Marija Tomac-Pukl - gozdarka
Nazadnjc je živela v nasi. rakovniski župniji v slanovanju blizu knjižnice na Dolenjski cesti.
Le kakšen mesec je bila v bolnici. Pokopali smo jo v soboto. 22. okiobra na božji njivi v Slovenskih Konjicah - v njeni rojstni župniji.
Rodila se je leta 1920 v kmečki družini in je zgodaj osirotela.
Nismo je zaman klicali gozdarka, otroci pa gozd-na lela. Bila je duša naSega Golovca. varuhinja ras-tlinstva in Zivalstva. Bila je mehkega. občutljivega srca, a tudi pogumna in odiočna. Ni bila samo hrani-teljica ptic, prijateljica psov, obiskovalka zdravilnega studenca blizu zvezdarne. nabiralka kostanja, borov-nic in izredna poznavalka gob - na Golovcu je sre-Cevala najrazličnejie ljudi, se z njimi pogovarjala in jim vlivala voljo do skladnega in zdravega življenja. Nagovarjala je reveže, ulrujene znanstvenike in umet-nike, otroke. pregnance. bolnike. obupance, brezdom-ce, čudake. Sportnikc in podjetnikc. Kakor je po cni strani sama živela težko zaradi velike občutljivosti, je bila pa tudi vzor zdravega življenja v skladu z naravo.
V prazničnih božičnih nočeh in v velikonoCnih vstajenjskih julrih je na Golovcu poslušala zvonjenje Ijubljanskih cerkva.
Iskala je raj in lepoto v naravi. Pa je bilo veliko
ran, hudobije in nesreč. ObCuIila je ves svet. zaradi grdobij bljiznjega in daljnega sveta je zelo trpela. Zdaj ji je dano, da se je umirila. V boinici je rekla: »Nisem žalostna. ko sem zvedela, da bom kmalu umrla. Prva nisi. zadnja ne na sveti.« Zdaj nas spremlja in nagovarja njena du^a.
Bila je ustvarjalka. Ponoči je pisala. Verovala je v besedo. Pisala je dnevnik in oblikovala pesmi. Dekla-mirala jih je s čudovito jezikovno pravilnostjo, pre-pričljivostjo in ponosom. Živela je bogato duševno življcnje. Ustvarjala je ročna dela in razne izdelke, s katerimi nas je obdarovala.
Pogrešali bomo to zvesto dušo z Golovca in z roba Ljubljanskega barja. Da je zivela med nami, je bilo podobno pravljici, čeprav je bila tudi udeležen-ka resničnega življenja z njegovimi polrebami. Toda prevladovala je duša. Obujala nam je vest, naj živi-mo lepo.                                                            M. D.