Dopisi. Sv. Ana v Slov. gor. (Veselica) bralnega društva se je dne 4. svečana dobro obnesla. To je dokaz, da smo se vzbudili, ker doSlo je mnogo mladeničev in deklet, in to imovitih s svojimi stariši. Takoi po večernicah so jeli tamburati vrli jurjevški tamburaši pod vodstvom vrlega g. Alojzija Majcena, tako izborno, da so ljudje bili ginjeni. Potem otvori č. g. E. Trstenjak, kot predsednik, veselico; v govoru je omenil, da bralno društvo napreduje, ker ima že 118 udov in čez 700 knjig, ktere udje radi bero. Ob koncu govora zaklicali smo svitlemu cesarju trikratni gromoviti živio, na kar so vrli naSi tamburaši udarili eesarsko himno. Na to so domači pevci pod vodstvom skrbnega organista Strmiča zapeli dokaj railoglasnih slovenskih pesnic, mej kterimi so tamburaši tamburali, in res, nismo se mogli dovolj naslišati te milozvočne hrvatske godbe. Sedaj stopi g. Majcen na oder in nam v dolgem, jedrnatem, na verski podlagi osnovanem govoru riše, kako moramo biti ponosni na našo lepo slovensko domovino. Hvalil je bralna društva ter jih priporočal mladini, govoril o zadrugah, gasilnih društvih in šoli. 0 šoli ie rekel, da ni prav, ako so učenci po leti šole oproščeni, ker potem nimajo pravega veselja do uka več in še učitelju druge pohujšajo; dejal je, da bi bilo boljše, ako bi napravili 71etno šolo, a bi morali otroci tudi vselej celo leto v šolo hoditi. K temu pritrdimo tudi mi. Go.<p. Majcenu se za iskreni govor zahvalimo. Nadalje je bila gledališka igra: »Berite Novice,» ktero so igrali domači igralci v občno zadovoljnost. No, le tako naprej, vrli Anovčanje na mejniku, ne bodo še vas požrli nemški valovi morja, ampak stopali boste častno naprej in zaslužili spoštovanje. Veselimo se, da naše ljudstvo tako vrlo napreduje, število udov je tudi primerno za našo župnijo, posebno, ker so v Rožengruntu že Nemci. Po igri nam je zopet gsp. Majcen priporočal narodni ponos, na kar se mu g. predsednik dostojno zahvali. Tudi šaljiva pošta je poTzročila obilo smeha. Peli še smo, tamburaši so udarjali in težka je bila ločitev. Lepa Vam hvala, dragi Jurievčani, ki se niste ustrašili hudega, blatnega pota in pridite še radi tudi drugikrat. Hvala pa tudi gostom od Sv. Benedikta. Živeli vrli Sloveni! Makole. Čudno! Dne 7. svečana bil }e tu po srečno premaganih zaprekah prvi zadružni zbor. In glej! Zadruga se je kar ustanovila. Vse nasprotovanje ni torej nič pomagalo! In v resnici \e bilo veselie gledati, s kolikim zanimanjem je od blizu in daleč došlo ljudstvo (najbližnji pa večidel niso priJli. Znajo pa tembolj zabavljati), poslušalo ustanovitelja kmetskih zadrug, vrlega gosp. Ivana Kača, kateri jim je v priprostem, njemu prirojenem govoru razkladal vse najpotrebnejše. Njegove iz srca prihajajoče besede so pa padle tudi na rodovitna tla ter obrodile precej dober sad. Prej neznatno število udov zadružnikov se je na njegovo prepričujočo besedo obilno pomnožilo. Precej čez sto udov nas je že zdaj. A upati je še večjih uspehov. Vsa nasprotna sovražna gonja ne pomaga, od dne do dne \e za zadrugo večje navdušenje. Imena izvoljenega prvega predstojništva kot Jakob Kotnika ravnatelja, Matija Hajšeka, njegovega namestnika, Antona Mikliča in Černoga Jurija tajnika in blagajnika ter odbornikov Pohlevna Andreja, BabSeka Antona in Šimona Lepeja pa nam pričajo, da bo lepo procvitala in dobro vspevala Makolska zadruga. K čemur naj pa tudi Se vsemogočni Bog da svoj blagoslov in \o dobrohotno vsepovsod spremlja. Naprej tedaj! a združeno in z božjo pomočio! S Pohorja. Pri volitvah v okrajni zastop slovenjebistriški so se naši Pohorci prav slabo obnašali. Votili so večinoma z nem- čurji. Kaj pa so dobili za to? Ne vemo, ali je res, a o jednem se pripoveduje, da sme zapiti na račun slovenskih nasprotnikov 26 K. Drugim so pa obljubili, da dob6 cesto v Šraartin na Pohorju. Kaj pa je s to cesto ? Širna fara Šmartna na Pohorju obsega za vsem 6 občin, toda niti jedne poštene ceste nima. Najboljši dohodki prihajaio iz lesne trgovine. Od ranega Jutra do poznega večera se pomiCejo težki z lesom obloženi vozovi po zlamanih in od vode zdretih kolovozih v dolino. Po teh kolovozih znajo le Pohorci se svojo čvrsto živino voziti; če je ravninc jedenkrat zašel z vozom na naše bregove, ga drugokrat ni videti. Da po takih slabih voznih potih trpč ne samo ljudje temveč najbolj seveda živina, ni potrebno nikomur praviti. Ko zlati solnce ziutraj naše vrhove, je že Pohorc davno na potu in ne vidi doma, predno solnce zaide k božji milosti. Tako je bilo nekdaj, tako je še sedaj. Pa glej, napočila je tudi nam Pohorcem vesela zarja sladkega upanja, da se tudi nam bodo vremena zjasnila. Naš slovenski okrajni zastop jel se je vrlo potegovati za cesto v naš Šmartin; izposloval nam je deželno podporo, Pohorci smo po svojih močeh zložili nekoliko, okraj je obljubil, priti nam na pomoč. Vse je bilo v lepem tiru. Veselili smo se že, da bodemo tudi mi jedenkrat dobrote okrajne ceste vživali. — Pa naenkrat se je razširila med nami žalostna vest, da se je vzbudilo v okrajnem zastopu nasprotje proti na§i cesti. Cestno delo se ni pričelo, in to nas je utrjevalo v naši slutnji. Ljudje so bili razjarjeni, mislili so si: «Mi smo zmiraj prispevali okrainim stroSkom, da so se delale ceste po ravnini, vi se pa sedaj ustavljate? Vi že imate okr. ceste do vsakega hleva, do vsakega kapusa, nam pa še jedne ne privoščite?* To nevoljo so pokazali s tem, da so volili z nasprotniki, ki so z lahkoto zvabili naše že itak omahljive volilce v svoj tabor; obljubili so jim okr. cesto, in imeli so jih. Nikakor ne odobravamo, ampak odločno obsojamo ravnanje naših volilcev, toda razumemo jih. Od prejšnjih let so se že precej pobolišali glede narodnega mišljenja, približali so se že nekoliko našim nazorom, toda omahovanje sedanjega okr. zastopa (ali je bilo resnično ali le navidezno, o tem ne rečemo ničesar) potisnilo jih je nazaj v sovražni tabor. Iz lega naj slovenska stranka slovenjebistriškega okraja posname potreben nauk. Tistim vrlim raožem sedanjega okr. zastopa pa, ki so se neustrašeno potegovali za nas in imeli potrpljenje z nami, izrekamo mi pohorski Slovenci tukaj javno svojo iskreno zahvalo in jih ob jednem prosimo, naj stoje še dalje na naSi strani in se potegujeio za našo cesto kljub temu, da so naSi zapeljani bratje sedaj tako nehvaležno ravnali. Spremljajo vas naše srčne želje, da bi še zanaprej imeli večino v okrajnem zastopu. Upamo, da bodete pokazali Pohorcem fare Sv. Martina svoje velikodušje s tem, da jim pozidate vendarle zaželjeno cesto. Šmartinski Slovenci. Iz ptnjske okolice. Minilo je že nekaj časa, odkar se je bralo v «Slov. Gosp.» da se razširja po ptujski okolici nek proizvod «slavnega» slovenskega pesnika A. Muršiča, naslovljen «Pesem v poduk zapelanim SIovencem,» katero je upal, kakor piše v nekakem uvodu, tudi Tebi dragi bralec pred oči staviti. Jaz bi eitateljem «Slov. Gosp.» teh čenč ne upal pred oči staviti, zakaj bojim se za njih zdravje — kolika je najmanj, kar zamore človeka zadeti, če to bere. Na prvi pogled je bilo jasno, da se vir te burkljaste «pesmi» nahaja v Slomih, a njene misli so pritekle brez dvoma po plinovih ceveh iz Ptuja. Ko jo ie pa «Slov. Gosp.» v nekem dopisu prav raztolmaCil in počesal, mislili smo, da je sedaj gotovo neumrljive slave vredna «pesen» pozabljena, gotovo v strašno škodo slovenskega pesništva. Pa glejte ! zmotili se smo. Ker je pameten človek ni hotel sprejeti, niti za to ne, da bi si klobaso zavil v njo, izmislile so si modre nemčurske glave v Ptuju drug način, da bi razpečali ta umotvor med slovenske okoličane. Nemški trgovci so začeli namreč slovenskim kupčevalcem, posebno ženskam, skrivaj devati dotično «pesem» v jerbase tako, da dotični niti vedel ni, kak zaklad da nosi seboj. Šele doma, ko so otroci začeli brskati po jerbasu in iskati, če je za nje kaka sladčiea v njem, prišel je ta zaklad na dan in vsakdo bo verjel, da je nastal pretep za to dragoceno reč med otroci, zakaj že mali paglavci so sprevideli, kako velikanske važnosti še vtegne ta «pesem» postati na polju slovenskega slovstva. Pa šalo v stran! Okoličani ptujski si enkrat za vselej prepovemo tako predrznost nemčurskih trgovcev ptujskih, da bi nam podtikali take izrodke dornavskih žnidarjev in združenih okoličanskih in ptujskih nemčurjev — Slovence pa svarimo, naj ne bodo tako smešni, da bi takim ljudem v Ptuj nosili svoje trdo prislužene krone. Imena dotičnih trgovcev v Ptuju so nam na razpolago in mi jih objavimo, ako se stvar ne konča. Gosp. župan Ornik, posvarite svoje prijatelje-trgovce, pozneje bodo zastonj vse občinske seje. Zakaj nas izzivajo vaši prijatelji? P. H. Iz Staregatrga pri Slovengradcu.— Gospod urednik! Malokdaj se Vam posreči iz našega gorskega zakotja kaj izvedeti, in ako bi ne bilo nekaj naročnikov na Vaš cenjeni list od tod, bi niti ne vedli za slovensko selo tik že močno nemškomislečega Slovengradca. Pa saj tudi do sedaj nismo doživeli nič kaj posebnega, kar bi Vas zanimalo. Življenje nam je teklo v narodnem oziru ednakomerno-dolgočasno, in tega smo se že tako navadili, da smo mislili, da ne srae in more drngače biti. A v nedeljo dne 4. februvarja se je pokazalo, da znamo tudi mi hribovci bolj živahni in veseli biti, kakor se kažemo. Imeli smo namreč tombolo, kakoršno vsako leto priredi vrli slovenski naš občinski odbor v prid občinskim ubožcem — pa tako Se se nikdar ni obnesla, kakor tokrat. Ljudstva se \e vse trlo v prostorih g. Petriča, in smeha in zabave ni hotelo biti konca. Kaj menite, gsp. urednik! Kaj je bilo temu vzrok?! — Ja tamburaški zbor imamo, na kterega smemo že zdaj ponosni biti, čeravno je Se sila mlad — in naSa vrla dekleta so se nekje čudnih narodnih pesmij naučile — to nas je vzdramilo iz naše dolgočasnosti in začelo našo leno kri urneje po žilah tirati. Navdušenost za slovensko stvar je tako vzkipela v nas, da smo trdno sklenili ustanoviti bralno drustvo, kojega potrebo razumnejši Starotržani že zdavna čutijo. Ako ta navduSenost ni bila samo visoko plamteč kup slame, boste v kratkem več zanimivega izvedeli izpred Slovengradca, iz česar boste spoznali, da ne spimo več. To ne bo zanimalo samo Vas, gotovo tudi Slovengradčane — znabiti bodo jim vsled tega začeli rogeci bolj počasi rasti. Starotržani korajžo! Iz Slov. Bistrice. 12. t. m. je bila volitev načelnika, namestnika in odbora za okrajni zastop. Volitve se je udeležilo 31 zastopnikov, izostal je Janez Auer. Najstarejši ud Simon Grundner je predsedoval. Stiger nasvetuje, naj se vrši verifikacija po skupinah in se naj za to odmeri 1 uro Casa. Začne se naj pri velikem posestvu. Ta predlog se sprejrae samo z 18 glasi, ker naSa srranka glasuje proti. Nato prosi naš g. Mlakar za besedo, katera se mu da. On ugovarja zoper verificiranje izvolitve v velikem posestvu in sicer zaradi dveh uzrokov: 1. Volilec gozdne zadruge na Spodnji Polskavi še ni bil od oblasti potrjen in tudi ni imel pravilno izdelanega pooblastila, torej njega volitev ne more biti veljavna. 2. Je pa v tej skupini en mož izvoljen po imenu Simon Grundner, kateri se, v kolikor nam znano, sploh ne nahaja, ampak dotičnik, kakor krstne knjige pričajo, se piše Simon Pelko, rojen 1827. Toraj se ta mož ne more kot zastopnik smatrati. Predsednik da ta ugovor na glasovanje, katerega je seveda nam nasprotna večina zavrgla. Vršila se je sedaj volitev, katere se pa mi nismo udeležili. Voljeni so Albert Stiger, načelnik, ki se je za izvolitev kar lepo zahvalil in takoj razvil svoj program. Dobro poslušajte, kaj je rekel. On bo kasarne stavil, elektnko upeljal, toda kje in kako, to bodemo še imeli čast videti. Hvalil Je tudi prejšnji okrajni zastop, kaj je vse dobrega storil. Seveda mu je ta hvala težko prišla iz srca, toda kar je res, je res. Nadalje so bili izvoljeni: Anton Grundner namestnik, in Jože Baumann, Andrej Zupanc, Franc Petzoldt, Janez Auer, Mihael Spess in Štefan Rndolf kot odborniki. Da se je pri vsaki izvolitvi tudi malo pohajlalo, mislim, da še pripomniti ni treba. Toraj ima odbor edinega Auerja, kateri bo nas zastopal. Dragi okrajinčani! Mislim, da Vam ni treba veliko razlagati, koliko da imamo mi od teh ljudi pričakovati. A ker nam je zadnji dopis iz dravinjske doline dal nalogo, vestno o vsaki seji naznanjati, naznanili smo Vam to volitev. Pride pa sedaj tudi naloga na vas, da jo častno izyršite, geslo: svoji k svojim. Ko je bila volitev končana, se je tudi zgoraj imenovana pritožba manjšine sprejela v zapisnik. A obenem bodemo tudi priložbo na deželni odbor odposlali. Posvetovali smo se potem slovenski zastopniki med seboj še različne stvari, in mislimo v kratkem sklicati zaupen shod, da se ustanovi veliko kmetijsko društvo in konzumno društvo. Sčasom pa bomo napravili podružnico na Spodnji Polskavi, Makolah in Poljčanah. Ker je nam nasprotni živelj začel se močno Sopiriti, krepko torej na noge, oklenimo se tesno drug drugeza, podajmo si roke v združitev, da bodo imeli naši nasprotniki tem bolj opravičen strah pred nami. Zadruge in konzumna društva so naša edina rešitev iz spon naSih nasprotnikov. Naj nam veljajo besede pesnikove: Sreča te iSče, um ti je dan, naSel jo bodeS, če nisi zaspan. Zreče. Pri zborovanju političnega in bralnega društva našega z imenom »Straža« zbralo se je poleg domačinov obilno števflo gostov iz Konjic, Gadrama, posebna soba je vsprejela korenjake od Sv. Kunigunde z vrlim pevskim zborom tamošnjih mladeničev in od drugod, celo od severnega dela zelenega Pohorja so slavne Ruše poslale svoje zastopnike. V iraenu družtva je gj Hinko Dobnik prišlece pozdravil prav prisrčno; izrazil ie prepričanje, da je mile nam goste v prijazno dolinco našo privedla narodna zavest in pa ljubezen do bratov narodnjakov pri našem društvu. Srce mi od veselja igra, blizu tako je rekel, ko vidim vrste naših prijateljev, in svest sem si, da bodete ob času potrebe pripravljeni nam prihiteti na pomoč, da skupno branimo dragi nam dom, ljubljena nam domača tla. Naš narod trpi, naSe ljudstvo trpi pred sovražnimi napadi, vendar pa obupati ne smemo, ker mi se voiskujemo za resnico in pravico, a ta vselej preje ali pozneje zmaga. Naš narod slovenski bode, čeravno skoz velike težave, gotovo tudi enkrat prišel do zmage. Bodimo ponosni na to, ker smo Slovenci, ker smo otroci mogočne matere Slave. Podpirajmo se medsebojno, delujmo z združenimi mo6mi neutrudljivo, da se otresemo jarma, v katerega nas je vpregel tujec. Skrbimo, da bomo sami gospodarji na domačej zemlji. »Straža« je za zreške meje pripravljena vsaki čas za boj; več napadov, tetn močneje brani dom premili svoj. Močno, kakor trdna skala, stala hrabro »Straža« bo, in nikdar ne bo nehala braniti ljublieno zemljo. Lepo, jasno, kakor zarja, sveti »Straži« geslo se, ker za vero, dom, cesarja hoče žrtvovati vse. Združimo se v tem geslu proti sovražnikom našega Ijudstva. Prisijalo bo zlato solnce zmage, in lahko bomo z veselira srcem zaklicali: »Le vstani borni narod moj, še vedno v prah teptan. Trplenja dan ni več tvoj dan, vstajenja dan je tvoj.« Drugi govornik, g. Rožman, je pripovedoval, kdo da so narodni sovražniki, s katerimi se moramo vojskovati in braniti pred njimi svoje pravice. To so liberalni Nemci, potem slovenski odpadniki ali nemškutarji, pa tudi mi sami smo svoji sovražniki, ako z našimi težko pridobljenimi groši podpiramo ljudi, ki bi Slovenca potopili v žlici vode, ako bi to le bilo mogoče. Gospod je potem našteval tudi prijatelje našega ljudstva. Prvi naS prijatelj je Bog, ki še ni pripustil, da bi se Slovenec potopil v nemškem in laškem morji. Prijatelji našega ljudstva so nadalje duhovniki, slovenski misleči odvetniki, nekateri uradniki, zavedni zdravniki, učitelji, veliko trgovcev in drugih mož iz raznih stanov. Bodimo pa tudi mi prijatelji sami sebi. Z našim denarjem podpirajmo naše ljudi. Naš denar naj ostaja med nami, ne dajajmo ga v roke nasprotnikom. V tem oziru je gospod se nekoliko dotaknil »Posojilnic«, najmlajša se je osnovala v našem obližji, t. j. pri Sv. Kunigundi. Tretji govornik, ki je stopil na oder, bila je gospica Julika iz RuS. Deklamovala je izborno, divno, pesem »Mojemu narodu.« Ko je končala z besedami »Naprej zastava Slave!» zasvirala je godba in obenem se je prepevala z omenjenimi besedami začenjajoča narodna pesem. Toliko o našem zborovanju.