I riini načert za IV. razred poglavitne šole. *) Osnovan na podlagi sl. ministerske narcdbe za nauk in bogočastje 23. dne marca I. 1855., v poglavju XX., pod št. 72. Pervo polletje. 1. Keršanski nauk. a) Katekizem g. A. I.esar-jev se obdeljuje do keršanske Ijubezai. 6) Biblijska povestnica starega zakona. e) Evangelii po tekočih nedeljah. 2. Slovenski jezik. «) Branjc. 4. oddelek ,,l)rugega berila" se urao, prav ia povzdigajeno bere; razlagajo se besede ia reči, ter se kažejo podobe. Kar se bere, se raora s svojimi besedami povedati. Pesnii se na paniet uče. ft) Slovnica. Stavek s poglavitiiinii deli. XTataačaeje poznavanje imen in časovnikov, napravljanje časov, goli in razširjeai stavki, prislavek (BeiCiiguag), stopajevaaje prilogov, dostavek, sklaajanje imena in priloga, zaimkov in številnikov, določnosti okoljnosti, predlogi, ponavljajoče opazovanje prostega stavka. (Kar pri teli vajali v ,,Slovensko - nemški grarnatiki* manjka, naj učitelj učencom aarekuje , da spišejo in se potem nauče.) Xazadnje se te slovniške vaje pri primernih berilnib spisib V2 ure urijo. c) Pravopis se vsaki 14. dan 1 uro uri. Prava raba čerk *) Černomeljake. lj, nj, z, s, e, e, e, 1, d, 6, u, a, a se mora na tanko določiti. Xarekovanje mora biti primerao slovaiškim vajem tega polletja. č) Spisavanje. Se spisujejo stavki; se zapiše, v čeni so si izreki ia izobrazijoči govori podobni, in v čem si niso podobni. Popisi. Xaloge morajo biti naravne in nadalje izobrazijoče. Drugo se vse tako ravaa kakor v prejšnjih razredib. 3. XTemški j ezik. «) Branje. Bere se prav in uriio. Besede in reči se s podobami razlagajo. V 1. in 2. oddelkn nemškega berila učenci vse spi.se prav poslovenujejo, da popolaoma razumejo, kar berejo. Pesmi se na pamet uče. />) tšlovnica. Stavek s pnglavitniaii deli. XTataačneje pozaavanje iinea ia časovnikov, napravljaaje časov, goli ia razširjeni stavki, prilog in njegovo stopnjevanje , pristavek , sklanjanje členov , imen , prilogov, zaimkov in .številaikov ; določaost okoljnosli, predlogi, ponavljajoce opazovanjo prostega stavka. (To vse roka v roki s sloveaščino.) Zadajič se slovniške vaje '/„ ure urijo v slovensko - neinškeni jeziku. c) Pravopis. Po _,,Satzzeichnuug" v. Herrmana se vse iislmeno poslovenuje in slovensko - nemško razlaga po omenjenih slovniškili delih. Enopomembnost (Synonyme) neniškega jezika. c) Spisovanje Slovenski spisi se ponemčijo. Drugo je vse kakor pri slovpnskem spisovanji. 4. Številjenje. Predvaje. Razširjaaje in okrajšanjp, sošlevanje, od.števanje, množenje in deljenje navadnili drobov. Vsaka vaja se tako dolgo po sloveaski nri, da jo učenci popolnoma razumejo, ia potem se še le začne po nemški številiti. Poaavljajo se tudi vaje z avstrijaaskimi denarji, z mero, lehlo itd. 5. Pisanje. Vse kakor v tretjem razredu, samo da se velika slovenska in nemška pisava še bolj na tanko obdeljuje. 6. Risanje. Pravo ia čedao risanje od 16. do 30. št. L. Scboa-ovih predlog, ktere risa nčenik učencom na veliko šolsko tablo. Predlog učenci nimajo. Drugo se vse tako ravna kakor v prejšnein razredu. 7. Petje. Vadijo se pesmi, ki se nahajajo v ,,Drugem berilu", pa tudi druge slovenske cerkvene in narodae in nekaj nemških v 1. in 2. oddelku iz tretjega nemškega berila. Drngo polletje. 1. Keršanski nauk. «) Kakor pervega polleta. Obdeljuje se od ker.šanske Ijabezai do koaca. b) Biblijska povestnica novega zakona. c) Evangelii po tekočih aedeljah. Učivne ure na teden: 3 za ,,Katekizem", 1 za biblijsko povestnico, ia 1 za Evaagelii, vkup: 5. 2. S1 o v e n s k i j e z i k. a) Branje. Se bere kakor pervpga polleta, ter se obdeljuje 5. oddelek. b~) Sloimica. Prosti ia sostavljeai stavki. Se razlaga, kako se stavki priverstujejo, podrnžujejo in okrajšujejo. Vezni aakloa, doveršivni in nedoveršivai časovaiki, popolao pregibanje časovnikov. Drugo vse kakor pervega polleta. Te vaje se urijo v berilaih spisili 5. oddel. vsakikrat '/„ ure. c) Pravopis kakor pervega polleta; samo narekovanje mora biti primerno slovaiškim vajeni tega polleta. e) Spisovanje. Povesti, pisma, prošnje ia kratke pisma za življenje. Drugo vse kakor v pervem polletju. 3. Xemški j ezik. a) Branje.Bne se urno ia prav vsakikrat '/a ure iz 4. in 5. oddelka. Drugo vse kakor v pervem polletju. 6) Slovnica. Prosti ia sostavljeai stavki. Se razlaga, kako se stavki priverstujejo, pridružujejo in okrajšujejo. Ozirai časi, vezai naklon, krepki ia nepravilni časovaiki, popolao pregibanje časovaikov. (To pa se podučuje vse s pomočjo materaega jezika.) Poteni se te slovniške vaje urijo pri primeraih berilnih spisili 3. ia 4. oddelka tretjega nemškega berila v slovensko - nemškem jeziku. c) Pravopis se aadaljuje kakor pervega polleta. Učenci se vadijo, da sami postavljajo priinerae ločnice. Sloveasko - nemško razlagaaje s primernimi slovniškimi vajami drugega polleta. c) Spisonanje kakor pervega polleta. Po slorenski sostavljeni spisi se ponemčijo. Učivnih ur na teden: 7. 4. Steviljenj e. Desetičai drobi, primere , razmere tristavka. Drugo kakor pervega polleta. Ucivne ure na teden: 3. 5. Pisanje. Še bolj na tanko, kakor pervega polleta. Učivne ure na teden: 3. 6. Risanje. Pravo in čedao risanje od 24. do 30. št. L. Schon-ovih predlog. Drugo vse kakor pervega polleta. 7. Petje. Vadijo se pesmi, ki se nahajajo v ,,Drugem berilu" 5. oddelka, pa tudi druge slovenske cerkvene in narodne 18* in nektere nemške v 3. in 4. oddelku tretjega aemškega berila. Čas uka: Vsaki dan y4 "re Pre(l šolo. (Pri vaji cerkvenih pesem prideta vkup 3. ia 4. razred vsaki teden dvakrat po šoli). Učivne in pomočne kajige in sredstva, ki se v tem razredu rabijo, so: Katekizem g. A. Lesar-jev, Zgodbe sv. pisma, Berila ali listi in evangelii v nedelje in prazaike celega leta , Zemljovid Palestine Holle-tov, Drugo slovensko berilo (4. in 5. oddelek), Tretje nemško berilo, Slovensko - nemška gramatika za IV. razred, Računica za 4. razred , Xavod rajtaaja na tabli za 3. ia 4. razred Ijudskih šol, Slovenska slovnica Janežič - eva, Spisje Praprotnikovo, Veliki nemško - sloveaski slovnik, Satzzeichnung, Anschauungsbilder v. Herrmann, Buch der Xatur, Globus, Tellurium, Luaarium, zrakomer, toplomer, magaet, nabirka rud in merčesov. Kratek popis avstrijanskega cesarstva Cigale-tov, — zemljovidi: Kozlerjev, potem Avstrija, Evropa in Palestina, Bilder aus der Geschichte Oesterreichs v. A. Becker, Physik in der Volkssclmle v. Criiger, Das Buch der Kalligrafie v. Payer, (Za risannje vse kakor v 3. razredu), Slovenske gerlice , Tovarš, Oesterreichischer Scliulbote.