za bogoslovce......
2.	Zavod sv, Stanislava — dijaška I. (manjši) .
3.	„ „	„ „ II. (večji) .
4.	Marijanišče — za dijake . ......
5.	Križanke — za dijake (nemška).....
6.	Alojzišče — za gospode.......
7.	Križanke — za može in mladeniče . . .
8.	Sv. Peter — za može in mladeniče
9.	Frančiškanska — za mladeniče.....
10.	Uršulinska notranja I. (učenke) ...
11.	„ „ II.........
12.	,,	vnanja I. (učenke) ....
13.	„	„ II.........
14.	„	,. III.........
15.	Lichtenturn — za dekleta.......
16.	Križanke — za dekleta........
17.	Sv. Peter — za dekleta........
18.	Sv. Jakob — za dekleta.......
19.	Frančiškanska — za dekleta......
20.	Alojzišče — za mladenke.......
21.	Sv, Jakob — za žene........
22.	Sv. Florijan — za gospe.......
23.	Frančiškanska — za dečke (nemške) . . .
24.	,,	,, deklice ,, . . .
25.	,,	,, učiteljske kandidatinje
1908.
1907. 1910.
1908. 1908.
1912. 1902. 1908.
1913. 1858. 1907. 1898. 1906. 1906. 1885. 1905. 1905.
1910.
1913. 1912. 1912. 1900.
1911. 1910.
1914.
111
88 65 10 46 40 176 68 19 90 245 26 356 182 515 352 181 204 81 60 155 51 25 57 27
Skupno štev.
3230
Razen tega 5 kongregacij pri jezuitih, ki imajo svoje vodstvo (za gospode, za gospodične, slovenska za dijake, slovenska in nemška za gospe). Vseh Marijinih družb je v Ljubljani zdaj skupaj 30; vseh družbenikov blizu 3500.
Dekanija: Ljubljanska okolica.
Dekanijski vodnik: Jožef Plantarič, župnik na Dobrovi.
Število Marijinih družb; 29, članov 2769, Marijin				vrtec 2249.			
		Družba:	Ustanov, leta:	št.	Marijin dečki		vrtec deklice
Brezovica	za »	mladeniče dekleta	1902 1900	68 212	103		137
	» »	može žene	1909 1912	202 ? 482		240	
Črnuče	za	dekleta	1909	72		80	
D. M. v Polju	za	mladeniče dekleta	1900	30	105		174
	»		1900	195		279	
				225			
Dobrova	za	mladeniče dekleta	1898	41	86		123
	»		1898	65		209	
				106			
Ig	za	mladeniče dekleta	1900	119	121		121
	»		1900	160		242	
				279			
J e ž i c a	za	dekleta	1912	115	42		78
						120	
Preska	za »	mladeniče dekleta	1898 1898	31 118	82		98
	» »	može žene	1903 1903	24 107		180	
Rudnik	za	dekleta	1912	48			
Sor a	za	dekleta	1898	105	65		91
	»	žene	1898	153		156	
				258			
So s tr o	za	dekleta	1907	157	63		101
						164	
Sv. Katarina	za »	mladeniče dekleta	1906 1906	12 18			
Št. Jakob	za	dekleta	1900	98	40		52
						92	
Šent Vid	za	dekleta	1898	296			
Šmartno pod	za	dekleta	1902	149		57	
Šmarno goro							
T o m i še 1 j	za	mladeniče dekleta	1913 1904	19	54		42
	»			73		76	
				92			
Vič	za	dekleta	1908	58	93		163
						256	
Že lim lje	za	dekleta	1902	44		98	14
Vzorna družbenka,
Krivčeva Micika v Retečah.
(Dalje.)
Na gledališkem odru.
Kaj se je rajnica podajala tudi na to polje, o katerem nekateri mislijo, da dekleta napeljuje k prevzetnosti, nečimrnosti, po-svetnosti in jim jemlje nežni čut sramežljivosti? Da tudi na tem polju se je rajnica rada sukala, pa zaradi tega ni škode trpela ne ena ne druga čednost. Seveda smo pa vse iake veselice prirejali prav v smislu pravil Marijine družbe: parkrat na leto, njih vsebina je bila vedno blažilna in vzgojevalna, igre vedno z nemešanimi vlogami.
Rajnica je dobila skoro pri vseh predstavah glavno vlogo, ker se ji je najbolj prilegala in je bila tudi vselej kos svoji nalogi. Omenjam samo nekaterih gledaliških predstav. Iz njih se namreč spozna, kako so »junakinje«, ki jih je rajnica predstavljala, vplivale na njeno življenje in njen značaj in kako so sploh dobre igre velikega vzgojevalnega pomena.
Prvikrat je Micka javno nastopila na odru v letu 1908. povodom slovesnosti v proslavo trojnega jubileja: Device Marije, svetega očeta in cesarja; tedaj je deklamovala slavospev »tri krone«.
Meseca marca 1910 je imela v igrokazu »Sv, Neža« vlogo sv. Neže. Nobena igralka bi ne mogla bodisi glede na značaj, postavo in starost bolje pogoditi te vloge kakor rajnica, Gotovo je pa tudi življenje sv. Neže, katero si je dobro vtisnila v spomin, vplivalo na poznejša za mladino najnevarnejša leta, Micka je zato tudi storila, kar je v igrokazu govorila: »Če moram jaz kaj darovati, je to življenje moje za pravega Boga. Malikom pa kadila ne privoščim.« Kar je prosila Jezusa, ji je res dal: »Daj mojemu telesu moč, utrdi moje ude, po koncu drži mojo glavo, da se hudobneži ne bodo veselili, češ: nezvesta je postala Neža.« Res, hudobneži se niso veselili, kakor se marsikdaj vesele, ker se jim posreči dostikrat tudi dobra dekleta vsaj za kratek čas in za kako majhno nerodnost pregovoriti in preslepiti, A nje pa niso. Tudi pozneje kdaj je Micka prosila v bojih zoper svet in skušnjave: »O Jezus moj, začne se boj! Sim-forijan! Usmiljen si sodnik — ne pusti, prosim te , da te nesvete roke se dotaknejo telesa, ki je posvečeno v zvezi s Kristusom!« In če so jo kdaj vabila posvetna dekleta: »Pridi, pridi v našo sredo, krasno boš življenje videla v prostosti zlasti,« jim je odgovo-
rila: »Ljubša mi je ječa, ko prostost pregrešna.« In če bi bil svet še bolj tiščal za njo, češ: »Ne bodi pusta! Velika si zadosti, kaj ti treba staršev; pusti mater tam, kjer je; vesela bodi deklica; le z nami hodi, ne bo ti žal; smeh, zabava, poskočen ples razveseli najčmernejši obraz; pri nas se naučiš živeti in ljubiti, le z nami, le hitro!« tedaj bi vzkliknila s sv, Nežo: »Moj Bog, ti moja si rešitev! Gospod, o hiti mi pomagat!« Kdo bi dvomil, da je med drugimi tudi ta vloga vplivala na rajnico, da je ostala do zadnjega »Neža« nedotaknjen cvet, modra, ki ne mara za prazni, sladki svet.
Meseca novembra 1910 je rajnica imela v igrokazu »Dve materi« vlogo Olge, grajske hčere. Glavna poteza Olginega življenja ]e bila neomajno zaupanje, ljubezen in zvestoba do Marije. To se je pokazalo tedaj, ko je bila Olga v ječi, vklenjena v močne verige, jezik suh od silne žeje, lačna, ker ji že dva dni niso dali niti koščka kruha. V tem mučnem položaju pride k nji poganska kraljica in ji obljubi, da ji bo dala prostost in bo šla lahko k svoji materi nazaj, samo en pogoj ji stavi: »Odpovej se Mariji, nje ne smeš več klicati na pomoč; to spoznaj, Marija mi ne more pomagati; ako pa tega ne storiš, se vrata v ječo več ne odpro in umreti boš morala počasi za lakoto.« Kaj si je Olga odbrala v tem mučnem položaju, ko je kot mlada deklica vklenjena v verige, gledala v obraz počasni smrti od lakote, ako se ne odpove Mariji? Zmagala je ljubezen in zvestoba do Marije in rekla je: »Za tako ceno ne maram prostosti in življenja.« Njeno zaupanje na Marijo je ni varalo. Marija jo v spremstvu z angeli reši iz ječe in jo postavi pred tisto znamenje, pred katerim se je pred dvema mescema poslovila od svoje matere in šla romat v Lo-reto. — Kar je rajnica igrala v tej vlogi, za to si je prizadevala vse življenje. Ni je bilo nikdar sram spoznavati se za družbenko Marijino, ni se sramovala braniti časti Marijine tudi pred njenimi nasprotniki, vse bi raje dala, vse pretrpela, kakor da bi postala nezvesta Mariji. Ko je svet že spletal svoje zanj« ke, da bi še njo poskusil odvrniti od nedolžnega življenja, tedaj jo je pa Marija rešila iz ječe tega življenja in jo pripeljala v njen pravi dom. Res neomajno zvesta do konca!
V narodni igri »Nežika z Bleda« marca 1911 je imela vlogo Nežike, dobre hčerke, ki
je iz ljubezni do preganjane matere šla po svetu iskat službe. Dobila jo je pri grofinji Amaliji, kjer ji je pa sovražna soslužkinja znala tako podtakniti tatvino, da je upravičen sum letel na Nežiko. Zato jo je grofica zapodila iz službe. Prišedši domov so jo njene to-varišice zaničevale in se je izogibale kot tatice, kar jo je silno bolelo. Kaj je vse revica pretrpela iz ljubezni do matere!
Brezdvomno pa je imela rajnica najlepšo vlogo, v kateri je mogla tudi najbolj pokazati svoje lepe zmožnosti in svoj napredek na gledališkem odru v žaloigri »Mater dolorosa«, ki smo jo uprizorili marca 1912. Odločili srno ji vlogo »Marije«. Saj je pa tudi ni bilo med igralkami vrednejše in sposobnejše, da bi bila prevzela to tako častitljivo vlogo. Ne vem, če bi si drznili uprizoriti to žaloigro, ako bi Micke ne bilo. Ravno tedaj, ko smo se je učili in uprizorili, je bila rajnica bolenna in tudi to je pomagalo, da se je v vlogo žalostne Matere božje tem bolj vglobila in je bila »Žalostni« vsled bledih lic še bolj podobna. Razumnejši gledalci so bili splošno mnenja, da vjoga ni mogla biti v spretnejših rokah. Koliko veselja je imela na tej vlogi, spričuje govorica njenih soigralk. Pravijo, da je tedaj, kadar so prihajale k skušnjam, rekla, da ni bolna; ko so se zopet drugič zbrale, jim je pa omenila, da je bila zadnjič bolna. Pri tej žaloigri se je Micka ponašala tako naravno, dostojno in mirno, govorila tako neprisiljeno ganljivo in milo, se kretala tako primerno svoji vlogi, da so se gledalci zamislili v položaj žalostne Matere božje in so se mnogi solzili. Gotovo se je marsikdaj pozneje, posebno pa še v bolezni spomnila na to vlogo, kar jo je tolažilo z upanjem: »Saj zraste trnjev venec tvoj v najlepšo krono. Bog s teboj!«
Še enkrat je nastopila na gledališkem odru meseca decembra 1912 v žaloigri »Ve-stalka«. Imela je vlogo Evfemije. Ta vloga ni sicer glavna, pač pa druga in za njo najprimernejša. Njen značaj je izražen v besedah: »Ne bojim se, rada nosim in trpim vse, kar mi Bog pošlje v svoji ljubezni; rada grem po križevem potu za Jezusom.« Ona kristjana je tako ljubila svojo neverno sestro Evdoksijo, da jo je oprostila ječe in sebe samo pustila v ječi upajoč, da bode Evdoksija zunaj ječe sprejela krščanstvo. To se je tudi zgodilo, ko je Evdoksija poljubila gobo namo-
čeno v krvi svoje sestre mučenke Evfemije. Tedaj je rekla: »Verujem, o Evfemija, verujem! Tvoja molitev mi je izprosila milost svete vere in odpodila zadnje dvome, ki so me odvračali od nje.« Kaj vse naredi požrtvovalna ljubezen do bližnjega! To pove Evdoksija, ko se ji poveličana Evfemija prikaže rekoč: »Da bi rešila dušo mojo iz brezdna pogube večne, si žrtvovala življenje svoje.« Zato jo pa vidi Evdoksija poveličano in jo občuduje: »Ah, kako si lepa, krasna! Obdaja ie svetloba rajska. Zaslužila si jo,« In to upam, je že dosegla Micka, ki ie Evfemije tako ginljivo predstavljala.
Četudi je že v jeseni 1913 čutila zopet v sebi bolezen in pokašljevala, bi bila vendar le še rada igrala v »Skrivnostni zaroki« glavno vlogo Evrozije, katero smo ji že določili. Ker pa nekaterim igralkam niso ugajale določene vloge, druge pa niso utegnile, zato je nismo uprizorili. Po Mickini smrti so igralke, ki so opetovano ž njo se skusile na odru, obžalovale, češ, škoda, da nismo še enkrat ž njo igrale! Tako je pa sama doigrala to igro, ker se je za večno skrivnostno zaročila s svojim ženinom Jezusom. V hvaležen spomin na raj-nico in iz ljubezni do nje, so se pa kmalu po njeni smrti njene tovarišice-igralke odločile, da hočejo nastopiti na odru in vse težave, skrbi in neprilike, ki jih bodo pri tem imele, darovati v korist rajnice, katero so tolikanj ljubile in sedaj žalovale po njej. To so res storile že meseca maja in uprizorile igro »Najdena hči«. Z nekako lahkoto so se skoro same vse naučile in potrebno pripravile, gmotni uspeh je bil tudi večji, kakor sicer. Dober namen, ki so ga imele in pa rajnica so k temu pomagali.
Res lep kos svojega kratkega življenja je Micka preživela tako rekoč na gledališkem odru; veliko je storila za prospeh in korist dekliške Marijine družbe in izobraževalnega društva, dala lep zgled in nauk, koliko stori tudi priprosto, neizšolano kmečko dekle, če ima srce in veselje za pametno veselje in pošteno izobrazbo. Najlepše pa je še to, da se nikdar ni prevzela, čeprav je bila tako zmožna in vedno odlikovana s prvimi vlogami, temveč je ostala res vedno skromna in ponižna. Njej so bile pač v spominu besede: »Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da vidijo vaša dobra dela in časte vašega Očeta, ki je v nebesih.«	Janez Meršolj.
Za naše družbenke.
Drage družbenke! Poglejmo nekoliko okoli sebe, videle bodemo po družbah še veliko napačnosti. Vesele in srečne se smemo šteti, da smo v Marijini družbi; ali le tiste, ki so dobre družbenke Marijine, se smejo šteti srečne. Tista dekleta, ki pa niso dobre hčere Marijine, katere so le navidezno v družbi, ta naj se pa štejejo nesrečna, in sicer trikrat nesrečna.
Prvič ker ne izpolnjujejo družbenih pravil in s tem žalijo našo dobro mater Marijo. Družbena pravila nikjer ne velevajo ponočevati, hoditi na ponočna dela, proso meti, koruzo slačiti, k mrličem čuti, po gostilnah popivati in plesati. Pa žalibog se po družbah nahaja veliko deklet, ki z ničvrednimi ponočnjaki ponočujejo. Taka dekleta pravijo: »Če ne govorim, se jim pa zamerim, pa tako preklinjajo, da je groza.« Ničvrednim ponočnjakom se bojijo zameriti, svoji materi Mariji pa ne. Drugod zopet pravijo: Jaz pa zato govorim, da jih spoznam, kateri da so. Tretje zopet pravijo: Kaj pa za to, če govorim; jaz ne bom nič manj zdaj govorila, ko sem v družbi, kakor sem pa poprei, saj se tudi znanje v družbi sme imeti. Taka dekleta tudi rade po gostilnah popivajo, če je pa od katere strani posvarjena, takrat pa pravi: Ja, jaz sem šla v gostilno s svojim bratom ali pa z očetom; s temi pa vendar smem iti. Pa to je prazen izgovor; gre v gostilno z bratom ali pa z očetom, potem pa poseda v gostilni zraven drugih fantov in še ne opazi, kdaj odide njen brat ali oče domov, ona pa ostane in pride šele v noči domov. Taka dekleta hodijo po eno uro daleč ponoči k mrličem čut, proso met, koruzo slačit. Zakaj vse to? Zato, da se tam shajajo s fanti in velike hudobije uganjajo. Že naprej jim dajo vedeti, kdaj bodo kje proso meli in jih vabijo, naj pridejo.
Drugič se smejo šteti taka dekleta nesrečna, ker s tem med svetom sramotijo družbo in jo postavljajo na slabo ime. Zraven takih deklet še dobre družbenke veliko trpijo, ker se potem to pripisuje celi družbi. Žalijo tudi svojega dobrega voditelja, ki si veliko prizadevajo družbo pripeljati do natančnega izpolnjevanja krščanskih dolžnosti, pripeljati jo do res vzornega krščanskega življenja.
Tretjič se smejo šteti nesrečne, ker ne skrbijo za svojo dušo tako, kakor družba zahteva. Namen vsake Marijine družbe je, vse v Kristusu prenoviti. Po Mariji k Jezusu! Vsaka družba mora pa tudi apostolsko delovati, t. j. z besedo in z zgledom kazati drugim, kakšni bi morali biti. Zato ni vse storjeno s tem, da se da kdo v družbo vpisati, ampak vsaka Marijina družbenka, najsi bo poprej še tako dobra, mora gledati, da v družbi postane še boljša. Ali kako nasprotno rav-
najo dekleta! Ob sprejemu obljubujejo, da se bodo poboljšala, pa kako hitro pozabijo; mine en mesec ali dva, in dekleta so ravno tista kakor pred sprejemom. Da bi ob nedeljah hodile k večerni-cam, za to nimajo časa, po drugih hišah pa imajo čas posedati in ljudi opravljati. Kadar pa v cerkev pridejo, pa komaj malo pocincajo, kakor da bi jih kurje oko na nogi zaskelelo. Drage družbenke, če ste hčere Marijine, skažite njenemu Sinu Jezusu v sv. Rešnjem Telesu čast s tem, da se lepo priklonite z desnim kolenom do tal! Kadar je pa sv. Rešnje Telo na oltarju izpostavljeno ali pa pri sv. maši po povzdigovanju na oltarju, takrat pa pokleknite na obe koleni in lepo priklonite glavo! Ne sramujte se tega storiti, da ne bo Jezus na sodni dan rekel: Ve me niste spoznale pred svetom, tudi jaz vas ne spoznam pred svojim Očetom! Vsaka družbenka naj bi ob nedeljah molila uro molitve pred sv. Rešnjim Telesom, vsaka naj bi tudi imela naročen »Bogoljub«; na to naj bi se strogo pazilo! Dekle, ki »Bogoljuba« ne bere, tudi prava družbenka ni. V »Bogoljubu« boste brale, kakšno življenje mora v družbi biti. In kadar pride dolgčas, vzemi v roke »Bogoljub«-a ali kakšno nabožno knjigo, n. pr. Nevesta Kristusova, Zlata jabolka, Filoteja itd., pa ti bo izginil ves dolgčas. Kakšni so nasledki slabega vedenja v družbi, lahko same razvidite. Zato je pa toliko očitanja med ljudmi: V družbi je bila, pa je takšna in tako daleč prišla!
Kako naj bi se torej postopalo? Ne upam si vsiljevati svojih nazorov, vendar stavljenega vprašanja ne morem bolje rešiti kot da povem, da z veliko strogostjo. Vse naj bi se natančno prerešetalo in vse take pleve spravile ven iz družbe, če hočemo, da bo družba dobro vztrajala. Pravila so tiskana in tudi znana, večkrat se poudarja to in ono, samo preveč popustljivi smo. Morda se gleda članicam preveč skozi prste. Toda kdor hoče biti v družbi, naj bo cel ali pa naj družbo pusti! Dvema gospodoma ni mogoče streči. Družbenice se morajo po čednostnem življenju vidno ločiti od drugih. Čemu družba, če so udje in neudje enaki?! Pametna, premišljena strogost in odločnost je potrebna, če hočemo, da Marijine družbe dosežejo svoj vzvišeni namen.
Da se bo pa vse naše prizadevanje posrečilo, treba je dalje skrbeti, da ima družba dobro predstojništvo. Brez dobre, vestne prednice in enakih pomočnic se po mojem mnenju ne da veliko doseči. Zato je pa napačno pri izbiri teh gledati na telesno lepoto, bogastvo, prijateljstvo itd. Zgledna, neustrašena, odkrita,
zanesljiva družbenka mora biti taka, da če bi kaj svarila, bi se ji ne moglo očitati: Ti, glej raje * sama sebe! V vsaki večji vasi naj bo ena taka. In ta naj stiogo postopa, naj nikar ne prikriva in ne čaka, da bi že vse ljudstvo javno govorilo in da bi bilo za svarilo že prepozno.
Boljše nobena družba kot slaba družba! Slaba je le v pohujšanje.
Op. uredništva. Kaj so razmere po Mar. družbah res tako slabe, kakor je tukaj popisano? Dopis je s Štajarskega. Pa upamo, da povsod ni tako. Na Kranjskem vsaj menda ne! Drugače bi
bilo bolje vse družbe razpustiti. Kajti res je, da boljše nobena družba kakor slaba. Če članice M. dr. niso nič boljše kakor drugi posvetnjaki,
potem ni umljivo, čemu naj bi družba bila.--
Kljub temu smo ta dopis sprejeli, — ker mora nekaj že res biti; drugače ni vzroka, kaj takega pisati, — da bi se vendar čimprej odpravilo, kar dela skazo in sramoto Mar. družbam. Kriva je temu največ prevelika mehkoba. Če se bolj spregleduje, več si dovolijo. Takim rečem bi se pač lahko napravil konec! Treba krepko nastopiti: ali — ali! Potem bo kmalu bolje.
Pesem moja.
Tebe, Mati, vekomaj slavi naj pesem moja! Dom Tvoj, mirni, tihi kraj. A v njem naj pesem moja Tebi v čast doni in slavo, o deviška Mati! Naj odmeva skozi gaj o Tebi pesem moja! Vsak pogled na Te mi vnema moč lepote Tvoje, iz srca globin tedaj priplava pesem moja.
Naj srce mi bol razjeda, naj v bridkosti poka prvo tožbo Tebi naj prinaša pesem moja. Ko srce v radosti plava, Tvoja je lastnina. V Tebe upam, da tedaj, ko utihne pesem moja, Ti popelješ me s seboj, da tam nadaljevala bo v nebesih vekomaj se lepša pesem moja.
C.
Slovenski misijonar
Apostolstvo sv Cirila in Metoda pod zavetjem
Marije Device.
Letno poročilo.
Pet let je minulo, odkar je Apostolstvo začelo vabiti verne Slovence, naj nadaljujejo Slomškovo delo za ohranitev svete vere v domovini in za povrnitev naših ločenih vzhodnih bratov v naročje katoliške cerkve. Ta petletna doba našega delovanja je bila od Boga obilno blagoslovljena ter obdarovana z nepričakovanimi uspehi tako v domovini kakor tudi med našimi južnimi in vzhodnimi brati. Leto za letom smo napredovali. Prišli smo že do take višine, da je težko še kaj veliko napredovati, a vendar smo — hvala Bogu — tudi letos še znatno napredovali. Število udov je narastlo približno za 1000, tako da je vseh nad 26,900. Redni dohodki (članarina) so se toliko zvišali, da presegajo že 8000 K.
Vedno smo se bali, da bo začela prvotna
gorečnost za Apostolstvo pojemati. Toda skušnja nas uči, da splošno gorečnost za našo apostolsko bratovščino še vedno raste in da Apostolstvo dobiva vedno trdnejšo podlago med našim ljudstvom. Skoraj vse župnije, katere so se že prva leta odlikovale po vnemi za Apostolstvo, so nam ostale zveste ter po večini še napredovale po številu udov kakor tudi po višini prispevkov. Tako se še vedno odlikujejo župnije Škofja Loka, Mengeš, Cerklje, Križe, Komenda, Dobrnič, Polica, Žužemberk; tem se v gorečnosti za Apostolstvo pridružujejo Velike Lašče, Mavčiče, Ambrus, Žalina, Šmartno pri Litiji, Moravče in mnoge druge župnije. Natančnejše število udov in prispevkov iz posameznih župnij je navedeno v knjižici »Kraljestvo božje na Vzhodu«, Petletna skušnja nas uči, da doseže
Apostolstvo največje in najtrajnejše uspehe tam, kjer se delo v z m i s 1 u pravil razdeli med nabiralce in n a b i -ralke udov ter se ustanovijo skupine z nabiralcem ali n a b i -ralko na čelu. V tem oziru imajo posebne zasluge misijonski odseki naših Marijinih družb.
Prispevki udov znašajo letos skupno 3257 K 55 vinarjev. Stroškov je bilo za letno poročilo »Kraljestvo božje« 439 K 26 vin., za poštnino 46 K 55 vin., za nabiralne pole 36 K. Ostala vsota se je tako-le razdelila: Črnogorskim katoličanom 300 K; za bolgarske katoliške begunce 1936 K 10 vin.; bolgarski duhovski zvezi 3000 K; usmiljenkam v Macedoniji 526 K 50 vin.; za »Društvo bolgarskih katoličanov« 500 K; za bolgarski katoliški tisk 596 K; za bolgarske kapucine 200 K; za zvon v Derviški Mogili 122 K; za bolgarsko misijonišče 200 K; za druge vzhodne misijone 165 K; Slovencem v tujini 190 K.
Izrednih darov za misijone se je nabralo 6421 K 69 vinarjev. Razdelili smo jih tako-le: Za nabiralne pole 13 K; za črnogorske katoličane 400 K; za Bosno 1148 K 99 vin.; usmiljenkam v Macedoniji 881 K 90 vin.; evharistinkam 402 K; usmiljenkam v Odrinu 564 K; za bolgarske katoliške begunce 1966 K 50 vin.; za Vincen-cijevo družbo v Plovdivu 202 K 10 vin.; za vsakdanji kruh se je nabralo 798 K 20 vin.; za zvon v Derviški Mogili 45 K.
V dnu srca smo prepričani, da bi bili tako veliki uspehi nemogoči, ako ne bi Bog blagoslavljal in podpiral našega dela, posebno še, ker smo se morali večkrat boriti s tolikimi ovirami, da bi jih bili brez božje pomoči težko premagali. Hvala Bogu! Zahvaljujemo se pa tudi požrtvovalnim poverjenikom in nabiralcem udov in prispevkov. Gotovo jim bo Bog obilno povrnil njihov trud ter jim naklonil plačilo, ki je je Jezus Kristus za apostolsko delo obljubil svojim apostolom z besedami: »Veselite se, ker so vaša imena zapisana v nebesih.« Zahvaljujemo se vsem udom in dobrotnikom Apostolstva ter jih prosimo, naj še nadalje z dosedanjo vnemo podpirajo Apostolstvo, da bomo balkanske misijone rešili propada ter pripomogli, da se bo na razvalinah začelo razcvetati novo življenje.
Venci.
Ob petletnici Apostolstva sv, Cirila in Metoda smo spletli lep slavnostni ali spominski venec s tem, da smo ustanovili vence udov-dobrotnikov, ki bodo prostovoljno da-
rovali po 20 vinarjev na mesec ali 2 K 40 vinarjev na leto. Navodila za spletanje vencev se nahajajo v majnikovi številki Bogoljuba« in v letnem poročilu »Kraljestvo božje na Vzhodu«, Venci so se že zelo razširili v Ljubljani in v mnogih župnijah na deželi. Kakor se nam poroča, se je spletlo že mnogo vencev takih udov - dobrotnikov, ki so kar takoj plačali za celo leto. Za take vence se ni treba tako strogo držati pravila, da naj ima vsak nabiralec samo po en venec, ker zbiranje letnih prispevkov daje veliko manj opraviti kakor zbiranje mesečnih zbirk. Ono pravilo hoče našim nabiralcem in sotrud-nikom le priporočati, naj si prizadevajo, da po možnosti pridobivajo nove sotrudnike.
Venci so naše upanje. Po vencih se bo doseglo, da se bodo redni dohodki Apostolstva znatno zvišali in da bomo mogli opu-stošene vzhodne misijone rešiti propada. Zato jih priporočamo posebni pozornosti poverjenikov in nabiralcev. Nabiralne pole za vence se dobivajo pri Apostolstvu v Ljubljani (Semeniška ulica).
Molitev.
Vedno smo bili prepričani, da je molitev naše najvažnejše sredstvo za zedinjenje raz-kolnikov s katoliško cerkvijo. Odkar se je v Apostolstvu sv. Cirila in Metoda zbrala tako velika truma molilcev, ki vsak dan molijo za rešitev nesrečnih razkolnikov, je začelo delo za cerkveno zedinjenje povsod vidno napredovati. Zato prosimo vse ude, naj zvesto opravljajo kratko bratovsko' molitev ter tudi sicer po možnosti opravijo kako pobožnost v namen Apostolstva. Da bi se goreče molitve za zjedinjenje razkolnikov še pomnožile, smo dali na posebnih listkih tiskati lepe molitve in kratek pouk o raznih pobožnostih za cerkveno zedinjenje. Te listke smo priložili letnemu poročilu »Kraljestvo božje na Vzhodu«, Obe molitvi v čast Devici Mariji se lahko molita pri molitveni uri prvo nedeljo meseca julija.
Naši misijoni.
Naši misijoni obsegajo pol Evrope in skoraj polovico Azije tja do Tihega Oceana. Na vse to obširno polje se ozirajo naše molitve in naše znanstveno delo. Našo podporo pa po večini pošiljamo v balkanske misijonske dežele, ker je ravno tam naša pomoč najbolj potrebna. Iz balkanskih dežel so nam skoraj celo leto prihajala pretresljiva poročila o strašnem opustošenju in razdejanju. Katoliški misijoni v grški Macedoniji in v turški Traciji so skoraj popolnoma uničeni. Bolgarski katoličani so po večini izgubili svoje domove in svoje premoženje. Naseliti se bodo
morali v novi in stari Bolgariji, zgraditi nove vasi, zidati nove cerkve in šole. Vse to pa daleč presega gospodarsko moč ubogih pregnanih katoličanov. Zato bomo morali naše podpore zelo zvišati, ako hočemo nesrečne balkanske misijone rešiti propada.
Razen naših znancev iz Macedonije, Tracije in Bolgarije so se letos k Apostolstvu zatekli še ubogi katoličani iz Črnegore. Ta misijonska dežela nam je bila doslej malo znana. Letos smo pa izvedeli, koliko so črnogorski katoličani trpeli v hudih balkanckih vojskah. Nismo se mogli ustavljati njihovim
Med Bolgari v Bolgariji in Macedoniji se je lansko leto začelo veliko katoliško gibanje, ki še zdaj ni popolnoma prenehalo. Glavni uspeh tega gibanja je, da so se pripravila ugodnejša tla za delovanje misijonarjev. Če bodo dobili misijonarji zadosti podpore iz naših dežel, potem bo misijonsko delo hitreje napredovalo kakor doslej.
Glavni steber vsega misijonskega dela na Balkanu je katoliška duhovska zveza v misijonski pokrajini Tracija, ki obsega vso Bolgarijo in del Turčije (Odrin). Nemški in francoski misijonski časopisi so ob zadnjih
Velesovo,
lep kotiček Marijin pod Grintovci.
prošnjam in začeli smo tudi njim deliti podporo.
Pa tudi mnogo tolažilnega se je zgodilo v naših misijonih,
V Bosni se je lansko leto spreobrnila izobražena srbska deklica Georginka Pavlo-vič. Njeno spreobrnjenje je napravilo' med Srbi toliko hrupa, da so od vlade zahtevali, naj odstavi gorečega bosenskega nadškofa Stadlerja. A nazadnje se je vendar vse srečno izteklo. Katoliška cerkev je v pobožni Ge-orginki pridobila gorečo redovnico ter lep zgled verske odločnosti in gorečnosti, Prelepo zgodbo Georginke Pavlovič je v našem letnem poročilu (»Kraljestvo božje na Vzhodu«) prav lepo popisal naš pesnik Silvin Sardenko.
nesrečah na Balkanu večkrat pisali, da je duhovska zveza glavna opora misijonof in misijonarjev v sedanjem razdejanju ter naša tolažba in upanje za prihodnost. Bolgarski misijonarji so našemu Apostolstvu globoko hvaležni, da smo jih tako srečno združili v nepremagljivo apostolsko zvezo. Macedonski katoliški duhovniki, ki so s svojimi ovčicami pribežali v Bolgarijo, nas prosijo, da bi tudi nje sprejeli v bolgarsko duhovsko zvezo. Tako se bo duhovska zveza v kratkem zelo pomnožila ter s svojim delovanjem posegla tudi v Macedonijo.
Pravi voditelj vsega misijonskega dela med Bolgari je naš stari znanec P. Hristov, Pred tremi leti smo ga imenovali za našega zastopnika v odboru bolgarske duhovske
zveze. Bolgarski duhovniki so bili tega zelo veseli ter so se P. Hristova oklenili s posebno ljubeznijo in zaupanjem. Odrinski katoliški škof M. Petkov si je P. Hristova izbral za svojega posebnega svetovalca. Lansko jesen ga je pa uradno imenoval za svojega namestnika in pravega generalnega vikarja. Bolgarska vlada v Sofiji je to imenovanje potrdila. Tako je P. Hristov postal desna roka slabotnega in bolehnega škofa M, Petkova ter v njegovem imenu vlada obširno škofijo. Ta častna služba P, Hristova je vsled tolikega razdejanja in vsled razkropljenosti pregnanih katoličanov zelo težavna.
Ob novem letu nam je P. Hristov pisal: »Kamor pridem, povsod je puščava, razdejanje in žalost; mraz, lakota in nalezljive bolezni razsajajo med našimi izstradanimi katoličani. Vedno sem na potu brez stalnega prebivališča kakor cigan, zamazan, blaten in utrujen. Neštetokrat sem prehodil vasi, kjer so razkropljeni katoliški pregnanci; velikokrat sem obiskal novo Bolgarijo, da bi našel primerne kraje za naselitev, večkrat sem se peljal v Sofijo k vladi.« Ob drugi priliki nam je pisal: »Božja previdnost mi kaže pot in navadno zvečer še ne vem, kam bom moral
iti naslednji dan. Molite za naše uboge katoličane in za naše misijone, ki so podobni razdejanemu Jeruzalemu v Jeremijevem času.«
Ravno ko pišemo te vrstice smo dobili veselo sporočilo, da bo P. Hristov s svojim škofom v kratkem skozi Ljubljano potoval v Rim, kjer mora urediti veliko za prihodnost katoliške vere na Balkanu zelo važnih stvari. Upamo, da bomo o pravem času zvedeli dan njegovega prihoda v Ljubljano in da ga bomo lahko pozdravili v krogu naših prijateljev in dobrotnikov.
Udje in dobrotniki Apostolstva torej lahko vidijo, da niso zastonj molili ter žrtvovali in zbirali prispevke, Veliko smo že do-segli. Zahvalimo Boga za tolik blagoslov ter se zavedajmo, da je rešitev in napredek katoliške vere na Balkanu odvisen od napredka Apostolstva sv. Cirila in Metoda. Poslušajmo glas škofa Mahniča, ki Slovencem in Hrvatom kliče: »Bolj kakor kak drug narod, smo v prvi vrsti mi od Previdnosti poklicani, da stopimo na čelo velikemu delu, katerega namen je razkolno Slovanstvo pripeljati nazaj k Jezusovi čredi, da bo en hlev in en pastir.«
Prijateljem bosenskega misijona.
Danes bi Vam bos. odbor rad izrekel najtoplejšo in najlepšo zahvalo, ki jo more sploh izreči slovenska govorica. Ta zahvala velja pred vsem preč. gg. vodnikom Marijinih družb, blagim Marijinim sinovom in hčeram, potem pa tudi vsem drugim, kateri so pred letom ljubeznivo sprejeli nabiralne pole za opeko. Razposlali smo 1000 pol, od teh smo dobili nekaj pol praznih, 437 pa napolnjenih. Včasih je bil voziček do vrha naložen, to je, imel je nad 100 opek, včasih se je pa konjiček vrnil v Alojzišče, preden je bil voz poln. Nič za to. Bil je vendar s hvaležnostjo sprejet. Saj vemo, da v vsakem kraju nimajo velikih opekarn, tam seve tudi opek (cven-ka) lahko zmanjka. — Nekoliko nas skrbi, kje so izostale pole. Kdor ima še polo, bodisi nabrano ali nenabrano, naj jo vrne čimpreje na naslov: »Bos, odbor, Ljubljana, Alojzišče.
Zdaj pa ljubi naši dobrotniki, očala na nos, ako imate slabe oči in poiščite v naslednjih vrsticah svojo polo, ki ste jo vposlali ali kjer ste_ se vpisali. V slučaju, da svojega imena (nabiralca) ne najdete in ste vposlali, nam sporočite nemudoma. Urediti hočemo vse natančno čimprej. Tistim novejšim prijate-
ljem, ki so nas vprašali, ali je še čas za nabiranje, uljudno odgovarjamo: »Je.« Imamo v bosen. odboru še par sto pol za nabiranje. Kdor je želi, jo dobi v Alojzišču, Za Marijin dom se bo nabiralo, dokler ne bo pod streho; zdaj je kupljeno šele stavbišče in letošnjo jesen bi radi začeli z zidanjem. Oče Punti-gam priporoča vso velevažno zadevo našim molitvam.
Tako, očala ste vsi poiskali in tudi lepo obrisali, da boste ložje našli svoje ime v naslednjih vrsticah; zdaj pa prosim, poglejte! Sprednja številka pomeni številko pole, druga številka pa denar. Nabrali so:
Prihodnjič nadaljujemo izkaz pol, ker nam danes primanjkuje prostora.
Našim dobrotnikom, prijateljem in znancem smo nedavno razposlali nekaj lanskih poročil o bosenskem misijonu. Vsem se iskreno zahvaljujemo, ki so jih blagohotno sprejeli in razdeliii.
Tiste pa, ki jih dobijo te dni, prosimo, naj jih zastonj razdele med znance. — Deloma nimajo več velikega pomena, ker so bila tiskana za katoliški shod, a nekaj poglavij je
takih, ki še zbude zanimanje za naš misijon v Bosni.
Vsi prisrčno zahvaljeni in pozdravljeni od P. Puntigama in od Bosenskega odbora, Bog Vas živi!	M.
1. polo dekliška Marijina družba Čemšenik 10 K; 2. in 3. p. uršulinke v Škofji Loki 20 K; 4. p. uršulinke v Gorici 10 K; 5. p. ga. A. Gori-čan, Ljubljana, 10 K; 6. p. gdč. M. Bauer, Ljubljana, 10 K; 7 p. M. Leščak, Gorica, 5 K, in A. Srnjak 5 K; 8. p. dekliška Marijina družba Kopanj 11 K 50 vin.; 9. p. Terezija Vrečko, Črna, Koroško, 10 K; 10., 11., 12., 13. p. Andrej Štempi-har, Javorje, 40 K; 14. p. gdč. Iv. Drganc, Ljubljana, 10 K; 15. p. A. Srnjak v šentjakobski Mar. družbi dekliški v Ljubljani 20 K; 29., 30., 31., 32. družba Šturije 10 K; 17. in 18. p. Terez. Petrič, Dunaj, 20 K; 19. p. Pet. Cerar, Ljubljana, 10 K;
20.	p. gdč, Pavla Drnovšek, Ljubljana, 10 K;
21.	p. Mar. Vrečar 10 K; 22. p. ga. Mar. Kurnik 10 K; 23. p. Kat. Kirn, Ljubljana, 10 K; 24. p. Ana Zakošek 10 K; 25. p. Mar. Bukovec, Topol Sveta Katarina, 10 K; 26. p. Mar. Wichner, Godovič, 15 K; 27. in 28. p. A. Srnjak v šentjakobski Mar. družbi dekliški v Ljublajni 20 K; 29., 30., 31., 32. p. Marijina družba deklet in žena v Tržiču 40 K; 33. p. Jan. Lobe, Sv. Križ pri Litiji, 10 K; 34. p.
Cec. Gašperič in Mar. Škriba 11 K 54 vin.; 35. p. Mar. Humek 10 K; 36. in 37. p. Mar. Martinšek, Dunaj, 20 K; 38 p. Mar. Kranjc, Polica, Višnja-gora. 10 K; 39. p. Fr. Lavrič in Mar. Aleš, Brez* niča nad Škofjo Loko, 38 K; 40., 41., 42. p. M. Pipan, Iv. Podlesnik, M. Pavlin, A. Novak 29 K 10 vin.; 42. b), 43., 44., 45. č. g. župnik Novak, Dragatuš, Mar. druž., 46 K, nabrale: A. Pirnat, B. Rogina, M. Hrvat, A. Jesih; 46. p. č. g. Fr. Vrhovšek, žup„ Dolenjavas, 10 K; 47. p. Franca Cimerman, Dolenjavas, 10 K; 48, p. Mar Zobec, Dolenjavas, 10 K; 49. p. Ana Pust, Dolenjavas, 10 K; 50. p. Bern. Filipič, Britof Rihenberg, 11 K; 51. in 52. p. A. Srnjak v šentjakobski Mar. družbi v Ljubljani 20 K; 53. p. Ana Ažman, Ljubljana, 10 K; 54. p. Marijina družba Šturije 10 K; 55. p. A. Ivanec, Trst, 10 K; 56. p. Beti Standekar, Gradec, 10 K; 57. p. v društvu sv. Marte, Gradec, 10 K; 58. in 59. p. Hel. Koritnik, Polhovgradec, 20 K; 60. p. gdč. T. Schoff 10 K; 61. p. Ana Ži-bert, G. Motnik, 10 K; 62. p. Franč. Novak, G. Motnik, 7 K 80 vin.; 63. p. Pavlina Pungartnik 8 K 60 vin.; 64. p. Mar. Metelko, Zavratec Studenec, 10 K; 65. p. Mar. Meglič 10 K; 66. p. Kai-ser Ignacij. Ljubljana, 10 K; 67. p. Fr. Špacapan, Trst, 10 K; 68. p. Mar. in Jan. Železnik, Podol-nica Horjulj, 10 K; 69. p. Mar. Jelenčič 10 K;
(Dalje prihodnjič.)
i
Po svetu.
Osemdesetletnica sv. očeta. Dne 2. junija so nastopili sv. oče Pij X. 80. leto starosti. Katoliški svet prosi ljubega Boga, naj bi ohranil vladarja sv. Cerkve na svojem mestu do skrajne meje človeškega življenja.
Važne besede so govorili sv. Oče Pij X. dne 27. maja, ko so novim kardinalom izročili barete; med drugim je vrhovni poglavar dejal kardinalom tudi to-le: »Če zadenete na osebe, ki se bahajo, da so verne in vdane papežu, a nočejo, da bi jih imenovali klerikalne, jim povejte, da so vdani sinovi le tisti, ki slede višjemu pastirju in njegovo voljo ubogajo . ..«
Kardinalski zbor šteje z novoimenovanimi kardinali 66 članov, in sicer 32 inozemcev ter 34 Italijanov. To razmerje je zadovoljilo neitali-janske katoličane, kajti doslej menda še ni bilo nikoli toliko inozemcev v kardinalskem kolegiju.
Kardinalski klobuk. Dne 6. junija je podelil prestolonaslednik Franc Ferdinand v dunajski
dvorni cerkvi kardinalski klobuk dunajskemu nadškofu dr. Pifflu in ostrogonskemu nadškofu dr. Csernochu.
Rim, V kratkem se bo proglasilo svetniško imenovanje blažene Ivane d' Are, device Orleanske. — Pričela se je svetniška obravnava o dijaku Dominiku Savio, ki je umrl kot 16 letni gimnazijec v kongregaciji Salezijancev.
f Dr, Josip Porzer, Dne 29. maja je umrl dunajski podžupan dr. Porzer, član krščansko-socijalne stranke. Značilne za njegovo odkrito krščansko prepričanje so besede, ki jih je govoril o priliki ko je bil izvoljen za podžupana cesarskega mesta: »Moje politično mišljenje je znano vsem vsled mojega javnega delovanja; to mišljenje se tudi zdaj ne bo nič spremenilo, ampak se bo kazalo v očitnem spoznavanju mojega katoliškega prepričanja.« Mož je v resnici pogumno in neustrašeno nastopal vselej, kadar je bila na Dunaju kakšna katoliška prireditev.
Duhovne vaje, Z Dunaja izvemo, da se je
duhovnih vaj, ki jih je imelo deželno plemstvo, udeležil tudi minister zunanjih zadev — grof Berchtold. — Od častniškega kluba se je udeleževalo duhovnih vaj v preteklem velikonočnem času 500 častrtikov, med njimi vojniminister in več generalov.
Kapucinski red ima skupno 53 provinc, 771 redovnih samostanov in 5852 patrov-duhovnikov. 1036 jih deluje na misijonih. Meseca maja so zastopniki (104) vseh provinc volili v Rimu novega generalnega predstojnika; izvoljen je P. Venance, ki je rodom Francoz iz verdunske škofije.
Ustoličenje novega solnograškega nadškofa dr. Kaltnerja se izvrši dne 5. julija.
Po domovini.
Novomašniki leta 1914. Posvečeni bodo {dne 56. julija v ljubljanski stolnici) sledeči gg. bogo-slovci:
a) Iz 4. leta: 1. Rupnik Frančišek iz Črnega Vrha nad Idrijo. — 2. Stanonik Maks s Trate.
—	3. Sušnik Frančišek iz Šmartna pri Litiji. —
4.	Zalokar Anton iz Mengša. — b) Iz 3. leta:
5.	Anžič Anton iz Sostrega. — 6. Dežela Janez iz Ledin. — 7. Platiša Janez iz Škofje Loke. — 8. Prebil Ferdinand iz Moravč. — 9. Sadar Janez iz Javorja pri Litiji. — 10. Stupica Jožef iz So-dražice. — 11. Vavpetič Frančišek iz Kamnika.
—	12. Vindišar Janez iz Šrnartna pri Kranju.
Ljubljanska škofija. Podeljene so župnije: Jesenice č. g. Ivanu Prijatelj, Gora nad Sodražico č. g. Ivanu Rihar. •— Premeščena sta bila čč. gg. kaplana: Leopold Erzin iz Št. Ru-perta v Trebnje; Jakob Širaj iz Kranjske gore k D. M. v Polju. — Za duhovnega pomočnika v Šmarje je prišel frančiškanski pater Sofronij Kozlevčar.
Ob otvoritvi belokranjske železnice dne 25. maja so ljubljanski knezoškof dr. A. B. Jeglič ob velikanski asistenci blagoslovili prvi vlak in železniško progo na kolodvoru v Novem mestu. Pri slovesnosti so peli novomeški gimnazijski dijaki pod vodstvom g. Hladnika. Povsod ob progi so vihrale slovenske in cesarske zastave. Daj Bog, da bi železnica prinašala dobrim našim Belokranjcem obilo sreče in kruha) Da bi se toliko ne izseljevali, ampak mogli bolj doma ostati in ohraniti svoje lepe domače šege in svojo staro vernost!
Zagrebški nadškof dr. Anton Bauer je prišel sredi junija na oddih na Bled. Ko se povrne v Zagreb, bo slovesno vstoličen kot nadškof.
Dijaška kuhinja v Ljubljani je v tekočem šolskem letu podpirala skupno do 54 poštenih dijakov. Predsednik društvu »Dijaška kuhinja« je č. kanonik Ant. Kržič, ki se skupno z marljivim odborom mnogo trudi, da bi to dobrodelno društvo pridobilo čim več prijateljev in podpornikov.
Letnina znaša 4 K. Doslej šteje »Dijaška kuhinja« okrog 200 članov, kar je vsekako premalo, če pomislimo, da je v tekočem šolskem letu oskrba za dijake znašala 4200 K. — Priporočamo dijaško kuhinjo vsem, ki bi radi kaj storili za podporo dobrih, a revnih dijakov.
Prvo hrvaško romanje v sv. Deželo. Pod pokroviteljstvom presv. gosp. dr. Antona Baura se poda dne 1. septembra tega leta romanje v sv. Deželo, v tiste kraje, kjer je naš nebeški Od-rešenik sprevajal svoje pozemeljsko življenje. Voditelji tega romanja so čč. očetje frančiškani v Zagrebu. Potuje se čez Trst, čez morje do Jafe, potem do Jeruzalema po železnici. Iz Jeruzalema bodo romarji obiskali sosedna svetišča: Betlehem, Sv. Janez v Gorovju, Emavs, Jordan in Mrtvo morje. Romarji se vrnejo nazaj 21. septembra. Za romarje so trije razredi: I. velja 500 K, II. 430 K, III. 300 K. Za ta denar imajo romarji vso vožnjo in vso postrežbo sem in tja. Vsak, kateri se želi udeležiti tega romanja, naj se oglasi na naslov: Vodstvo I. hrv. romanja v sv. Deželo, Zagreb, frančiškanski samostan. Slovenci se tudi lahko naznanijo č. g. p. Hieronimu Knoblehar, frančiškanu na Brezjah, Gorenjsko. Ta g. pater se je udeležil I. slovenskega romanja v sv. Deželo leta 1910 , vodil pa bo sedaj slovenske udeležence v hrvaškem romanju.
Celovec. (Koroško. — Slovenski del krške škofije.) Sveti oče Pij X. so dne 25. majnika t. 1. potrdili imenovanje dosedanjega kneza in škofa krškega dr. Baltazarja Kaltnerja za nadškofa solnograškega. Slovesen vhod v Solnogradu bodo imeli na. praznik obiskovanja M. D., dne 2. julija 1914. — S tem je prešlo v zmislu tridentinskega cerkvenega zbora začasno vodstvo in uprava nezasedene škofije na stolni kapitel. Le-ta je izvolil za kapiteljskega vikarja (za upravitelja v cerkvenih zadevah) g. stolnega prošta Gvidona Bittner-j a, za upravitelja škof. premoženja pa g. kn.-šk. kanclerja dr. Janeza Q u i 11 a. — Za srečno izvolitev novega škofa so pozvani duhovniki in verniki skupno moliti javno in zasebno. Zlasti morajo gg. duhovniki uvrstiti to molitev vsaki sv. maši; pri javni božji službi ob nedeljah in praznikih naj se z verniki v ta namen glasno moli po pridigi in pri litanijah popoldne. — Bin-koštna praznika je bilo v celovški stolnici bir-manih skupno 2106 otrok, med njimi dokaj slovenskih. »Sveta vojska« je le-te obdarila s tiskanimi opomini, naj se birmanski dan ne skruni z uživanjem škodljivih alkoholnih pijač; marsikdo bi pozneje ne bil postal pijanec, ako bi se mu na birmski dan bilo prizaneslo z alkoholom. — Za knezoškofijskega duhovnega svetnika je imenovan preč. g. Valentin Limpl, župnik v Kapli ob Dravi. — Prestavljen je g. provizor Franc Mikula iz Gorenjč na Dholico. — Gorenjče za-
časno sooskrbuje g. župnik France Uranšek iz Žvabeka (kateremu je v stalno sooskrbo podeljena tudi župnija Suha; torej ima zaenkrat t r i župnije, ki jih loči deroča Drava brez mostu. Posledica in slika pomanjkanja slovenske duhovščine na Koroškem!) — Razpisane so župnije: Šmartin na Dholici, Kokovo (že ponemčeno) in Komenda na Reberci. — Mašniško posvečenje bo letos v dneh 12., 14. in 15. julija, pričenši vselej ob 7. uri zjutraj v celovški stolnici. — 40 letni duhovniški jubilej bodo letos obhajali izmed Slovencev sledeči preč. gg.: Janez Bo-štjančič, duh. svetnik in župnik v Kamenu; Šimen Creiner, duh. svetnik in župnik v Št. Jakobu ob cesti ter Franc Šavbah, konz. svetnik in dekan v Domačalah. — 25 letni spomin duhovniškega posvečevanja pa opravljajo letos izmed Slovencev ti-le preč. gg.: Štefan Bayer, dekan, svetnik in župnik v Grabštanju; Martin Krejči, duhovni svet. in župnik v Borljah ter Anton Žak, župnik v Porečah.
Ober-Marxloh na Nemškem, Tukaj se je od 3. do 7. maja obhajal slovenski misijon. Vodil ga je č. g. pater Emilijan. Pridige so bile zelo dobro obiskovane, navdušeno so se pele majniške pesmi. V torek ob pol 7. so imele članice slovenske bratovščine skupno sv. obhajilo s slovenskim petjem pri sv. maši, katerega so se skoro vse udeležile. Dne 17. maja pa se je blagoslovila nova zastava naše rožnovenske bratovščine. Popoldne ob 5. uri so jo spremile belo oblečene deklice pred oltar. Solza je nehote zdrssila po licu ob pogledu krasne zastave v slovenskih barvah, v vrednosti 600 mark, prva za žene v Nemčiji. Č. g. župnik Koster, ki so za to nalašč prihiteli s svoje nove fare Walsum, in naš kaplan č. g. Hiilsmann sta vodila pobožnost, katero so pevci s krasnim petjem na koru povečali. — Ob 6. se je začela velika veselica v dvorani. Igrale so se igre: »Sveta Cita« in »Pri gospodi«, male, belo oblečene deklice pa so pod vodstvom tukajšnje nemške učiteljice gospodične Losberg prelepo predstavljale razne mične pomladanske igre, ki jih še nismo videli. Tudi pri igri smo videli, kako milo je slišati iz ust otrok, ki so sicer tukaj rojeni, lepi slovenski jezik. Starši, glejte, da boste vsaj doma z otroci slovensko govorili, kdo ve, kako bo otrok še potreboval materini jezik! Nikar se ne bojte; otrok se hitro nemško nauči, slovensko pa ne več, ko odrase. Čč. gg. Koster in Hiilsmann sta v lepem govoru pozdravila tako obilno udeležencev in posebno priporočala, naj se tudi procesije in ob sredah slovenske sv. maše tako številno udeležujemo. Domači gospod župnik Schirmann, naš veliki dobrotnik, slavijo v jedrnatih besedah velike zasluge očeta tukajšnjih Slovencev č. g. Kosterja in nas opominjajo k nravnemu življenju v tujini. Zapeli smo še par pesmi, tudi cesarsko, parkrat še zaoriii
»Živijo!« in končana je bila lepa slovesnost. — Hvala vsem truditeljem za slovenski rod na tujem! Hvala darovalcem in dobrotnikom nove zastave! Hvala tudi sosednim Slovencem, posebno č. g. Jensterju iz Marxloha, ki so nas s svojim obiskom počastili!
Marijine družbe.
Veličasten shod dekliških Marijinih druži kranjske dekanije v Velesovem, 2. junija, binkoštni torek so priredile dekliške Mar. družbe kranjske dekanije skupen shod v prijaznem Velesovem. Dan je bil krasen. Shoda se je udeležilo nad 1200 deklet s 15 zastavami. Vsa velika armada se je zbrala pri cerkvi sv. Marjete na Trati. Malo po 8. uri se je začela pomikati procesija proti velesovski cerkvi. Tropa za tropo, povsod pa se je čula »Lurška pesem«. Cerkev pred vhodom lično okrašena, z zvorika pa pozdravljajo zvonovi ter mogočni streli. »Marija bodi zdrava nam . ..« je zaorilo po prihodu v cerkvi iz stotin grl. Nad 400 deklet je nato prejelo sv. obhajilo. — Sledi primeren odmor. Ob 10. uri sv. maša pred izpostavljenim sv. R. T, Med sv, mašo je popeval zbor tržiške Mar. družbe pod vodstvom g. kaplana Goleta. Krasno petje! Kar menjavali so se glasovi ter skušali eden drugega prekositi, a vendar vse tako nalahno, prijetno — res nabožno. Prihajalo je iz srca pa segalo tudi v srca. Po sv. maši stopi na lečo dekanijski vodnik g. J. Brešar. »Strašna si, kakor urejena vojska«. Marijina družba bo tudi strašna, mogočna, ako je urejena. Urejena pa bo, če dobro pozna svoje sovražnike. Nered, nesloga, nepokorščina do vodstva, slabo nagnenje, slabe tovaršije, slabo časopisje so sovražniki, pred katerimi se je treba utrditi v urejeni četi pod zastavo Marijino. — Po slovesnih petih litanijah se je shod zaključil z zahvalno pesmijo ii.l blagoslovom z Najsvetejšim. Po blagoslovu zapojo zopet Tr-ščanke čveteroglasno: Nos cum prole pia bene-dicat Virgo Marija (z ljubim sinom nas blagoslovi Devica Marija) ter še nekaj Marijinih pesmi. Shod je bil končan. — Zdaj pa še nekaj. V .cerkvah se pripeti, da opravljajo cerkveno petje prav slabe dekleta, ki se celo norčujejo iz Marijinih družb in poštenosti, silijo se pa na kor le iz častihlepnosti. Naš shod je pa pokazal, da se dobijo iz vrst Mar. družb prav dobre pevke, ki bi pele res v božjo čast. Zato so pa po shodu gospodje vodniki soglasno sklenili sledeče: Cerkvene pevke naj bodo le iz Marijine družbe, zato naj se 1. nove cerkvene pevke jemljejo le iz družbe; 2. stare cerkvene pevke, ki so družbam nasprotne, odslove; 3. cerkvena pevka, ki bi bila radi kakega pregreška izključena iz družbe, se obenem izključi tudi iz cerkvenega kora. — Marija pa izprosi pri svojem Sinu, da bi ta naš shod rodil tudi obilo sadu!
Mladeniški tabor na Sveti Gori v Zasavju v
nedeljo, dne 24. maja t. 1., je uspel nepričakovano sijajno. K Mariji svetogorski, ki kakor mogočen kip kraljuje sredi Zasavja, je prihitelo do petsto mladeničev in še veliko drugega ljudstva, večinoma moških. V cerkvi smo videli štiri krasne zastave. Slikovit je bil pogled na vrsto 135 Orlov v kroju, ki so prišli iz Šmartnega, z Vač, Pre-žganja, Moravč, Radeč, Zagorja, Sv. Helene in iz Trbovelj. Lep vtisk so napravile Marijine družbe, zlasti iz Čemšenika in Šmartnega pri Litiji, številno zastopane so bile družbe s Prežganja, Štange, Moravč, Vač, Hotiča in Kresnic. Cerkveni kor je častno rešil svojo nalogo. V živem spominu ostane fantom govor o preporodu mlade-niškega življenja po krščanskih načelih. Govornik je vzel snov iz življenja za življenje. Pod orjaško svetogorsko lipo, okoli katere še niso zamrle pripovedke iz turških časov, se je pod predsedstvom litijskega župa.-a Brica vršil mladeniški tabor, na katerem sta govorila zlasti člana ljubljanske Marijine družbe gg. dr. Pogačnik in dr. Adlešič. Prvi je slikal turške čase, ko je tudi s Svete Gore plapolala grmada v znamenje. kadar se je bližal Turčin. Takrat so pradedje morali zamenjati plug in motiko za meč. A kar so bili dedje z orožjem, tc naj bodo sinovi z duhom in srcem. Svoje srce pa darujmo samo Bogu in njegovi Cerkvi. Dr. Adlešič pa je pozival mladeniče, naj bodo njihova srca mogočen jez, ki ga ne bo mogel sovražnik svete vere prekoračiti in izbrisati mladini s čela križ, ki ga je začrtala otroku verna mamica slovenska. Lepe so čepice, lepe svetinjice, a še lepši nego šmarnice pa so govori iz ust fantov samih. Član čem-šeniške Marijine družbe, Ivan Benko, je navduševal mladeniče, naj se v vsaki župniji posvetijo družbi Brezmadežne. Okrožni predsednik Orlov, brat Gale s Prežganja, pa je z mladeniškim zanosom vnemal tovariše v ljubezni do domače grude; naj ne hodijo v brezsrčni, daljnji svet iskat opoteče sreče, ki se najde le med svojimi, na lastni zemlji, v lastnem srcu; a da jo dosežemo, posvetimo se Brezmadežni in pod njeno belo zastavo si jo bomo priborili. Res so se mladeniči pri litanijah v cerkvi posvetili Brezmadežni ter polni blagih čuvstev nesli navdušenje v srcu vsak na svoj dom.	Fr. Majdič.
Novocerkovška dekaaija. Dekliške Marijine družbe cele novocerkovške dekanije smo imele dne 27. majnika t. 1. velik sestanek pri Devici Mariji v Vojniku. Veličastno je bilo pogledati, ko nas je okoli 800 z zastavami in s trakovi stopalo pevajoč lavretanske litanije k Marijini cerkvi. Vlč. g. župnik Alf. Požar so nam kot dekanijski nadzornik Marijinih družb v prelepi pridigi stavili pred oči najlepše ogledalo — Marijo, in nas poživljali k čistosti, ponižnosti, potrpežljivosti. Nato se je darovala slovesna sv. maša. Med sv
mašo je bilo skupno sv. obhajilo. Po sv. maši smo pa imele na dvorišču BI. Žgajnarja skupno zborovanje. Navdušeno je iz stoterih dekliških grl zadonela naša himna: »Tebe izbrali smo, Devica«. Zborovanje so vodili gosp. dekanijski voditelj. Nastopila je župnija za župnijo, najprvo s pevskim zborom in nato z govorom. Obravnavale so se sledeče snovi: Marijina družbenica iz Frankolovega je govorila, kako lahko Marijina družbenica deluje za javni blagor. Družbenica iz Vojnika je obravnavala, kakšno bodi vedenje Marijine hčere med svetom. Družbenica iz Doberne, kako se naj po Marijinih družbah širi treznost; novocerkovška, kako naj delamo proti brezverskemu in za katoliški tisk. Posebno je naglašala, da je treba, da je vsaka družbenica naročena na »Bogoljuba«, vsaka krščanska hiša pa na »Slovenskega Gospodarja«. Mladenka iz Šmartna pa je svarila pred polovičarstvom v Marijinih družbah. Popoldne smo imele pri župni cerkvi v Vojniku pete litanije presv. Srca Jezusovega, potem pa skup: o posvečenje Brezmadežni, nakar smo v slovesnem »Te Deum« zahvalile Boga in Marijo za prelepo uspelo slovesnost.
Rojan pri Trstu, V zorni dobi 22 let je legla k večnemu počitku odbornica naše družbe Justina Piščanc. Bog jo je bil obdaroval z izredno lepo postavo in telesno lepoto in kar bi bilo drugim dekletom (zlasti pri nas, na vročem tržaškem ozemlju) v povod grešnih strasti in navad in konečnega pogubljenja, to je našo Justino vedno opominjalo, da je uprav ta svoj cvet mladih let Mariji izročila in darovala. Ko se je bila družba v Rojanu ustanovila, je bila ona še 12-ietna deklica, a vendar se je z vsem žarom svoje čiste duše oklenila družbe in njej zvesta ostala, da, v čednostih tako napredovala, da so jo so-sestre izvolile za odbornico. Njen pogreb je bil veličasten in presunljiv. Tu imamo priliko videti dovolj lepih pogrebov, a vendar takega še ni videla bližnja tržaška okolica, kakor je bil pogreb Justine. Bil je pravi zmagoslavni pohod deve čistosti in vsi, tudi taki, ki so zdavnaj izgubili smisel za čedno krščansko življenje, taki, ki iim je čistost in samozataja, laž in hlimba so zavzeti gledali ta triumf in enoglasno priznali, da jih je pretreslo do dna duše. Pred hišo žalosti je govoril voditelj, pevke so zapele v slovo, zastava je še enkrat pozdravila svojo zvesto bojevnico. Ljudstvo ob straneh (lahko rečemo, da ga je bilo okoli 4000) pa je glasno jokalo. — Sedaj počiva doli pri sv. Ani na velikem tržaškem pokopališču in nad ostanki njenega deviškega trupla se dviga lep spomenik z napisom:
»Ko prve cvetke vigred je trosila in slavček vglašal vže si je svoj spev tedaj te vzela nam je smrt nemila, nadlog rešila te in zemskih rev.
Cvetela si kot zorna roža majska in bila vzorna si Marij'na hči, zdaj tebe vigred že obseva rajska, k Mariji dvigaš blažene oči.
Oj, prosi jo, Justina naša mila, naj milostno upre na nas oko, da b' z vencem zmage tudi nas ovila, ko skupaj združi nas nebo.«
Letos se pripravljamo tudi na desetletnico naše družbe, ki jo bomo slovesno praznovali mesca decembra. — Dne 10. junija smo izgubili drugo dobro Marijino hčer, Svetko Kobau, ki se je tisti dan poročila z dobrim krščanskim mladeničem - domačinom. — Tudi birmo smo imeli mesca maja in naša družba je veliko pripomogla, da se je slavnost kar najlepše izvršila v zadovoljstvo vseh, saj je itak ona kvas vsega verskega življenja in snutja v tem tržaškem predmestju.
Preserje pri Ljubljani. Dne 2. junija, na bin-koštni torek je bil na Žalostni gori pri Pre-serju shod vseh dekliških Marijinih družb vrhniške dekanije. Prva sv. maša je bila ob 6. uri, poiem so sledile druge, vmes se je spovedovalo in obhajalo, ob četrt na 10. uro pa je bila pridiga in slovesna sv. maša Oboje opravilo je imel g. dekan vrhniški Frančišek Hoenigman. V lepem govoru je narisal zbranim družbenicam srečo Marijinih deklet, ki žive po navodilih in pravilih Marijine družbe Ob 11. uri so bile pete litanije Matere božje z blagoslovom. Dekleta so ves čas do poldneva veselo prepevale v lepi cerkvici žalostne Matere božje in ob sklepu pred razhodom se skupno še enkrat posvetile preblaženi Devici.
Selca. Letos je že deseto leto, odkar je pri nas ustanovljena moška in materska Marijina družba. Kako naj praz:i.lemo ta veseli spomin? Oskrbeli smo za vse štiri Marijine družbe Marijin misijon, oziroma petdnevne duhovne vaje od 17. do 21. maja. Vodil jih je vlč. g. dr. Ant. Zdešar. Majniška Kraljica nam je naklonila novih milosti in novih udov je privabila pod svoje materno varstvo. Na Vnebohod je bilo slovesno sprejetih 81 novih udov, med njimi največ mla-deničev. Vidi se, da ima Marijina zastava pri vseh in tudi pri naših fantih temveč spoštovanja in ljubezni, čim odločneje se bojuje proti brez-miselnemu plesu. — Ko smo po slovesnem sprejemu vsi skupaj ob: rovili »posvečenje« ter obljubili neomajno zvestobo in vdanost svoji nebeški Materi, nas ni bilo malo. 107 mož, 308 žena, 109 mladeničev in 277 deklet — to je naša armada Marijinih sinov in hčera. Eden čez osemkrat sto nas je, pa še nismo na višku. Še jih vidimo in čakamo, kdaj jih milostna roka Marijina presadi na svoje gredice. Za nami pa stoji
44članska vrsta kandidatov in lepo se že razvija ljubka drevesnica za naše Mar. družbe — Marijin vrtec, ki vzgaja že do 300 mladih pevcarjev.
—	Odkar obstoje naše družbe, je umrlo že 81 članov. Upamo, da se že radujejo v večni družbi Marijini. — Po slovesnem sprejemu se je v »Društvenem Domu« uprizorila igra »Dve materi«, polna neomajnega zaupanja do Marije. — Takoj v ponedeljek pa so dekliške Marijine družbe iz selške doline — nekaj tudi iz cirkniške dekanije
—	napolnile prijazno cerkev Matere božje v Davči. — Tako naj kraljuje Marija v selški dolini in v selški fari .
Podgrad v Istri. Na praznik presv. Trojice, 7. junija, imele smo izvanredno slovesnost — blagoslovljenje novega družbinega bandera, katere slovesnosti so se udeležile tudi sosednje Marijine družbe iz Jelšan, Hrušice in Starada s svojimi zastavami. V našo novo cerkev šle smo v procesiji, na kar je bila krasna pridiga, blagoslovljenje bandera, posestrenje istega z drugimi banderi in slovesen blagoslov. — Naša družba se je nekoliko skrčila — to pa radi nesrečnega plesa, ki našo sicer dobro mladino tako zelo kvari. Upamo, da bo z mlajšimi bolje. V zimskem času smo imele večkrat poučna skioptična predavanja; veselico s petjem, tamburanjem ir. igro »Sveta Germana« z živo sliko na belo nedeljo. Knjižnica sedaj v poletnem času bolj počiva, bo pa pozimi bolje. V kratkem se ustanovi tudi »Marijina družba za krščanske matere« in Marijin vrtec za dečke. Seveda, pri nas gre vse počasi — smo pač v Istri.
Melviče na Koroškem. Na praznik Marijinega oznanjenja je minulo leto, odkar se je pri nas ustanovila tako zaželjena Marijna družba. Štela je po prvem sprejemu 20 deklet. Tekom enega leta je narasla za 8 članic. Glavna druž-bina patrona je Marija brezmadežna, drugi patron sv. Alojzij. Sv. zakramente prejemamo mesečno, nekatere tudi na štirinajst dni. Shode imamo vsakih štirinajst dni, katerih se vse prav rade udeležujemo. Odkar je bil v sosedni fari na Brdu sv. misijon, se nam je pridružilo 21 novink. Imamo novo zastavo, katero so blagoslovili dne 17. maja č. g. dr. Lambert Ehrlich iz Celovca. Bil je to eden najslovesnejših dni za našo družbo. Dobile smo zopet novo veselje in pogum. Nato je* sledila igra »Fabiola in Neža«. Žalibog je pri ras še veliko deklet, ki ne marajo za Marijino družbo. V svoji zaslepljenosti si iščejo rajši veselje na tem nesrečnem plesu. Dal ljubi Bog, da bi se jim zjasnilo v glavi, preden bo prepozno! Me pa jim bodimo v zgled v tem oziru posebno s tem, da se popolnoma in prostovoljno odpovemo največjemu sovražniku družbe v tem kraju — plesu!
Iz Št. Vida pri Zatičini. Pred kratkim je poročal »Bogoljub« o naši Marijini družbi, ki se je začela lepo razcvitati pod vodstvom g. voditelja
J. Miklavčiča. Sedaj so nas zapustili ter šli na svojo novo službo v Zavrac. Veliko dobrega so storili za družbo v tem kratkem času. Delovali so za razne odseke, ki jih imamo, skrbeli, da se je zopet poživilo petje v družbi. Še posebno so skrbeli za češčenje sv. Rešnjega Telesa, tako da molimo vsako nedeljo molitveno uro pred in po krščanskem nauku, katere se rade udeležujemo. Trudili so se posebno, odpraviti slabe razvade, ples in posedanje v gostilnah, kar je bilo še tu in tam dobiti v naši družbi; pa dosegli so mnogo uspeha. Dekleta, pokažimo, da se brez plesa in gostiln lahko veselo živi, saj ples in Marijina družba nista za skupaj. Pridite raje v cerkev k molitveni uri, mesto da bi šle v gostilno! Rav-najmo se po naukih in opominih gospoda voditelja, in tako bo njih trud in delo obrodilo veliko lepega sadu; v srcih naših pa jim ostane hvaležen spomin.
Breznica. V dneh 3., 4., 5. in 6. majnika je imela dekliška Marijina družba duhovne vaje, katerih so se udeležile dekleta polnoštevilno. Vodili so jih brezniški rojak č. g. pater jezuit J, Pristov, ki naj jim bode ob tej priliki izrečena najtoplejša zahvala.
Dole pri Litiji- Tudi k nam prihaja »Bogoljub« v precejšnji množini. Pridna dekleta ga prav zvesto prebirajo in se tudi po njegovih naukih ravnajo. Pač pa je v naši družbi tudi nekaj slabih deklet, ki popivajo in se vlačijo po gostilnah z drugim spolom. Tak plevel naj se po-ruje in vrže proč, vun iz družbe Marijine! Vas dekleta, ki še niste zgrešile prave poti, pa lepo prosim, ostanite . zveste svoji nebeški Materi Mariji! Vpišite se, če se še niste, v Družbo treznosti! S tem boste ložje premagale strast pijančevanja. Zahajajte rade k lepim šmarnicam in pospešujte, kolikor mogoče, vsakdanje sveto obhajilo! Z božjo pomočjo in lepim zgledom odvračujmo dekleta od slabe druščine!
Ptujska okolica. Na belo nedeljo dne 19. aprila, ob pol 10. uri imeli so č. g. P. Benko Čirič pridigo o Marijini družbi in tudi podali nasvete in nauke izstopivšim šolarjem v slovo za bodoče življenje. Nato je bila levitirana sv. maša, med sv. mašo skupno sv. obhajilo učencev in učenk. — V nedeljo, 3. maja, ob pol 10. uri so imeli zopet pridigo o Marijini družbi, vabili mladeniče in dekleta vanjo. Po sv. maši pa so nanovo sprejeli v družbo 72 deklet. Toliko število že ni bilo sprejetih več let. Dragi župljani, držite se njihovih lepih naukov in opominov. Tudi prosite ljubega Boga, da jih ohrani še mnogo let v naši širni župniji. Saj ravno pri nas v Ptuju je gnezdo slabega časopisa in zelo velika alkoholna povo-denj! Torej le v vojsko — pa v »Sveto vojsko«! Pogum in dajte se pridno zapisati v razne bratovščine, Marijino družbo in tretji red!
Škale. Na velikonočni pondeljek imeli smo
nauk za Marijino družbo. Ta nauk nam bo posebno ostal v spominu, ker smo se vsi skupaj poslavljali od naše spoštovane, zgledne prednice, ki se je podala v samostan k usmiljenkam. Bilo pa je tudi pretresljivo zato, ker ta dan so pre-seiali družbo kakor pšenico — s plesalkami proč brez usmiljenja! Res je čudna strast ples, da rajše vse zgubi: Marijo, dobre tovarišice, lepe nauke, kakor pa bi pustila ples! Hčere Marijine, varujmo se plesa, da ne priplešemo v pekel! — Zdaj v maju imamo častno stražo pred Marijinim oltarjem. Že ob peti uri so družbenice v cerkvi; pridejo z znakom ter opravljajo molitveno uro, vsak dan druge.
Iz Harij pri Trnovem. Na vnebohod, 21. maja je spet prispelo mnogo ljudi v Harije, kjer je Marijina družba poskrbela za izobrazbo uma in veselje srca z igro »Lep zaslužek« in s petjem ter dvema prizoroma, ki so ju igrali otroci Marijinega vrtca. Vodili sta vso prireditev gospodični učiteljici Gržina in Justin. Vsem članicam pa kličemo: na delo!
Iz Sostrega. Dolgo časa nismo pisale v »Bogoljuba«, smo ga pa toliko bolj pridno brale. Spomladi smo najprej zbudile odsek za petje in smeh (Prav, prav, le malo posmejajte se! Ur.), ker nas je pozimi preveč zeblo. Odslej bomo imele skušnje prvo in tretjo nedeljo v mescu. Povabljene so vse, ki imajo kaj žilice in veselja za to. Evharistični odsek se glede sv. obhajil dobro drži, okoli 30 jih hodi po večkrat na teden k obhajilu. Pogreša se pa več gorečnosti za molitvene ure. Olepševalni odsek skrbi, da je cerkev vedno snažna in ima dovolj lepega perila. Sedaj je dobila zopet dva umetno izdelana oltarna prta, delo domačih deklet. Ko bi še enkrat doživele, da bi bila cerkev lepo slikana, potem bomo pa v resnici srečne. Časnikarski odsek je letos agitiral in pobiral po vaseh tudi naročnino za Mohorjevo družbo. Vrtec za dečke in deklice lepo napreduje. Zapisanih je okoli 60 dečkov in okoli 100 deklic. Vodi ga iz prijaznosti vrla : asa gdčna. učiteljica. Imajo vsak mesec skupno sveto obhajilo in popoldne svoj shod, kjer se prav prijetno zabavajo. Abstinenčnega smo pa nalašč hotele izpustiti, da bi Vas ujezile. (O, kako ste poredne! Ur.) Pa potem dopisa morda še sprejeli ne bi. Zato izdamo, da nas je v prvi stopinji 52 (No, to bo pa že! Ur.), v drugi pa nekaj manj. — Hvaležno smo se poslovili 16. maja v društvenem domu od prejšnjega gosp. župnika. Orel in Marijina družba sta jim priredila lepo odhod-nico, 16. maja pa novemu g. župniku krasna podoknico.
Novice iz Amerike. V Indianapolis se je vršila v nedeljo, 7. decembra, lepa slovesnost, namreč č. O. Bonaventura Ciček so blagoslovili novo zastavo Marijine družbe. Ob pol treh je prikorakala mala četa Marijinih hčera v procesiji
v slovensko cerkev sv. Trojice, kjer se je naj-prvo molil sv. rožni venec, potem je sledil blagoslov nove zastave; po blagoslovu pa kratek jedernat govor patra Bonaventure o pomenu Marijine zastave. Po blagoslovu in govoru so bile slovenske pete litanije. Cerkev je bila krasno električ: o razsvetljena, kar je še bolj poveličevalo slovesnost.
Spominjajte se umrlih!
Ivana Zaje, Ljubljana, 12. marca.
Helena Zupančič, Ljubljana, 10. aprila.
Ana Križe, Semič, 17. maja.
Ema Podržaj, Ljubljana, 18. maja
Marija Žužek, Sv. Gregor, 19. maja.
Frančiška Jelovšek, Vrhnika, 4. junija.
Ivana Mrzlikar, Vrh: ika, 4. junija.
Pavla Čeren, Ježica.
Cecilija Hribar, Sostro, 26. maja.
Marija Oset, Vojnik, 26. aprila.
Silva Selišek, Ljubljana, 6. aprila.
Misijoni.
f Kanonik Tomaž Kajdiž (umrl dne 17. junija 1914) je bil velik prijatelj katoliških misi-jonov. Vedno je radodarno podpiral razne misi-jone ter bil zvest naročnik in čitatelj važnejših misijonskih časopisov. Kot predsednik misijonske bratovščine »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda« si je pridobil velike zasluge za napredek misijonske misli v naši domovini. Še na smrtni postelji se je posebno razveselil letnega poročila : Apostolstva sv. Cirila in Metoda«. Velik del svojega skromnega premoženja je določil v namen Apostolstva za vzhodne misijone. Umrlemu g. ka~ oniku gotovo še posebno veljajo Gospodove besede, s katerimi je svojim apostolom obljubil plačilo za misijonsko delo in s katerim je g. kanonik pri zadnjem posvetovanju »Apostolskega odseka« priporočil misijonsko delovanje: »Veselite se, ker so vaša imena zapisana v nebesih.«
God sv. Cirila in Metoda se bo po cerkvenem koledarju letos praznoval dne 7. julija. Ta dan in v osmini se udje Apostolstva sv. Cirila in Metoda lahko udeležijo popolnega odpustka pod navadnimi pogoji.
Misijonska slavnost. V nedeljo, dne 5. julija se bo v ljubljanski stolni cerkvi vršila misijonska slavnost Apostolstva sv. Cirila in Metoda. Ob tri četrt na 4. uro bodo slovesne litanije, ob štirih pa slavnostni misijonski govor; govoril bo profesor dr. Alojzij Merhar o blagoslovu apostolskega delovanja.
Molitvena ura za misijone. Po naročilu ljubljanskega knezoškofa se bo prvo nedeljo meseca julija po vseh cerkvah molila ura molitve v namen Apostolstva sv. Cirila in Metoda. Pri tej
priliki naj se molita tudi dve molitvi, ki ju je Apostolstvo izdalo na posebnih listkih.
Molitve za zedinjenje razkolnikov je izdalo Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Dobivajo se brezplačno v prodajalni Katol. tiskovnega društva (Ničman).
Kraljestvo božje na Vzhodu, V. letno poročilo Apostolstva sv. Cirila in Metoda. S sedmimi slikami. Cena 24 vinarjev. — Vsebina te knjižice je zelo zanimiva in vzpodbudna. Pod naslovom Dornotožje« nam pesnik Silviti Sardenko opisuje spreobrnjenje bosenske deklice Georginke Pavlovič; lep zgled pobožnosti in gorečnosti. Potem se vrstijo zanimiva in živahna poročila iz Črnegore, Macedonije, Bolgarije, Turčije i. dr,
Dobre knjige.
Izšla je knjiga »Dragoceni biseri«, ki jo je spisala Pepica Senica. Knjiga je namenjena naši katoliški mladini, mladeničem in dekletom. Preveva jo pravi narodno-katoliški duh in je v prvi vrsti namenjena naši slovenski organizaciji. Ker je zelo podučljive in koristne vsebine, isto toplo priporočamo. En komad stane s poštnino samo 60 vinarjev, 10 komadov pa samo 5 K 20 vin. Naroča se v »Katoliški bukvami« v Ljubljani, v Cirilovi tiskarni v Mariboru in pri pisateljici Pepici Senica, Šmarje pri Sevnici, Štajarsko. —-Marijine družbe, dekliške zveze. Orli in izobraževalna društva, sezite pridno po nji!
V MOLITEV SE PRIPOROČAJO:
Oče, vdan strastnemu igranju, — Družina za hišni mir. — Mladenič, da bi opustil grešno znanje. — Moralno stanje mladine v neki du-hovniji. — Vdova, ki je po krivdi zapeljivega sveta zašla na kriva pota. — Dva bolna mladeniča. — Mladenič Marijine družbe za krščansko življenje, darove Sv, Duha in uslišanje v važni stanovski zadevi. — Brat v Ameriki, da bi si ohranil sv. vero ter se varoval slabe druščine. -— Oseba za ozdravljenje hude, večletne bolezni. — Žena za ozdravljenje bolne noge. — Sin, da bi se odvadil hude jeze. — Mati svoje otročiče, da bi jih Bog blagoslovil na duši in telesu, za mir in blagoslov božji pri hiši ter srečo pri živini. — Brat, da bi se povrnil na pravo pot ter vredno sprejemal sv. zakramente. — Žena, da bi bila bolj potrpežljiva proti svoji družini. ■— Neka oseba za milost kesanja. — Mladenič-vojak za dušno in telesno zdravje. — Mlada žena v veliki nadlogi. — M. K. svojega sina. — Neko dekle, da bi dobila primerno službo in za uslišanje v zelo važni zadevi, — Neka oseba za milost napredovanja v čednostih, vest: o spolnovanje stanovskih dolžnosti, za dušni mir in stanovitnost ter bolnemu očetu za potrpežljivost in srečno
zadnjo uro — K. D. za dušni mir, pravo spoznanje, zmago v skušnjavah in uslišanje v veliki zadevi. — Mladenka v nevarnih letih življenja za odvrnjenje nečistih skušnjav, dobro spoved in zdravje. — Družina za mir in ljubezen med seboj. — Bolan duhovnik, — Mladenič, da bi se odvadil nečistosti, — Mladenič, da bi se odvadil grešne navade, ki mu škoduje na duši in telesu. — A. R. za srečen izid v neki zelo važni zadevi. — Mladenič za stanovitnost, dušlo in telesno zdravje. — Dve družini, zašli na kriva pota. — Abstinent za zdravje. — Goreč duhovnik v velikih težavah se prav posebno priporoča vsem dobrim dušam v prisrčno molitev.
Zahvale.
N. N. sv. Frančišku Ks., presv. Srcu Jezusovemu in Brezmadežni za pomoč v stiskah. — Marija Šporn, Mariji Pomočniki in sv. Antonu za vrnjeno zdravje, — Marijina hči presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu in sv. Antonu za večkratno uslišanje v hudih dušnih stiskah. -— F. M. presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu za podelitev stanovitnega zdravja. — Ana Jaklič, Materi božji, sv, Jožefu in sv, Antonu za pomoč v neki posebni stiski ter za ozdravljenje hude bolezni, — Angela Zakrajšek Bogu, Brezmadežni in sv. Antonu za uslišanje v neki zadevi. — Marijina hči presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu ter sv. Antonu za zboljšanje hude bolezni v nogi. — Franja Brence z družino, preblaženi Devici Mariji za vrnjeno zdravje po hudi bolezni. — Neka oseba presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu ter sv Antonu za srečen izid velike pravde. •— Marijina hči presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu, sv, Jožefu ter sv. Antonu, da je neka trdovratna oseba opravila velikonočno spoved. — Marijina hči presv. Srcu Jezusovemu in Materi božji za zboljšano zdravje po triletni hudi bolezni ter za sprejete dušne in telesne milosti. — A. V. v Grgarju presv. Srcu, Brezmadežni Devici Mariji, sv. Antonu Pad,, A. M, Slomšku in častitljivemu don Bosku za uslišano prošnjo. — Neka žena Materi božji in sv. Luciji za zdrave oči. -— Čast in hvala presv. Srcu Jezusovemu! Kdor si želi kakšno čednost izprositi ali se katere posebne napake iznebiti, ta naj zaupa v pomoč presvetega Srca Jezusovega in bo uslišan. Pred par leti se je prikradla v moje srce grda nepotrpežljivost; pri vsaki priliki, kadar bi bilo treba kaj potrpeti iz ljubezni do staršev ali do bližnjega, že pri majhnem razžaljenju sem bila nevoljna in se jezila. Sicer sem nazunaj še skrivala svojo nevoljo, ampak kuhalo se je v srcu. Trajala je ta nepotrpežljivost skoraj pol leta; bila sem že sama sebe nevoljna, ker kljub
pogostnemu prejemanju sv. obhajila in zlatim naukom skrbnega dušnega pastirja se ni nič na boljše obrnilo. Bilo je mesca junija, ko sem neki večer po izpraševanju vesti zopet obžalovala grdo razvado; silno sem želela poboljšanja, in ko sem tako premišljevala, šine mi v glavo misel: Imej trdno zaupanje v pomoč presv. Srca in opravljaj pred vsakim prvim petkom v mescu devetdnevnico v čast presv. Srca, sprejmi tudi devet prvih petkov v mescu zadostilno sveto obhajilo v ta namen. — Ta sklep je bil s pomočjo Marijino in angela variha izvršen; sicer sem že večkrat opravljala pobožnosti devet prvih petkov v mescu, a nikoli s takim zaupanjem kakor tokrat in -— bila sem uslišana; minulo je že leto dni, kar sem z božjo pomočjo prejela v večji meri zaželjeno potrpežljivost. Hvala presv. Srcu Jezusovemu!
LISTNICA UREDNIŠTVA.
V zadnji številki nam je pa tiskarski škratelj napravil eno tako, da je že predebela. Na strani 189. na ko:<cu članka »dekliška M. D. in telovadba« je tiskano: «Op, uredništva. Bog in vodstvo M. D. se s tem člankom popolnoma strinja.« Brati pa bi se moralo: »Op. Uredništvo «Boglj.« in vodstvo M. D. se itd.« Da se je mogla ta kosmata napaka primeriti, je vzrok ta, ker je urednik to opazko pripisal šele pri korekturi (popravljanju) in potem ni več videl, če je prav postavljeno. Sicer je pa vsak, kdor ima zrno soli v glavi, moral takoj uvideti: tukajle pa gotovo nekaj ni prav, mora pa že škrat imeti svoje krempeljce vmes.
Gospodom
sotrudnikom. Prosimo prav lepo, da bi blagovolili članke za vsako številko poslati pravočasno, in sicer do 10. v mescu, kakor je na platnicah pisano. Težko je uredniku, ki ima že toliko pisanja, zadnje dneve na razne kraje pisati »pošljite nemudoma!« ali pa osebno nadlegovati gospode po Ljubljani. Ako ni rednih prispevkov pravočasno, se poišče kaj drugega, nazadnje pa pride toliko, da ni moč noter spraviti. Torej veljaj za vprihodnje pravilo: Kar (člankov) pride do 10., se sprejme; kar pozneje, počaka! To pa ne velja o dopisih, ki se sprejemajo še po 10.; a tudi ni varno ž njimi odlašati, drugače se lahko zamudi. — Dopošiljalcem knjig. »Bogoljub« ocenjuje in priporoča samo one knjige, ki po svoji vsebini spadajo vanj: nabožne ali vsaj deloma verske vsebine. Doposlano nam je »Za svetovno razsodišče«, »Izobraževalna knjižica« iz Kranja, I. zvezek, več knjig »Katoliške bukvarne« itd. Mi vse najtopleje priporočamo. — Nekaj člankov, 12 dopisov, nekaj zahval in skoro vsi darovi (vsega za 16 strani) prihodnjič.
Urejuje: Janez Ev. Kalan.
obrniti vernim dušam v prid. Udje škapulirske bratovščine karmelske Matere božje dobe en popolni odpustek v farni cerkvi, če ne morejo obiskati karmelske redovne cerkve.
19. Nedelja. Popolni odpustek udom bratovščine sv. Rešnjega Telesa kakor 2. dan.
22. Sreda. Sv. Marija Magdalena. Popolni odpustek udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa kakor 2. dan.
24. Petek. Sv. Frančišek Šolan. Popolni odpustek tretjerednikom,
26. Nedelja, zadnja v" mescu. Sv. Ana, mati Marijina. Popolni odpustek: a) vsem vernikom, ki prejmejo svete zakramente in molijo po namenu sv. očeta; b) vsem vernikom, ki trikrat na ieden skupno molijo sv. rožni venec.
29, S r e d a. S v M a r t a. Popolni odpustek udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa kakor 2. dan.
31. Petek. S v. I g n a c i j L o j o 1 a n s k i. Popolni odpustek udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa kakor 2. dan.
Razširjane Josoliiitui"!!
Marija Alešovec
Ljubljana, Poljanska cesta št. 15.
se priporoča preč. duhovščini za izdelovanje vsako vrstnega perila ter jamči za dobro blago in točno postrežbo. Izdeluje tudi vsakovrstno ceritveno perilo iz najboljšega češkega in moravskega platna po najugodnejši ceni.	2044
Opozarjamo tem potom na oglas domače urarske trvrdke F. Čuden na 2 str, ovitka
Misij on.
Hčerke iz dobrih rodbin, ki čutijo v sebi poklic za redovni-štvo in se hcčejo posvetiti vzgoji revnih otrok in misijonskemu delu v tu- in inozemstvu, se sprejmo v 033
samostan Srca Jezusovega
(Herz-Jesu-Kloster) Dunaj XXI. Leopoldinerstrasse 123.
Steckenpferd-Milino mlečno milo
je siejkoprej neobhodno potrebno za raci|onaino negovanje kože in lepote. - Vsaki dan pohvalnice. Dobi se povsod a 80 vinarjev.
t
|VsaKi dan I
otrdi to prepričanje: nežno vonjavo, istotako fini okus, — polno zlatorujavo barvo da naši kavi edino le dobroznani, izkušeni zagrebški
„kavin pridatek pravi :Franck:" s tovarniško znamko »kavin mlinček".
etoo 128/25.644
Izboljša in najsigupnejša prilika za štedenje!
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6, pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela Jnion" za frančiškansko cerkvijo	■
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadruž-	®
niki temveč tudi cela dežela Kranjska, in jih obrestuje po	§§|
^as	brez kakega od-
§§|	bitka, tako da
SS	prejme vložnik
iffii	od vsakih vlo-
jijgj	ženih 100 kron
H	čistih obresti
®	4-75 K na leto.
gaj	Stanje vlog je SS bilo koncem
i§§	marca 1914 čez
Bff	22 mihjonov K.
Sfi	Zanalaganjepo
JU	pošti so poštno-
jg|	hranilnične po-
8H	ložnice brezpl.
jifjl	na razpolago.
Ilaše gospodinje! Zahteuaffe vedno pri useh trgovcih
Kolinsko kaulno primes
u korist obmejnih Slouenceu.
Grlčor & Mejne
Llublinno, Prešernova ulica 9
priporočata svojo največjo zalogo
zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke in novosti v konfekciji za
dame.
Bogata zaloga
Sioalnfli strojeu,
koles, pisalnih strojeu
Ljubljana,
Dunajska cesta 17. ^
Železnica
za prevažanje materijala
Lokomotiva na motor s 24 vozovi in 3 km tračnic ter 1 mostna telmica so ceno na prodaj. — Vprašanja odpošilja pod : »Walzwerk 1588« J. Rafael, Dunaj, Graben 28.	1651
□aaaaaaaaDaaaannna
d Velikanski uspeh! d
Največje zanimanje.
Znamke koles, po katerih se najbolj povprašuje in so najbolj priljubljene, so neizpod-bojno:
dobro in ceno ljudsko kolo.
flesterr. Watfenfabrfks-Gesellscliaff in Sleyr.
Ceniki zastonj in franko pri zastopnikih: Ivan Jas in sin, Ljubljana. — Ign. Šuligoj, Sv. .Lucija ob Soči. — M. Sbill, Mokronog. — Fr. Kenda, Novo mesto. A. G-atsch, Kostanjevica. — F. Tschinkel, Kočevje.
□uuauunuunam: innaaa
0STHI1K1!
3	m sukna za kompletno moško obleko . . K 14—
4	in pol m modnega blaga za žensko obleko „ 12-50 40 m ostankov za obleke, bluze in perilo . „ 20 — 20 m „ „ ., „ „ „ . ,, 10—
1 kos alpske tkanine (23 m)........... 12—
1 „ tkanine „Praga" .............. M'—
pošilja poštno obratno po povzetju tkalnica Alojzij Križek, Sitova p. Jilemnici (Starkenbach) Češko.
i kg sivega skubljenega K 2 — boljšega K 2 40, pol belega prima K 2'80, belega K 4—, finega mehkega puha K 6 —, prvovrstnega K 7'-, 8 — in 9-60. Sivega puha K 6 —, 7—, belega finega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg naprej franko.
Dovršene, napolnjene postelje
iz gostega, trpežnega, rdečega, modrega, rumenega ali belega inlet (nanking) blaga, 1 pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema vzglavnicama, vsaka ca. 80 cm dolga, 00 cm široka, zadostno napolnjena z novim sivim, puhastim in trpežnim posteljnim perjem, K 16, s polpuhom K 20, s puh perjem K 24. Posamezne pernice K 10, 12, 14, 16. Posamezne vzglavnice K 3, 3-50, 4. Pernice 200X140 cm velike K 13, 15, 18, 20. Vzglavnice 90X70 cm velike K 4-50, 5, 5 50. Spod. pernice iz najboljšega gradla za postelje 180X116 cm velike K 13 in 15 razpošilja od 10 K dalje franko proti povzetju ali naprej vplaCilu
MAKS BERGER, Dešenica št. 198/4, Češki les.
Nikak riziko, ker se zamenjava dovoli ali denar vrne. 2460 Bogati ilustrovanl ceniki vsega posteljnega blaga zastonj.
Najvišje priznanje! Državna odlika!
Tisoče pohvalnic!
Vaš konj Vam poplača stotero
izdatke, ki jih imate s krmljenjem našega „PANIN hranilnega izdelka za konje". „Panin" povzroči, da se konj dobro počuti, da je za napore sposoben in vztrajen, zabranjuje vsako potenje, posebno potenje v hlevu. Učinkuje čudovito pri stari živali, ako nerada žre. - Pri desettisoč lastnikih konj že leta v uporab'. Cena škatlji (za 14 dni zadosti) K 1-20. Pri naročilu pet škatelj in več franko. — Ako zahtevate prospekte in ponudbe Vam pošljemo tudi druge prvovrstne špecialitete kakor Panin hranilni izde'ek za konje, surovi vazelin, Panol-kremo za kopita, mažo za usnje.
,,Pan"izdelovalnica kemičnih potrebščin in špecialitet, DUNAJ XIII., Auhofstralie 65/W. 301 RWst-mst-
blaga za gospode in dame
kakor tudi šlezijskega platna ter perilnega
blaga, ki so se nakupifiili tekom sezone, oddajam sedaj po globoko znižani ceni. Izrežite naslednji kupon in ga popišite s svojim naslovom ter odpošljite na razpošiljalno sukna Frani. Šmid, Jagerndorf, Avstr. Šlezija št. 211, ali pa se obrnite na to tvrdko potom dopisnice. Prejeli boste brezplačno in ne da bi vas kdo silil k nakupu, izredno bogato izbiro vzorcev.
Vzorci so iz sedanje sezone, niso nikako staro preležano blago, marveč vseskozi najmodernejši prvovrstni izdelki.	2030
Razpošiljalttici sitima Franc. Šmid. 3aserndorf št. 211.
Pošljite mi brezplačno in brez siljenja k nakupu vzorce ostankov Vaše zaloge o<l
nižje navedenih predmetov. (Xezaželjeno naj se prečrta.)
a)	blago za moško obleko:
1.	najfin, kakovosti I 6. za obleke iz lodna i 10. blaga za hlače
2.	srednje „ i 7. za dežne plašče ! iz bombaževine
3.	cene „ 8, za hlače j (manšester, fus-
4.	za površnike 9. blaga za zimske ' tian itd.)
5.	za salon, obleke | suknje	II angl.jahal, hlače
b)	blago za modne telovnike;
c)	blago za damske kostume:
d)	blago za perilo in bluze (cefir. saten, vojle itd ;
e)	platnine in bombaževine (Sifona, platna vseh vrst. oksforda. kanafasa, inleta, gradla za modroce. ovilha za slamniee itd.):
f)	naglavnih in žepnih robcev;
g)	posteljnih odej, namiznih prtov in brisač, preprog za divane itd.
Ime ..........................................................,.........
Stan ........
Bivališče.
Dežela....................... Zad. pošta .....................
Za 25 naslovov zasebnikov (razim krojačev in trgovcev* z blagom) pošljem zastonj i ep reklamen predmet. Posebej treba označiti naslove, katerim naj se pošlje drugojezični prospekt. Trnen pošiljateljev ne izdamo.
Haitirajte za Zlato dobo
prejme vsak ^naročnik 5 kg zavoja žitne kave za K 4'— franko povsod
zastonj
od staro renomirane tv :uk-' Josef Stumpf, tovarna žitne kav. Slo-tov n. L., Češko. Pri naročbi 0 zavojev naenkrat 7. zavoj ali lepi predmeti zastonj. Tisoči priznanj! Prospekti zastonj in franko.
3420
gorske tkalce, rokodelce!
Naročite za poskušnjo naše j oštenoblago, čudovite trpežnosti in ostanete naš verni odjemalec!
23 m kanafasa za povlake, 78 cm šir.,	1969
z rdeč. ali modrimi progami, stalno
barve in trpežno, samo.....K 10'60
Isto, 118 cm široko. 1 kos 12 m . . . „ 9'30 23 m fine rumburske tkanine za srajce „ 12" — 23 m bele fine tkanine za srajce „Iris" „ 11"50 18 m cefira za <j srajc, močno blago . „ 8'60 1 ducat belih laneniii darnašk. brisač
štev. 7 ............ 6"50
50 m zavoj krasnih, stalnobarvnib ostankov 3—15 m dolgib, močnih in trpežnih, platna, cefira, kanafasa. delena itd., vrsta 0 K 20'— ; vrsta X K 25" — ; vrsta II K 31- ; lločni zimski ostanki, vrsta 0 K 24 —: vrsta I K 28' — ; vrsta JI K 38--. Po povzetju pošilja KRSČANSKA GOBSKA TKAL- ITNFPTA SPY štev. 63 1 QKI.IS-NICA lUnrilUA KE SOBE (Češko).
Nengajajoče se zamenja ali pa se vrne denar nazaj
O5
E0
Getzemani in Golgata.
Šola ponižnosti, pokorščine in ljubezni do smrti. Premišljevanja in molitve v čast bridkega trpljenja, in smrti našega Gospoda Jezusa Kristusa. — Po neTtnški izdaji priredil Fr. Ks. Steržaj. Cena platno, rdeča obreza Iv 2 60;
šagrin, zlata obreza K 3-60.
Kdor bo pridno prebiral ta pretresujoča premišljevanja o Gospodovem trpljenju, bo deležen velike duhovne milosti. Ob resnih dnevih sv. postnega časa, posebno pa ob urah preizkušnje, ko občutimo najbolj bridkost in resnobo človeškega življenja, bomo vzeli v roko to knjigo z neko sladko tolažbo v srcu in črpali bomo iz nje uteho, katero bi med svetom zastonj iskali. Premišljevanja so tako lepa in koristna, da bomo našli v njih vedno nove misli; čim večkrat jih bomo brali, tem ljubša nam bodo. Knjiga ima pri vsej svoji obširnosti priročno žepno obliko in ob koncu popoln mo-litvenik.
Marija, kraljica src.
Nauk blaženega Grinjona Montfortskega o pravi pobožnosti do Matere božje.
Rdeča obreza K T60, fina šagrin zlata obreza K 240.
To zlato knjigo naj si nabavi vsak, komur je na tem, da Marijo prav časti in se obvaruje napačne pobožnosti, ki je pogubila že mnogo duš. Mo-litvenik ima prekrasno vsebino in bo navdal bralca s posebnim sladkim in tolažbe polnim otroškim zaupanjem do Marije. Za člane Marijinih družb ni lepšega berila, kakor je ta zlata knjiga.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.