ISSN 0353-9237
¿-0
r
Januar 1998
N<
g<
oo
S
TI
CNi CD CM CD
a-,
KNJIŽNIČARSKE NOVICE
8(1998)1
VSEBINA
S p 1 osno i zo braže v al ne kri j ižni ce	str.	1
Šolske knjižnice	str.	5
Visokošolske knjižnice	str.	7
Mednarodna srečanja	str.	9
Predstavljamo vam	str.	11
Obvestila	str.	13
Prilogi	str.	13
Knjižničarske novice 8(1998)1. ISSN 0353-9237. Izdala: Narodna in univerzitetna knjižnica. Informacijski center za bibliotekarstvo, 1001 Ljubljana, Turjaška. 1, p.p. 259. Urednik: Jelka Kastelic. Uredniški odbor: mag. Melita Ambrožič, Ivan Kanič. Naklada: 680 izvodov. Cena posamezne številke: 650 SIT. Knjižničarske novice lahko naročite za pol leta (januar-junij ali julij-december) ali za celo leto (januar-december). Naročila in odpovedi pošiljajte pismeno. Prejetih tekstov ne lektoriramo in ne honoriramo. Razmnoževanje ni dovoljeno.
Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje RS št. 23/179-92 z dne 16.3.1992 štejejo Knjižničarske novice med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 Zakona o prometnem davku, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
Naslov uredništva: NUK. Enota za razvoj knjižničarstva, za "Knjižničarske novice", Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Prispevke lahko pošiljate tudi na disketah ali po elektronski pošti (NUK::JELA).
SPLOSNOIZOBRAZEVALNE
. KNJIŽNICE
NAGRADA MOJA NAJLJUBŠA KNJIGA LETA 1998, PO iZBORU MLADIH BRALCEV
Knjižnica Otona Zupančiča, enota Pionirska knjižnica, je že leta 1995 dala pobudo za ustanovitev Nagrade knjižničarjev. Letos je v njeni organizaciji in v sodelovanju s predstavniki iz mladinskih oddelkov SIK ter šolskih knjižnic ustanovljena Nagrada moja najljubša knjiga 199., po izboru mladih bralcev. Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije smo prosili, da potrdi ustanovitev nagrade in pravilnik.
K sodelovanju za izbor najljubše knjige bomo povabili vse mlade bralce v Sloveniji in sicer preko osrednjih SIK in preko vseh osnovnošolskih knjižnic v Sloveniji. Sredi decembra 1997 smo vsem 60 osrednjim SIK poslali vabila, da organizirajo izbor najljubše knjige med svojimi mladimi bralci in k temu spodbudijo tudi svoje šolske knjižnice. Osnovne šole bodo torej povabile osrednje SIK, obvestili pa smo tudi študijske skupine šolskih knjižničarjev in prosili Zavod Republike Slovenije za šolstvo, da podpre ta projekt.
Po izboru bo proglašena najljubša mladinska knjiga slovenskega avtorja in najljubša v slovesnki jezik prevedena mladinska knjiga tujega avtorja. Izbrana je lahko leposlovna ali poučna knjiga. V poštev pridejo knjige, ki so izšle v zadnjih petih letih (prve izdaje in ponatisi). Vsaka knjižnica lahko da en predlog za originalno slovensko in en predlog za prevedeno knjigo. Pre-
dlog pošlje knjižnica svoji osrednji knjižnici do roka, ki ga določi osrednja SIK. Osrednja SIK nato posreduje en predlog za originalno slovensko in en predlog za prevedeno knjigo žiriji do 8. februarja 1998.
Sedež žirije za nagrado 1998 je v Pionirski knjižnici v Ljubljani, ker bo nagrada prvič podeljena 2. aprila ¡998 ob 50. letnici Pionirske knjižnice. Tudi sicer se bo nagrada podeljevala vsako leto ob 2. aprilu, mednarodnem dnevu knjig za otroke, svečanost pa bo vsako leto v drugi knjižnici.
Naj opozorimo, da je izbiranje knjig za nagrado pomembno iz več razlogov: s tem projektom bomo imeli knjižničarji možnost, da spremljamo, kaj mladi berejo; z njim bomo mlade motivirali za branje, kar je v današnjem času, ko knjižnice postajajo informacijski centri, vse bolj pomembno; s tem pa se bo dvigal tudi ugled knjižnic in dela knjižničarjev, ker se zavedamo, da je branje skrb nas vseh (kot opozarja Bralno društvo Slovenije). Projekt se je oprl na dolgoletno tradicijo bibliopedagoške oblike moja najljubša knjiga, ki jo izvajajo mnoge SIK in šolske knjižnice v Sloveniji. Z ustanovitvijo Nagrade moja najljubša knjiga 199., po izboru mladih bralcev se bo oblika še bolj razširila. V nekaterih knjižnicah so že nekaj časa opozarjali na potrebnost projekta, ki bi motiviral za branje, podobno kot knjižni kviz motivira mlade za obisk knjižnice in iskanje informacij.
Letos je bila prvič podeljena Večer-nica, strokovna nagrada za mladinsko književnost. Z obveščanjem o Večer-nici mlade bralce seveda prav tako motiviramo za branje, vendar je to strokovna nagrada, medtem ko je Nagrada moja najljubša knjiga 199., kot pove njeno ime, po izboru mladih bralcev. Vse razvite bralne sredine oz. države, ki si prizadevajo, da bi dvi-
1
Knjižničarske itoucc 8(1998)1
gnile bralno kulturo, imajo poleg strokovnih nagrad tudi nagrade po izboru (mladih) bralcev. Ne le zato, da bi bilo videti razliko med (vrhunskim) strokovnim mnenjem in (najširšim) okusom bralcev, ampak prav zato, ker nagrade po izboru bralcev (že s svojimi postopki) v večji meri motivirajo za branje.
Zahvalujemo se vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri snovanju nagrade in vsem, ki boste organizirali in spodbujali izbor najljubše knjige med mladimi bralci in s tem prispevali k promociji branja in mladinskih knjig.
Tilka Jamnik
ZAKAJ MARIBORSKA KNJIŽNICA NE BO SODELOVALA PRI IZBORU ZA NAGRADO
"NAJLJUBŠA MLADINSKA KNJIGA"
"Najljubšo mladinsko knjigo izbirajo mladi bralci v mladinskih in osnovnošolskih knjižnicah v Sloveniji in zamejstvu." Tako je zapisano v i. členu predloga pravilnika o nagradi, pri izboru katere Mariborska knjižnica ne bo sodelovala. Vzroki za takšno odločitev, ki je nastala po tehtnem in strokovnem premisleku vodstva Mariborske knjižnice, bodo pojasnjeni v naslednjem prispevku.
Če odmislimo "kratek stik" v komunikaciji in obveščanju med Pionirsko knjižnico v Ljubljani in Mariborsko knjižnico, lahko preidemo na temeljno vprašanje, izvirajoče iz strokovnih pomislekov o takšni nagradi, in ki vpliva na korektnost najprej tedenskih razstav mladih bralcev,
glasovanja za najljubšo knjigo ter na to navezano glasovanje in predlog za knjigo leta. Temeljno vprašanje se glasi: "Kako preveriti, da so mladi bralci to knjigo zares prebrali?" Vsekakor se mladim bralcem zaupa, pa vendarle bi bil nujen tudi dialog med mladim bralcem in mladinskim knjižničarjem. In kako se naj to v kakršnikoli obliki izvede med izposojo, saj smo mnenja, da so alternativne možnosti za to (oglasna deska, anketa, predstavitev knjig pri urah knjižnične vzgoje z glasovanjem) sporadične in ne zajemajo dovoljšnje-ga števila mladih bralcev.
Rezultati te akcije, v končni fazi, tudi ne bodo odraz resničnih bralnih interesov mladih, saj mladinske knjižnice delamo, bolj ali manj, določeno selekcijo pri nabavi knjižnega gradiva za mlade v smislu kvalitete (bodisi pri leposlovju bodisi pri stroki). Torej, kupujemo selektivno - kvalitetno literaturo za mladino v več izvodih. Dodatni problem, ki zamegli jasnost rezultata, je tudi tako imenovani predlagani "tedenski dodatek knjižnice, v katerem ponudi knjižnica eno novost in največ dve prezrti, a dobri knjigi". V tem primeru gre vsekakor za nedvomen vpliv mladinskih knjižničarjev na spontan izbor mladih bralcev, ki bi pa moral biti spontan, če že govorimo o "najljubši knjigi po izboru bralcev" !
Po naši strokovni presoji ta izbor ne more veljati za vse, kar je navedeno v 2. členu "predloga pravilnika o nagradi":
-	"najljubše slovenske mladinske knjige
-	najljubše mladinske knjige v slovenskem jeziku (prevod)izbrana je knjiga (ne le avtorji,...), priznanje prejmejo avtorji (pisatelj, ilustrator, prevajalec, založnik - kadar je prevod)
Knjižničarske novice S( 1998)1
- izbrana je lahko leposlovna ali poučna knjiga..."
Iz tega seznama predlogov bi morali napraviti vsaj tri nagrade, potem pa smo že na polju, ki ga označuje dr. Igor Saksida (v Večeru, 5.11.1997) kot: "...Inflacije nagrad v času inflacije besed se je potrebno izogibati, če naj bodo priznanja za delo resna in odzivna."
Vsi, ki se ukvarjamo z branjem za mladino, vemo, da je na nebu mladinske književnosti vseslovenska nagrada Večerni ca. Tu imajo mladinski knjižničarji veliko možnosti, da sodelujejo pri izboru, saj je eden od strokovnih članov žirije tudi predstavnik Zveze bibliotekarskih društev Slovenije.
V imenu Mariborske knjižnice Blanka Bošnjak
STROKOVNA
SREČANJA MLADINSKIH KNJIŽNIČARJEV
v prvi polovici leta 1998
Obveščamo o okvirnem programu naših strokovnih srečanj v prvi polovici leta 1998. Opozarjamo, da smo dvakrat spremenili datum z druge na tretjo sredo v mesecu (v januarju zaradi seminarja mentorjev Bralne značke, v aprilu zaradi obiska sejma otroških knjig v Bologni). O posameznih srečanjih vas bomo še sproti obveščali, že sedaj pa vas prosimo, da datume srečanj sporočite enotam svojih knjižnic in svojim šolskim knjižnicam oz. vsem tistim, kijih obveščate o našem delu.
21. januar
-	Nove knjige za otroke in mladino v letu 1997. Sodelujejo: založba Tuma, g. Marjan Marinšek, ga. Helena Bizjak idr.
11. februar:
-	Program še ni določen.
11. marec:
-	Začetek slovenskega knjižnega kviza
15. april:
-	Motiviranje mladih za branje in vloga knjižnic. Simpozij ob 50. letnici Pionirske knjižnice v Ljubljani, skupaj z revijo Otrok in knjiga.
13. maj:
-	Strokovno srečanje mladinskih knjižničarjev v SIK Sežana.
26. - 30. maj:
-	Bologna po Bologni v Pionirski knjižnici, Knjigama Konzorcij.
Upamo, da vam bodo naša srečanja
v spodbudo in potrditev pri vašem
delu, obenem pa vas vabimo na aktivno sodelovanje na njih.
Tilka Jamnik
KOLEDAR POMEMBNEJŠIH DOGODKOV V LETU 1998
(za mladinske in šolske knjižničarje)
50-letnica Pionirske knjižnice, enote Knjižnice Otona Zupančiča v Ljubljani
1992-2001 desetletje starejših, proglasila OZN
Knjižničarske novice S( 1998)1
Januar
23.	120-letnica rojstva Otona Župančiča
Februar
8. slovenski kulturni praznik,
Prešernov dan 11. svetovni dan bolnikov
24.	pust
Marec
8. mednarodni dan žena
11.	začetek slovenskega knjižnega kviza
15. svetovni dan potrošnikov
21.	dan boja proti rasizmu
22.	svetovni dan voda
23.	svetovni dan meteorologov 27. svetovni dan gledališča
April
2. mednarodni dan knjig za otroke, Andersenov rojstni dan; Pionirska knjižnica, enota Knjižnice Otona Zupančiča v Ljubljani: razstava, simpozij, podelitev nagrade Najljubša knjiga po izboru mladih bralcev
2.-5.	mednarodni sejem knjig za otroke v Bologni
7.	mednarodni dan zdravja
8.	svetovni dan Romov 22. dan planeta zemlja
22. svetovni dan knjige in avtorskih pravic 29. mednarodni dan plesa
Maj
1. praznik delci
3.	svetovni dan svobode tiska
8.	mednarodni dan Rdečega Križa
9.	mednarodni dan zmage nad fašizmom
12.	mednarodni dan medicinskih sester
15.	mednarodni dan družine
17. svetovni dan telekomunikacij 1 8. svetovni dan muzejev
20.	svetovni dan meroslovja
26.-30. Bologna po Bologni v Pionirski
knjižnici v Ljubljani 30. svetovni dan boja proti kajenju
Junij
5. mednarodni dan okolja 26. mednarodni dan boja proti zlorabi mamil
Julij
11. dan svetovnega prebivalstva
21.-24.17.	svetovni kongres IRA, Ocho Rios, Jamajka
Avgust
8. mednarodni dan domorodcev
16.-21.64.	konferenca IFLA, Amsterdam, Nizozemska
September
8. mednarodni dan pismenosti
15.	mednarodni dan miru
16.	mednarodni dan varstva ozonske plasti
17.	dan zlatih knjig
20.-24.26. kongres IBBY, New Delhi, Indija, "Peace through children's books"
26.	svetovni dan gluhih
27.	mednarodni dan turizma
Oktober
1. mednarodni dan starejših
4.	svetovni dan varstva živali
5.	mednarodni dan učiteljev 5. mednarodni dctn otroka 5.-11. teden otroka
8.-9.	posvetovanje ZBDS v Celju
9.	svetovni dan pošte
10.	svetovni dan duševnega zdravja 16. svetovni dan hrane
4
Knjižničarske novice 8(1998)1
17. mednarodni dan boja proti revščini
24.	dan OZN
30.	dan igralca
31.	svetovni dan varčevanja Knjižni sejem v Frankfurtu Frankfurt po Frankfurtu v CD v Ljubljani
November
1. dan spomina na mrtve 16. mednarodni dan strpnosti
20.	univerzalni dan otrok
21.	svetovni dan televizije
25.	dan boja proti nasilju nad ženskami
December
1. svetovni dan boja proti aidsu 3. mednarodni dan invalidov 10. dan človekovih pravic 29. mednarodni dan biološke raznovrstnosti
Jelka Kastelic, Tanja Pogačar
IZ DNEVNIKA ŠOLSKE KNJIŽNICE POLZELA
Torek, 24. november 1997
Na pobudo gospe Milene Ivšek z Zavoda za šolstvo in gospe Silve N ovij an iz NUK nas je obiskal James M. Wile, profesor na Miami University, Ohio. Gospod Wile je 21. no-
vembra predaval na seminarju Bralnega društva v Ljubljani, ker pa je še nekaj dni ostal v Sloveniji, si je ogledal knjižnico na osnovni šoli in knjižnico v srednji šoli.
Razočaran nad reklom "Slovenia on the sunny side of the Alps", bilje namreč turoben, oblačen dan, se je znašel na naši sončni šoli. Prav v vsakem razredu, ki si gaje ogledal, gaje s stene pozdravilo sonce, simbol naše šole. Navdušen je bil nad uro angleškega pouka, ki so jo zanj izvedli učenci petega razreda z učiteljico Alenko Ma-rovt. Med sprehodom po šoli se je ustavil v učilnici za tehnični pouk, kjer so učenci 5. b s pomočjo mojstrov iz papirnice Radeče izdelovali papir in vezali svoje knjige.
Po kosilu so ga v knjižnici pričakali nadebudni osniošolci. Pogovarjali smo se o branju: primerjali smo ameriške in slovenske bralne navade, seveda pa smo poklepetali tudi o Ameriki. Med najbolj zanimivimi vprašanji je bilo tole: Ali imajo v Ameriki tudi "drive-in-libraries"? Z avtom se pripelješ do okenca knjižnice in si zaželiš nekaj o francoski revoluciji. Knjižničar ti hitro prinese zahtevano, umakneš se na parkirni prostor, prebereš, kar te zanima, in vrneš knjigo! Ne, v Ohiu, kjer stanuje gospod Wile, tega ne poznajo - je pa vredno razmisleka, kaj pravite?!
Sreda, 25. november 1997
Na sejmu INFOS predstavljamo izdelke, ki so nastali v projektu Globalna virtualna šola, katerega pobudnik je podjetje OR1A Computers iz Ljubljane.
Prvi izdelek so risanke, ki jih pri pouku knjižnične vzgoje izdelujejo učenci 5. razredov s programom Corel Move. Tokrat so zbrane in zmontirane s programsko opremo Ulead, Video-studio2 in s strojno opremo Aviator Speed.
ŠOLSKE KNJIŽNICE
5
Knjižničarske novice 8( 1908)1
Drugi izdelek so knjižne uganke za 4. razred osnovne šole, ki vključujejo petnajst vprašanj o svetovnem pravljičarju H.C. Andersenu in njegovih pravljicah. Knjižne uganke vsebujejo tudi video izseke, na katerih se predstavljajo naši učenci, seveda v povezavi z Andersenom (zaigrajo pesmico Oj, preljubi Avguštin iz Svinjskega pastirja in odigrajo odlomek iz Grdega račka). Knjižne uganke bodo del spletne strani za osnovnošolske knjižnice Slovenije, ki jo pripravlja razvojna skupina za računalniško opismenjevanje v knjižnici. Spletna stran bo na ogled najkasneje od 15. januarja dalje. Obiščite nas!
P.S.: Pravkar sem dobila elektronsko pošto: za program knjižne uganke smo edini med osnovnimi šolami prejeli nagrado podjetja Oria Computers -programsko opremo Ulead, s katero bomo lahko še naprej pridno snemali, montirali, predvajali, skratka ustvarjali!
Sobota, 29. november 1997
Danes seje naša knjižnica poimenovala po pesniku, pisatelju in dramatiku Branku Hofmanu. Gospa Dora Hof-man nam je podarila prek 3000 knjig iz pisateljeve zapuščine.
Zakaj ravno nam? Tu pri nas na Polzeli živi rod Hofmanovih, in ena izmed Hofmanovih je naša učiteljica slovenskega jezika, Mari ja Kronovšek, nečakinja Branka Hofmana.
Kaj reči o Branku Hofmanu? V zgodbicah o znanih Slovencih je njegov prijatelj Igor Torkar hudomušno zapisal: Hof - man pomeni v nemščini dvorni mož. In gotovo je bilo nekaj aristokratskega v njem. Hkrati pa, pravi Torkar, je bil Branko Hofman kot, saj jih verjetno poznate, ruske ba-buške. Ko jo odpreš, se v njej skriva še ena in za njo še ena. Tak je bil: v sebi
je skrival nešteto podob, ki sijih lahko odkril le, če si ga dobro poznal.
Najprej pa je verjetno bil pesnik. V kar osmih pesniških zbirkah se nam predstavlja na eni strani kot intimni pesnik povojnega obdobja, na drugi kot moderen, na videz nepoetičen, novelističen pesnik. Po eni strani zvočni, tekoči, rimani, blagi, po drugi ostri, aforistični verzi se nam najbolje odkrivajo v poslednjem izboru pesmi Ne kliči, tu ni škržatov. V tej zbirki pravi o svojem pesniškem poslanstvu: Ostro rezilo ga dolbe navznoter.
Iz mehke sredice se pelin cedi: Luč je iskal, zdaj v sebi gori.
S pretanjenim občutkom za človekove moralne in duševne stiske je spisal romane Strah, Ljubezen in Noč do jutra. Slednji je bil pravi bestseller sredi devetdesetih let. Za mladino je napisal uspešnico Ringo Star in nadaljevanje Ringo potepuh, v zbirki Čebelica pa sta izšli še dve zgodbici: Kdo mamici soli pamet in Tonka Paconka.
V	svojih dramah, kajti bil je tudi dramatik, je opisoval dileme sodobnosti in revolucionarnega boja, saj je povojno obdobje sam težko doživljal.
V	knjigi Pogovori s slovenskim pisatelji je nadaljeval zvrst pisanja, ki jo je pri nas začel Izidor Cankar v knjigi Obiski. Pogovori s slovenskimi pisateljicami so objavljeni v knjigi Iskani in najdeni svet.
Branko Hofman, po rodu Rogačan, je služboval kot urednik na radiu Koper, pri mariborskem Večeru in kot urednik pri DZS. Številni njegovi članki in literarni prispevki so bili objavljani v slovenski periodiki, veliko je tudi prevajal in tudi njegova dela so bila prevedena v številne tuje jezike.
In zdaj še nekaj besed o knjižnici. Pravzaprav je odraz človeka, ki je živel s knjigami in za knjige vse svoje življenje. Tako bogato zakladnico klasikov svetovne književnosti ima le
6
Knjižničarske novice 8( ! 998)2
malokdo. Njegov literarni okus je sega! v vse dele sveta in na vsa področja: zato boste v njej prepoznali svetovne romanopisce, evropske dramatike, slovenske poete, literarne kritike, znane literarne osebnosti... V knjižnici boste našli knjige v slovenskem, nemškem, srbohrvaškem, češkem, madžarskem, angleškem in še kakšnem jeziku... Branko Hofman pa ni cenil le literarne umetnosti, blizu mu je bilo gledališče, cenil je dobro glasbo, spoznal se je na fdozofijo, bogata je njegova zbirka enciklopedij in slovarjev, nadvse pa je ljubil likovno umetnost.
V knjižnici je tudi nekaj izjemnih dragocenosti: češka knjiga pedagoga Jana Amosa Komenskega, katere letnico še ugotavljamo ter Japljev in Kumerdejev prevod Svetega pisma starega testamenta iz leta 1791. Potem sta tu še Janežičev in Pleteršnikov slovar. ter nekaj prefinjenih nemških izdaj Schillerja, Heineja in Ibsena.
Knjižnica Branka Hofmana je delovni kabinet za učitelje, prostor, v katerega prihajamo na kratek oddih, po inspiracijo, da potešimo svojo literarno radovednost, da pripravimo literarno uro ali manjšo prireditev in seveda zato, da beremo.
Naporen delovni teden zaključujemo s prijetno prireditvijo -odprtjem knjižnice, na katerem je čas za glasbo, govor, obujanje spominov (besede o prijatelju Branku Hofmanu prispeva Tone Partljič) in klepet ob dobrotah iz naše kuhinje.
Se prošnja: v knjižnici na žalost nimamo Hofmanovih slovenskih knjig (razen otroških in publicistike), zato prosimo knjižnice in posameznike, da nam podarijo katerokoli pesniško zbirko, dramsko delo ali romane Branka Hofmana. Hvaležni Vam bomo, saj bi radi imeli popolno zbirko njegovih del.
Alja Bratuša
VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE
ELEKTRONSKA KONFERENCA SEKCIJE ZA VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE
Spoštovani kolegi bibliotekarji, dokumentalisti in vsi ostali zaposleni v visokošolskih knjižnicah!
Zadnja leta opažamo, da je medsebojno obveščanje med nami zamrlo, kljub možnostim, ki jih nudijo nove informacijske tehnologije. Informacije med Univerzama, fakultetami in nami samimi krožijo bolj kot ne naključno, preko "ustnega izročila". Pogrešamo tudi več osebnih stikov. Občasni sestanki ne zadoščajo več, in tisti, ki smo se pred leti srečevali enkrat mesečno na sestanikih uporabnikov TRIPa, občutimo zadnja leta vse večjo odtujenost. Posledice niso zanemarljive. Med drugim se kažejo tudi v vse slabšem položaju bibliotekarjev na obeh Univerzah, tenzijah med nami in vodstvenimi strukturami (sistemizacija delovnih mest na Univerzah, normativi MZT in MŠS za financiranje dela knjižnic), v prepuščanju usode visokošolskih knjižnic bolj ali manj naklonjenim predstojnikom, da o plačah in možnostih napredovanja niti ne govorimo.
Da bi se med seboj čimbolj povezali, omogočili učinkovito in predvsem hitro obveščanje ter izmenjavo izkušenj, smo pri Sekciji visokošolskih knjižnic Zveze bibliotekarskih društev Slovenije odprli elektronsko konferenco ("discussion group") z naslovom: svk-zbds@nuk.uni-!j.si
/
Knjižničarske iitnice 8( I90S)I
Konferenca je svoboden strokoven diskusijski forum, kjer lahko:
-	objavite zapisnike pomembnejših sestankov
-	obveščate vse člane o novih dogodkih (seminarjih, otvoritvah, sestankih, delavnicah, razpisih...)
-	postavite kakršnokoli vprašanje kolegom o dogajanju na univerzi ali v knjižničarskih krogih
-	povprašate o knjigi, ki je ne znate izslediti ali o katalogizacijskem problemu
-	ponudite seznam duplikatov v vaši knjižnici; poprosite knjižnice, da vam odstopijo manjkajočo knjigo ali poškodovano revijo
-	izmenjate izkušnje pri poslovanju z založbami, pri delu z neko podatkovno zbirko, pri tolmačenju pravnih aktov (avtorsko pravo, fotokopiranje, ceniki)
-	komentirate, se izpovedujete, hvalite ali jezite (seveda v okviru strokovnih tem)
Prijave in odjave
V konferenco se lahko prijavite na dva načina:
1.	neposredno: na naslov svk-zbds-request@nuk.uni-Ij.si pošljite elektronsko pošto z naslednjo vsebino ("subject" je lahko prazen): subscribe Ime Priimek
lz konference se lahko odjavite kadarkoli z naslednjim sporočilom na isti naslov: signoff Ime Priimek
2.	posredno preko administratorja: na naslov
mojca.dolgan-petric@ff.uni-lj.si
pošljite kratko sporočilo, da se želite včlaniti v konferenco ter popoln Internet naslov, na katerega želite prejemati sporočila.
Pošiljanje sporočil v konferenco
Sporočila, namenjena vsem delavcem v visokošolskih knjižnicah, pošljite direktno na naslov: svk-zbds@nuk.uni-Ij.si
Tako boste prihranili papir, poštnino in čas, saj bo sporočilo prišlo do vseh sodelujočih v konferenci v nekaj minutah.
Izkušnje z nekaterimi tujimi elektronskimi konferencami kažejo, da je tako komuniciranje bolj sproščeno in manj formalno, kar v slovenskih krogih ni ravno v navadi. Bibliotekarje, ki že sodelujejo v elektronskih konferencah naprošamo, da nas obveščajo o novih naslovih zanimivih konferenc, ki potekajo na Internetu. Tokrat posredujemo enega, ki združuje bibliotekarje zaposlene v knjižnicah prostorskih ved (geoscience), zlasti geologije, geografije, hidrologije, kli-matologije, meteorologije, oceanolo-gije, ekologije, itd. Ime konference je GEONET-L, nanjo pa se prijavite tako, da na naslov listserv@iubvm.ucs.indiana.edu pošlje-te naslednje sporočilo: SUBSCRIBE GEONET-L Ime Priimek.
Mojca Dolgan Petrič
8
Knjižničarske novice 8( ! 998)2

MEDNARODNA SREČANJA
ARHIVI, KNJIŽNICE, MUZE,H: MOGUČNOSTI SURADNJE U OKRUŽENJU GLOBALNE INFORMACIJSKE INFRASTRUKTURE (Rovinj, 19.-21. november 1997)
Novembra je potekalo v Rovinju skupno	srečanje	hrvaških
bibliotekarjev, arhivistov in muzealcev, ki se ga je udeležilo 163 strokovnjakov iz vseh treh sorodnih strok in sicer iz vrst arhivistov 16, muzealcev je bilo 29, ostali pa so bili knjižničarji iz vseh vrst knjižnic, razen šolskih. Prijetno presenečenje je bilo, da so bili ves čas prisotni in v razpravah izredno aktivni predstavniki Ministrstva za znanost in tehnologijo ter Hrvaške akademske in raziskovalne mreže Carnet. Formalni organizatorji srečanja so bili Hrvaško bibliotekarsko društvo in njegova Komisija za avtomatizacijo, Nacionalna i sveuči-lišna knjižnica, Hrvaško arhivistično društvo, Muzejsko društvo, Oddelek za informacijske znanosti Filozofske fakultete v Zagrebu, Hrvaški državni arhiv, Muzejski dokumentacijski center, Hrvaška akademska in raziskovalna mreža Carnet, duša in srce seminarja pa je bila Mirna Wilier, kije poskrbela, da smo se s tem seminarjem seznanili tudi mi v Sloveniji.
Seminar je bil zelo dobro organiziran, skupnim predavanjem v sklopih po tri so sledile štiri krat po štiri vzporedno potekajoče, zelo živahne delavnice na teme: formalna obdelava, vsebinska obdelava, normativna kontrola ter strojno čitljivi formati, ki so na koncu predstavile tudi zaključke svojega dela.
Predavanja prvega dne so prinašala poleg bolj splošnih prikazov vseh treh strok, njihove organiziranosti in izobraževanja tudi skupne točke, poudarjala so prepletenost različnih znanstvenih ved in nujnost sodelovanja pri iskanju skupnih rešitev za podobne probleme. Zlasti poudarjen pa je bil pomen razvoja računalnikov in telekomunikacij ter njihov vpliv na razvoj vseh treh strok. Ta predavanja so vedno služila tudi kot izhodišče za razpravo v tematskih delavnicah.
Predavanja prvega dne:
-	Prof. dr. Ivo Maroevič: Fenomen kulturne baštine i definicija jedinice grade
-	Dr. Tatjana Aparac: Informacijske znanosti: temeljni koncepti i problemi
-	Dr. Aleksandra Horvat: Opče i specijalističko obrazovanje arhi-vista, knjižničara i muzeologa
-	Mag. Predrag Pale: Tko su korisnici biblioteka, muzeja i arhiva u informacijskom društvu
-	Jožo Ivanovič: Arhivska teorija i tehnologija: promjene u koncepti-raa
-	Tihomir Milovac: Virtualni muzej
Drugi dan seminarja so predavatelji spregovorili o Internetu bolj na splošno, vendar z njegovega sociološkega vidika, hrvaški akademski in raziskovalni mreži Carnet in njeni povezavi s svetom, izgradnji sistema znanstve-
9
Knjižničarske novice 8( ! 998)2
nih informacij ter sodobni vlogi knjižnic v Carnetu, a ne samo knjižnic, tudi muzejev in arhivov. Ministrstvi za kulturo in znanost ter tehnologijo sta predstavili njun skupni projekt z geslom Mrežom knjžnica do mreže knjižnica. Pri projektu, ki se imenuje NISKA (Nacionalni informacijski su-stav knjižnica Hrvatske), sodeluje tudi Ministrstvo za šolstvo in šport. Namen projekta je ustvariti informacijski sistem knjižnic kot osnove sodobnega znanstvenga, tehnološkega, ekonomskega in kulturnega razvoja Hrvaške ter njeno enakopravno vključevanje v svetovno globalno informacijsko družbo.
Predavanja drugega dne:
-	Zoran Bekič: Internet kao ideja i način života
-	Nevenko Bartolinčič: Struktura Carnet mreže
-	Predrag Vidas: Knjižnice kao pridružene članice Carneta
-	Ružica Vučič: Potrebe muzeja, knjižnica i arhiva za informa-tičkom infrastrukturom
-	Sledila je predstavitev muzejev Hrvaške na Internetu.
Zadnji dan seminarja je bil posvečen iskanju informacij po elektronskih virih in njihovih odzivih, možnostim sprejemanja oz. prilagoditev knjižničarskih standardov pri informatizaciji muzejske dejavnosti ter predstavitvi procesa obdelave muzejskega gradiva v Etnografskem muzeju.
Predavanja zadnjega dne:
-	Dr. Maja Jokič: Evaluacija elektroničkih izvora informacija s korisničkog stajališta
-	Dubravka Osrečki-Jakelič: Mogu-čnosti primjene bibliotečnog standarda u informatizaciji muzejske djelatnosti
-	Zlatko Mileusnič: Etnografski muzej: proces obrade muzejske grade
-	Poleg tega sta bila v okviru razprav o standardizaciji in terminologiji predstavljena in z demonstracijskim prikazom ilustrirana tudi oba projekta slovenske Bibliotekarske terminološke komisije.
Kot je že bilo omenjeno, so med posameznimi predavanji vzporedno potekale tudi štiri delavnice. Sama sem se udeležila delavnice z naslovom normativna kontrola, kjer smo definirali pojem, predmet in namen normativne kontrole, se seznanili z osnovnimi izrazi normativne kontrole, razvojem standardov za normativno kontrolo ter standardov za katalogizacijo tako pri normativni kontroli kot pri bibliografski kontroli ter primerjali strukturo normativnih zapisov (GARE, GSARE in ISAAR). Posebno živahna je bila razprava o pomenu terminologije nasploh ter o posameznih izrazih in njihovi interpretaciji v vseh treh strokah, ki ni vedno identična, vsi pa smo si bili složni, da je sodelovanje med knjižničarji, arhivisti in muzealci možno, zaradi izrednega tehnološkega napredka pa tudi nujno potrebno. Ugotovili smo, da so pri vzpostavitvi in izvajanju normativne kontrole knjižničarji daleč naprej, da imajo najbolj razdelane standarde, da pa jim zaradi podobnih problemov arhivisti in muzealci prav lahko sledijo, upoštevajoč tudi vse različnosti. Na mednarodnem nivoju že poteka sodelovanje med lilo in združenjem arhivistov, pa tudi ICOM je že izdal navodila o informacijah, kijih morajo imeti opisi muzejskih eksponatov, pripravlja se tudi standard za obdelavo etnografskega gradiva, čeprav format zapisa še ni bil izbran.
10
Knjižničarske novice 8( ! 998)2
Z ozirom na pomembnost iniciative za sodelovanje med knjižničarji, arhi-visti in muzealci ter glede na zanimivost programa je škoda, da slovenski knjižničarji temu seminarju nismo posvetili večje pozornosti.
Alenka Kanič
SLOVENSKA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V CELOVCU
Zgodovino koroških Slovencev v zadnjih dvesto letih zaznamuje vedno hitrejša asimilacija. V začetku 20. stoletja je vsak tretji Korošec govoril slovensko, danes pa se je delež slovensko govorečih uradno skrčil na okoli 3 % prebivalstva. Kaže, da tega procesa ni mogoče zaustaviti.
Del slovenskega prebivalstva se je boril in se še bori proti izgubi etnične identitete, predvsem s kulturo in izobraževanjem med pripadniki narodne skupnosti. Pomen ohranitve in nege lastne narodne kulture in jezika za majhno narodno skupino je nesporen. Dejansko velik del slovensko govorečih Korošcev ne obvlada (dovolj) slovenskega knjižnega jezika. V zadnjih letih je to znanje predvsem pri otrocih močno padlo. Eden od vzrokov za to je, poleg premajhne prisotnosti slovenščine v javnosti, predvsem njena negativna stigmatizacija. Zaradi nizkega družbenega prestiža jezika se vsi otroci slovenskega rodu slovenščine ne učijo v šoli. Tudi drugje je le malo
priložnosti za učenje knjižnega jezika. Ker knjižni jezik slabo obvladajo, se tudi narodno zavedni Slovenci v položajih, ki zahtevajo komunikacijo v knjižnem jeziku ali vsaj v nadregio-nalni varianti, poslužujejo nemščine. Tako je slovenščina vedno manj funkcionalna in se končno uporablja samo še v najožjem družinskem krogu za vsakdanjo komunikacijo, počasi pa še tu zgineva. Z jezikom pa umirajo tudi povezave s celotnim slovenskim narodom.
Ponudba slovenskih knjig v koroških knjižnicah je torej za slovensko narodno skupino življenjskega pomena. Idealno bi bilo, če bi vse potrebe lahko pokrile javne knjižnice. Žal pa v koroških javnih knjižnicah slovenskih knjig tako rekoč ni. Sploh je knjižničarstvo v Avstriji slabo razvito. Ni nobenega zakona, ki bi predpisoval, kdo naj knjižnice ustanovi in financira. Slovenska narodna skupnost je morala svoje knjižnice ustanoviti in financirati sama. Slovenska prosvetna zveza je že leta 1927 v Celovcu ustanovila osrednjo knjižnico, ki naj bi dopolnjevala manjše knjižnice, ki so obstajale po župniščih in kulturnih društvih. Po priključitvi Avstrije Tretjemu rajhu je bila ta knjižnica ukinjena, knjige pa deloma uničene, deloma pa prepeljane v deželno študijsko knjižnico. Po koncu vojne je Slovenska prosvetna zveza leta 1947 knjižnico obnovila. Od 1973 dobiva obvezni izvod iz Slovenije, tako da je število knjig zelo naraslo. Knjižnica je javno dostopna, od leta 1990 pa je tudi članica avstrijske zveze javnih knjižnic (Büchereiverband Österreichs).
Trenutno ima knjižnica inventarizi-ranih okoli 75.000 enot knjižničnega gradiva (brez periodike, ki zaenkrat še ni inventarizirana). Letni prirast je povprečno okoli 3.000 enot. Knjižnica tudi zbira in arhivira vse koroške
Knjižničarske novice S( 1998)1
slovenske tiske in izdeluje letno koroško slovensko bibliografijo.
Čeprav sta v knjižnici zaposleni samo ena knjižničarka (celodnevno) in ena bibliotekarka (poldnevno), je knjižnica odprta 44 ur tedensko. Trenutno imamo 2.200 vpisanih članov, od tega jih je okoli 500-600 letnih obiskovalcev (zaradi pomanjkljive statistike -premalo osebja - ni mogoče podati natančnih podatkov). V letu 1996 je bilo na dom izposojenih okoli 6.000 eot knjižničnega gradiva. Da bi te podatke lahko pravilno ocenili, moramo vedeti, da je v Celovcu samo okoli 1.200 avstrijskih državljanov, ki so pri ljudskem štetju leta 1991 kot svoj občevalni jezik navedli tudi slovenščino, na vsem Koroškem pa je takih okoli 15.000. Slovensko naselitveno področje pa je relativno široko razpotegnjeno po vsem južnem Koroškem. Knjižnico uporabljajo tudi pripadniki večinskega naroda, večina naših obiskovalcev pa so učenci celovških slovenskih oz. dvojezičnih šol, študenti in učitelji. Tretjina izposojenih knjig je namenjena mladini.
Eden od največjih problemov pri delu z mladino je že omenjeno upadanje znanja slovenskega jezika. Najmlajši bralci imajo vedno več težav, da bi jezikovno obvladali knjige, ki so za njih po starosti primerne. Tako je bralna lenoba, ki jo opažamo pri mladini vsepovsod, pri koroški slovenski mladini še bolj izrazita. Zdi se, da po slovenski knjigi sežejo samo še pod šolskim pritiskom. Slovenska študijska knjižnica skuša v sodelovanju s krajevnimi prosvetnimi društvi zbuditi veselje do branja slovenskih knjig z akcijo za bralno značko, ki poteka že 21. leto.
Še en problem je knjižnična oskrba slovenskega prebivalstva na podeželju. Slovenska študijska knjižnica s kovčki knjig oskrbuje tudi 23 društvenih
knjižnic. Knjige za to delovanje dobivamo iz Slovenije kot dar Ministrstva za kulturo. Zal delovanje društvenih knjižnic ni zadovoljivo, zato bi bilo treba premisliti o novem načinu organizacije. Knjižničarki v Slovenski študijski knjižnici vsekakor časa za intenzivno ukvarjanje s temi knjižnicami nimata.
Prihodnost Slovenske študijske knjižnice je negotova. Je v velikih finančnih težavah, tako da je celo ogrožen njen obstoj. Primankuje denarja za vse. Zaradi varčevalnih ukrepov je avstrijsko ministrstvo za pouk zmanjšalo personalno subvencijo, ki jo je plačevalo od leta 1992, na polovico. Urad zveznega kanclerja daje na razpolago vsoto, ki ne zadošča niti za letno najemnino prostorov. Vse druge prošnje za subvencije so bile odklonjene. Tudi iz Slovenije prihaja denar vedno bolj neredno in vedno manj ga je. Letos so se nam stroški močno povečali, ker smo zaradi vključitve v sistem COBISS morali najeti stalno telefonsko linijo. Kako bomo račune poravnali, še ni jasno. Varčevati bolj, kot varčujemo že zdaj, ne moremo več. Knjižnice gotovo ne moremo voditi samo z enim zaposlenim, nasprotno, zaradi vnosa v računalniški katalog bi potrebovali vsaj dve polni delovni mesti. Če ne bomo uspeli dobiti sredstev za redno delovanje, bomo knjižnico morali zapreti. To pa bi bila gotovo velika škoda za koroške Slovence, morda tudi za matično domovino, ker bi zaprtje knjižnice gotovo pospešilo asimilacijo in popolno odtujitev dveh delov istega naroda. Žalostno bi bilo, če bi knjižnica propadla zaradi premalo razumevanja prav zdaj. ko je slovenski narod končno dobil svojo državo.
Marjeta Domej
Knjižničarske novice S( 1998)1
OBVESTILA
V TVU-Novičkah (štev. 5/1997), kijih izdaja Andragoški center Republike Slovenije, smo lahko prebrali tudi novico, da so pri izvedbi Tedna vseživljenskega učenja v letu 1997 sodelovale tudi splošnoizobraževalne knjižnice, in sicer Koroška osrednja knjižnica dr. F. Sušnika, Knjižnica Grosuplje, Knjižnica Dravograd, Knjižnica Bena Zupančiča iz Postojne, sodelovala je tudi Knjižnica iz Jesenic v povezavi z Delavsko univerzo, omenjajo pa tudi Kosovelovo knjižnico iz Sežane, Knjižnico v Bohinju, Kopru in Brežicah. Bravo! Letos jih bo gotovo še več!
Silva Novljan
1. Po daljšem obdobju objavljamo dopolnjen seznam vseh visokošolskih knjižnic. Seznam smo razdelili na pet poglavij. V prvem poglavju sta navedeni obe upravno samostojni knjižnici v Ljubljani; v drugem poglavju so naštete knjižnice fakultet, ki so članice Univerze v Ljubljani (37); v tretjem poglavju je navedena knjižnica šole, ki ima status pridružene članice Univerze v Ljubljani; v četrtem poglavju so navedene knjižnice zavodov, katerih status do Univerze v Ljubljani še ni definiran (7); v petem poglavju pa so
navedene visokošolske knjižnice Univerze v Mariboru (8).
Objavljeni seznam vsebuje 55 naslovov visokošolskih knjižnic. Do ustanovitve Osrednje humanistične knjižnice na Filozofski fakulteti je bilo skupno število visokošolskih knjižnic v Sloveniji večje, v letu 1996 jih je bilo 67. Z nastankom osrednje knjižnice na Filozofski fakulteti se je 18 oddelčnih knjižnic združilo v eno organizacijsko enoto.
Naj še omenim, da vsebuje seznam tudi naslove 4 na novo ustanovljenih knjižnic in sicer Knjižnice fakultete za farmacijo, Knjižnice Oddelka za afriške in azijske študije FF, Knjižnice Oddelka za bibliotekarstvo FF ter Knjižnice Visoke šole za zdravstvo Univerze v Mariboru. Z ukinitvijo Centra za razvoj Univerze je prenehala delovati tudi knjižnica tega centra.
Ana Martelanc
2. V drugi prilogi objavljamo bibliografsko kazalo Knjižničarskih novic za leto 1997.
PRILOGI
. _____________i
Knjižničarske novice 8( 1998)1
Priloga Knjižničarskih novic 8(1998)1
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA ENOTA ZA RAZVOJ KNJIŽNIČARSTVA
VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE UNIVERZE V
LJUBLJANI
1. Samostojni visokošolski knjižnici
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
Turjaška 1, 1000 Ljubljana
Sigla: 001, Tel.: 061/125-01-31, 125-01-41, Fax: 061/125-50-07
Ravnatelj: mag. Lenart Šetinc
Odprtost:
-	velika čitalnica: po-pe: 8°°-2000; so: 800-1400
• r-	••	v n00 i o00	r\00 i o 00
-	izposoja, informacije: po-ce: 9 -18 ; pe,so: 9 -13
CENTRALNA TEHNIŠKA KNJIŽNICA
Trg republike 3, 1000 Ljubljana
Sigla: 002, Tel.: 061/176-37-93, 176-37-39, Fax: 061/214-128, 125-66-67 Ravnatelj: dr. Matjaž Žaucer Odprtost: po-pe: 730-2130; so: 800-1300
ONUK
Priloga Knjižničarskih novic 8(1998)1
2. Knjižnice članic Univerze v Ljubljani
AKADEMIJA ZA GLASBO
Knjižnica
Stari trg 34, 1000 Ljubljana Sigla: 120, Tel.: 061/221-842 Vodja: Snežana Bahor Odprtost: po-pe: 800-1500
AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO
Knjižnica AGRFT Nazorjeva 3, 1000 Ljubljana Sigla: 121, Tel.: 061/210-412, Fax: 210-450 Vodja: dr. Marko Marin Odprtost: -čitalnica: po-pe: 800-1400
I 1 00 1 00	, A00 1 -^00
- izposoja: po, pe: 11 -13 ; sr: 10 -13
AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST
Knjižnica
Erjavčeva 23, 1000 Ljubljana
Sigla: 122, Tel.: 061/212-726. Fax: 219-071
Vodja: dr. Nadja Zgonik
Odprtost: po-pe: 10°°-1500; sr: 1000-1600
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
Centralna biotehniška knjižnica in S1C za biotehniko Jamnikarjeva 101, 1111 Ljubljana Sigla: 006, Tel.: 061/123-11-61, Fax: 061/265-782 Vodja: mag. Jana Bradač (CBK). mag. Tomaž Bartol (SIC) Odprtost: po-pe: 700-1500
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA. ODDELEK ZA AGRONOMIJO
Knjižnica
Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana
Sigla: 691, Tel.: 061/123-11-61, Fax: 061/261-073
Vodja: prof. dr. Franc Sunčič
Odprtost: po-pe: 1000-1400; sr: 10°°-1500

©NUk
Priloga Knjižničarskih novic 8(1998)1
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA. ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE
Gozdarska knjižnica in INDOK dejavnost Večna pot 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 109, Tel.: 061/123-11-61, 123-13-43, Fax: 061/273-589 Vodja: mag. Teja Koler-Povh
, ,	- o00 nOO	o00 K00
Odprtost: po-ce: 8 -17 ; pe: 8 -15
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA. ODDELEK ZA LESARSTVO
INDOK služba in knjižnica
Rožna dolina cesta VIII/34, 1111 Ljubljana
Sigla: 692, Tel.: 061/123-11-61, Fax: 061/272-297
Vodja: Marjeta Goršič
Odprtost: po-pe: 700-1500
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA. ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO
INDOK in knjižnica za živinorejo
Groblje 3, 1230 Domžale
Sigla: 693, Tel.: 061/711-982, Fax: 061/721-005
Vodja: mag. Nataša Siard
Odprtost: po-pe: 700-1500
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA. ODDELEK ZA ŽIVILSTVO
Knjižnica in INDOK
Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana
Sigla: 694, Tel.: 061/123-11-61, Fax: 061/266-096
Vodja: Ivica Hočevar
Odprtost: po-pe: 730-1530
EKONOMSKA FAKULTETA V LJUBLJANI
Centralna ekonomska knjižnica Kardeljeva ploščad 17, 1001 Ljubljana Sigla: 005, Tel.: 061/189-24-00, Fax: 061/301-1 10 Predstojnik: prof. dr. Vekoslav Potočnik Odprtost: po-pe: 700-1900; so:700-1300
FAKULTETA ZA ARHITEKTURO
Knjižnica
Zoisova 12, 1000 Ljubljana
Sigla: 056, Tel.: 061/125-04-48, Fax: 061/126-43-19
Vodja: Renata Stella-Čop
Odprtost: po, če: 800-1400; sr: 800-1600; pe: 800-1300
J
©NUK
Priloga Knjižničarskih novic 8(1998)]
FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja Kardeljeva ploščad 5, 1109 Ljubljana Sigla: 051, Tel.: 061/341-564, Fax: 061/168-23-29 Vodja: mag. Janez Jug Odprtost: po: 730-1430; to,če,pe: 730-1 700; sr: 730-1900; so: 800-1300
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO
Knjižnica Fakultete za elektrotehniko in Fakultete
za računalništvo in informatiko
Tržaška 25, 1000 Ljubljana
Sigla: 070, Tel.: 061/176-84-16, Fax: 061/264-990
Vodja: Zdenka Oven
Odprtost: po-pe: 800-1400
FAKULTETA ZA FARMACIJO
Knjižnica
Aškerčeva 7, 1000 Ljubljana
Sigla: 072, Tel.: 061/176-95-48, Fax: 061/125-80-31
Vodja: Borut Toth
Odprtost: po-pe: 800-1500
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO
Knjižnica
Jamova 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 057, Tel.: 061/176-85-15, Fax: 061/125-06-81
Vodja: Dragica Matajdl
Odprtost: po: 800-1600; to-pe: 800-1400
FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO
Knjižnica
Aškerčeva 5, 1000 Ljubljana Trg republike 3 - izposoja
Sigla: 029, Tel.: 061/176-37-37, Fax: 061/125-82-20
Vodja: Branko Skrinj ar
Odprtost: po-pe: 730-2130; so: 800-1300
FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO. ODDELEK ZA FIZIKO
Astronomska knjižnica
Pot na Golovec 25, 1000 Ljubljana
Sigla: 016, Tel.: 061/140-13-53, Fax: 061/140-53-70
Vodja: Herman Mikuž
Odprtost: po-pe: 1000-1400
4
©NUK
Priloga Knjižničarskih novic 8(1998)1
FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO. ODDELEK ZA FIZIKO
Fizikalna knjižnica
Jadranska 19, 1111 Ljubljana
Sigla: 031, Tel.: 061/167-75-28, Fax: 061/217-281
Vodja: Maja Bleiweis
Odprtost: po-pe: 930-1430
FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO. ODDELEK ZA FIZIKO
Knjižnica Katedre za meteorologijo
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 022, Tel.: 061/176-92-00, Fax: 061/217-281
Odg. oseba: Maja Bleiweis
Odprtost: po-pe: 900~1400
FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO. ODDELEK ZA MATEMATIKO IN MEHANIKO
Matematična knjižnica
Jadranska 19, 1111 Ljubljana
Sigla: 028, Tel.: 061/176-65-00, Fax: 061/217-281
Vodja: Agata Tiegl
Odprtost: po-pe: 700-1600
FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO. ODDELEK ZA MATEMATIKO IN MEHANIKO
Knjižnica za mehaniko
Lepi pot 11, 1000 Ljubljana
Sigla: 032, Tel.: 061/125-00-72, Fax: 061/217-281
Vodja: Aleksandra Kociper-Vodeb
Odprtost: po-pe: 10°°-1500
FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET
Knjižnica
Pot pomorščakov 4, 6320 Portorož
Sigla: 520, Tel.: 066/477-140, Fax: 066/477-130
Vodja: Igor Presl
Odprtost: po-pe: 800-1600, so:800-1 300
5
©NUK
Priloga Knjižničarskih novic 8(1998)1
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
Knjižnica fakultete za strojništvo
Aškerčeva 6, 1101 Ljubljana
Sigla: 075, Tel.: 061/177-11-13, Fax: 061/218-567
Vodja: Tonja Zadnikar
Odprtost:
j •• v ■	n00 1 ^00
-	knjižnica: po-pe: 7 -16
-	čitalnica:.po-pe: 600-2200; so:600-1500
FAKULTETA ZA ŠPORT
Knjižnica fakultete za šport
Gortanova 22, 1000 Ljubljana
Sigla: 080, Tel.: 061/140-10-77, Fax: 061/448-148
Vodja: Darja Debeljak
Odprtost: po-pe: 900-1500
FILOZOFSKA FAKULTETA
OSREDNJA HUMANISTIČNA KNJIŽNICA
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 5009, Tel.: 061/176-92-00, Fax: 061/125-93-37
Predstojnik: prof. dr. Martin Žnideršič
Vodja: Alenka Logar-Pleško
Odprtost: Glej posamezne oddelke
Oddelek za arheologijo
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 044, Tel.: 061/123-44-96. Fax: 061/123-12-20
Vodja: dr. Milan Lovenjak
Odprtost: po-če: 900-l 800; pe:900-1400
Oddelek za azijske in afriške študi je
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 077, Tel.: 061/176-93-76, Fax: 061/176-92-89
Vodja: Darinka Baraga
Odprtost: po-če: 1400-1500; pe: 9°°-1000
Oddelek za bibliotekarstvo
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 026, Tel.: 061/176-93-90, Fax: 061/125-93-37
Vodja: Hedvika Pavlica
Odprtost: po-sr: 10°°-1200; če: 1200-1500; pe: 10°°-1200
6
©NUK
Priloga Knjižničarskih novic 8f 199S> 1
Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo
Zavetiška 5, 1111 Ljubljana
Sigla: 045, Tel.: 061/123-44-95, Fax: 061/123-12-20
Vodja: Mojca Račič-Simončič
r\ i . ,	nOO i o00 . n00 . o00 , c00 ,-,00
Odprtost: po-pe: 9 -12 ; to: 9 -12 ,15 -17
Oddelek za filozofijo
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 036, Tel.: 061/176-93-00, Fax: 061/125-93-37
Vodja: dr. Andrina Tonkli Komel
Odprtost: po-pe: 10OÜ-13°°
Oddelek za geografijo
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 049, Tel.: 061/176-93-55, Fax: 061/125-93-37
Vodja: Janja Turk
A , , ,	-,00 ,,<00 . - -,00 , o00 -,00 ,,-30
Odprtost: po,pe: 7 -14 : to,ce: 7 -18 ; sr: 7 -16
Oddelek za germanske jezike in književnosti
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 042, Tel.: 061/176-93-17, 176-93-42, Fax: 125-93-37
Vodja: Angelika Hribar
. , n00 ,->00 . n00 ,,00 ,^00 , o00 Odprtost: po-pe: 9 -13 ; to: 9 -13 ,14 -18
Oddeiek za klasično filologijo
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 040, Tel.: 061 /176-94-04, Fax: 125-93-37
Vodja: Pavel Češarek
^ ,	,	,	.	v	, A00 , o00	, c00 , -,00
Odprtost: po,to,ce.pe: 10 -12 ; sr: 15 -17
Oddelek za muzikologi jo
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 054, Tel.: 061/176-93-29, Fax: 061/125-93-37
Vodja: Darja Frelih
Odprtost: po-pe: 1000-1 300
Oddelek za pedagogiko
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 046, Tel.: 061/176-93-56, Fax: 061/125-93-37
Vodja: Tanja Sulak
Oprtost: po,to,sr,pe: 10ü0-1300; če: 1500-1800
Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 038, Tel.: 061/176-92-72, Fax: 061/125-93-37
Vodja: Vera Troha
Odprtost: po-pe: 900-1300
7
©NUK
Priloga Knjižničarskih novic 8(1998)1
Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 039, Tel.: 061/176-93-30, Fax: 061/125-93-37
Vodja: Ana Juvančič-Mehle
Odprtost: po-pe: 1100~1300; sr: 1400-I530
Oddelek za psihologijo
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 048, Tel.: 061/176-93-05, 1 76-92-17, Fax: 061/125-93-37 Vodja: Eva Cvetko - knjižnica, Gaj Vidmar - 1NDOK služba Odprtost:
-	priročna knjižnica: po-pe: 900-13°°;
-	izposoja: po,sr,pe: 10°°-1200; če: 1600-1800
Oddelek za romanske jezike in književnosti
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 041, Tel.: 061/176-93-09, Fax: 061/125-93-37
Vodja: Jožica Pire
Odprtost: po: 1 000-1300: to: 1500-1700; če: 1600-1800 Španska knjižnica
Odprtost: po: 10°°-1345; sr: 1300-1615; pe: 900-1330
Oddelek za slovanske jezike in književnosti
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 037, Tel.: 061/176-92-27, Fax: 061/125-93-37
Vodja: Anka Sollner-Perdih
Odprtost: po,sr: 700-1800; to,če,pe: 700-1400
Oddelek za sociologijo
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 055, Tel.: 061/176-92-83, Fax: 061/125-93-37
Vodja: mag. Alojz Cindrič
Odprtost: po: 1400-1 800; to,sr,če,pe: 1000-1300
Oddelek za umetnostno zgodovino
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 047, Tel.: 061/176-94-05, Fax: 061/125-93-37
Vodja: Mateja Tušar
Odprtost: po-če: 900-1600; pe: 900-14°°
Oddelek za zgodovino
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 043, Tel.: 061/176-92-10, Fax: 061/125-93-37
Vodja: Matjaž Rebolj
Odprtost: po-pe: 900-1300
8
ONUK
Priloga Knjižničarskih novic 8(1998)1
MEDICINSKA FAKULTETA
Centralna medicinska knjižnica
Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 003, Tel.: 061/317-492, Fax: 061/133-61-39
Vodja: asist. mag. Anamarija Rožič Hristovski
r\A A 4- 4 r>30 , n00 - *y30 , n00 -,30 ,,00
Odprtost: po-to: 9 -19 ; sr,ce: 7 -19 ; pe: 7 -14
NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA. ODDELEK ZA GEOLOGIJO
Knjižnica oddelka za geologijo
Aškerčeva 12, 1000 Ljubljana
Sigla: 020, Tel.: 061/125-41-21, Fax: 061/125-81-14
Vodja: Barbara Bohar-Bobnar
Odprtost: po-pe: 800-1200, po:1 500-1700
NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA
Knjižnica oddelka za geotehnologijo in rudarstvo in oddelka za materiale in metalurgijo
Aškerčeva 12, 1000 Ljubljana Sigla: 025, Tel.: 061/125-41-21
Vodja: Marja Stepišnik-Bogovčič
AJ , , -,00 ,-,00 . -,00 , ,00 Odprtost: po: 7 -17 ; to-pe: 7 -14
NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA. ODDELEK ZA KEMIJSKO IZOBRAŽEVANJE IN INFORMATIKO
S1C za kemijo in knjižnica
Vegova 4, 1000 Ljubljana
Sigla: 030, Tel.: 061/217-437, Fax: 061/226-170
Vodja: prof. Dragotin Kardoš
Odprtost: po-pe: 800-1600
NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA. ODDELEK ZA TEKSTILNO TEHNOLOGIJO
Knjižnica oddelka za tekstilno tehnologijo Snežniška 5, 1000 Ljubljana Sigla: 033, Tel.: 061/125-30-90, Fax: 061/125-31-75 Vodja: mag. Mojca Kotar
r,, , .	n00 -i o00 n00 n™ ta00 I r00
Odprtost: po-pe: 9 -12 ; sr: 9 -12 ,14 -16
PEDAGOŠKA FAKULTETA V LJUBLJANI
Knjižnica
Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana
Sigla: 126, Tel.: 061/189-22-90, Fax: 061/347-997
Vodja: Alja Smole Gašparovič
a, , ,	-00 i r>00 -7OO ,,00
Odprtost: po-pe: 7 -19 ; so: 7 -14
9
©NUK
Priloga Knjižničarskih novic 8( I99S)I
PRAVNA FAKULTETA Knjižnica Pravne fakultete
Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana Sigla: 004, Tel.: 061/125-22-07 Vodja: Mira Vrhovnik Odprtost: po-pe: 830-1800
TEOLOŠKA FAKULTETA
Knjižnica
Poljanska 4, p.p. 2007, 1001 Ljubljana Sigla: 095, Tel.: 061/312-593, Fax: 061/132-92-65 Vodja: Marko Urbanija Odprtost: po-pe: 800-l 845
VETERINARSKA FAKULTETA
Knjižnica in INDOK
Cesta v mestni log 47, 1000 Ljubljana
Sigla: 696, Tel.: 061/177-92-54, Fax: 061/332-308
Vodja: Brigita Grecs-Smole
Odprtost: po-sr: 700-1800; če-pe: 700-15n0
VISOKA ŠOLA ZA SOCIALNO DELO
Knjižnica
Topniška 33, 1000 Ljubljana Sigla: 125, Tel.: 061/137-74-92 Vodja: Nika Cigoj-Kuzma Odprtost: po-če: 10J°-1530; pe: zaprto
VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO
Knjižnica
Poljanska cesta 26a, 1104 Ljubljana
Sigla: 124, Tel.: 061/322-277, Fax: 061/316-597
Vodja: Božena Svetina
Odprtost: po,sr-pe: 900-1400; to: 900-1530
VISOKA UPRAVNA ŠOLA
Knjižnica
Kardeljeva ploščad 5, p.p. 2515, 1001 Ljubljana Sigla: 247, Tel.: 061/168-6374 Vodja: Simona Končnik-Simonič Odprtost: po-pe: 730-15j0
10
©NUK
Priloga Knjižničarskih novic 8(1998)1
3. Knjižnica pridružene članice Univerze v Ljubljani
VISOKA POLICIJSKO-VARNOSTNA ŠOLA
Knjižnica
Kotnikova 8, 1000 Ljubljana
Sigla: 061, Tel.: 061/131-50-74, Fax: 061/302-687
Vodja: Vladoša Zega
Odprtost: po,to,sr,pe: 930-l l30; če: 1300-1500
4, Druge visokošolske knjižnice
INŠTITUT ZA BIOLOGIJO
Biološka knjižnica-ENDOK Večna pot 111, 1000 Ljubljana Sigla: 018. Tel.: 061/265-584
Vodja: Maruša Palma (knjižnica), Jožica Lunaček (INDOK) Odprtost: po-če: 800-1500; pe: 800-1400
INŠTITUT ZA GEOGRAFIJO UNIVERZE V LJUBLJANI
INDOK
Trg franconske revolucije 7, 1000 Ljubljana Sigla: 116, Tel.: 061/213-458 Vodja: Alenka Turel-Faleskini Odprtost: po-pe: 800-1400
INŠTITUT ZA DELO PRI PRAVNI FAKULTETI Knjižnica
Kongresni trg 12. 1000 Ljubljana Sigla: 014, Tel.: 061/213-471 Vodja: Ksenija Požar-Žižek Odprtost: po-pe: 7,0-14"10
INŠTITUT ZA JAVNO UPRAVO PRI PRAVNI FAKULTETI Knjižnica
Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana
Sigla: 012, Tel.: 061/125-40-46, Fax: 061/125-12-20
Vodja:
Odprtost: po-pe: 10°°-1400
©NUK
Priloga Knjižničarskih novic 8( 1998)1
INSTITUT ZA KRIMINOLOGIJO PRI PRAVNI FAKULTETI Knjižnica
Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana
Sigla: 013, Tel.: 061/125-40-65, Fax: 061/125-40-65
Vodja: Marinka Milenkovič
Odprtost: po-pe: 800-1400
INSTITUT ZA MEDNARODNO PRAVO IN MEDNARODNE ODNOSE
Depozitarna knjižnica Združenih narodov Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana Sigla: 015, Tel.: 061/125-40-55, Fax: 061/125-22-00 Vodja: Marko Kos
Odprtost: po-pe: 10°°-1200; sr: 1500-1630
PEDAGOŠKI INŠTITUT PRI UNIVERZI V LJUBLJANI
Knjižnica
Gerbičeva 62, 1000 Ljubljana
Sigla: 027, Tel.: 061/331-625, 331-210, Fax: 061/331-637 Vodja: Mateja Krapež Odprtost: to,sr,če: 10°°-1200
©NUK
Priloga Knjižničarskih novic 8(1998)1
VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE UNIVERZE V
MARIBORU
UNIVERZITETNA KNJIŽNICA MARIBOR
Gospejna 10, 2000 Maribor
Sigla: 300, Tel.: 062/215-851, Fax: 062/227-558
Ravnateljica: mag. Irena Sapač
/->j * *	o00 , o00 noo , ooo
Odprtost: po-pe: 8 -19 ; so: 9 -13

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR
Knjižnica, Razlagova 14, 2000 Maribor
Sigla: 311, Tel.: 062/224-611, Fax: 062/227-056, 26-681
Vodja: Zdenka Petermanec
Odprtost:
" čitalnica: po-če:800-1800;pe:800-1400 " izposoja: po-pe: 800-1400; to, če: 800-1 700
FAKULTETA ZA KMETIJSTVO
Knjižnica
Vrbanska 30, 2000 Maribor
Sigla: 314, Tel.: 062/226-611, Fax: 062/23-363
Vodja: Ksenija Savinc
Odprtost: po.pe: 730-1430; sr,pe: 730" 1630
FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ
Knjižnica in IN DOK
Tomšičeva 7, 4000 Kranj
Sigla: 263, Tel.: 064/222-412, Fax: 064/222-412
Vodja: mag. Tone Perčič
Odprtost: po-pe: 700-1500; sr: 10°°-1800
KNJIŽNICA TEHNIŠKIH FAKULTFT
Smetanova 17, 2000 Maribor
Sigla: 312, Tel.: 062/220-70-17, Fax: 062/225-013
Vodja: Metka Brkan
Odprtost: po-če: 730-1630; pe: 730-1400
©NUK
Priloga Knjižničarskih novic 8(1998)1
PEDAGOŠKA FAKULTETA MARIBOR
Knjižnica
Koroška c. 160, 2000 Maribor
Sigla: 317, Tel.: 062/229-37-36, 229-37-34, Fax: 062/28-180
Vodja: Mojca Garantini
Odprtost: po-če: 800-1 800; pe: 800-1500
PRAVNA FAKULTETA MARIBOR
Knjižnica
Mladinska 9, 2000 Maribor
Sigla: 326, Tel.: 062/227-611, Fax: 062/223-245
Vodja: Amalija Spindler
Odprtost: po,če,pe: 900-1600; to.sr: 900-1 700
VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA
Knjižnica
Žitna ulica 15, 2000 Maribor
Sigla: 322, Tel.: 062/303-839, Fax: 062/307-349
Vodja: Nevenka Balun
Odprtost: po-pe: 1 100-1500
14
©NU K