riška Domovina NO. 79 AMCRICAN In spirit FOROIGN IN LANGUAGE ONLY CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING. APRIL 21, 1948 SLOVCNIAN MORNING NGWSPAPGR LETO L. - VOL. E. • v E S 1 n | & L KE9 FRANC OZVATIč UMRL. jo. V Egiptu ga je zalotila prva ~ i ____l_____ ___1,: i* .* w,nwnl ,— 12. marca je Bog poklical k sebi v Šmartnem v Rožni dolini na štajerskem župnika in duhovnega svetovalca mariborske škofije Franca Ozvatiča. Umrl je 73 letu svoje starosti. V CELJU JE zapustil solzno dolino profesor v pokoju Josip Kožuh. Pokopan je bil 10. marca. Mnogo let je bil predsednik nekdanje Dijaške kuhinje v Čelu. JOŽE SMRTNIK, ravnatelj Celjske posojilnice v pokoju, je bil pokopan v Ljubljani 10.'marca. Njegovo ime je bilo pred leti zelo znano v sokolskih vrstah. NA IGU PRI LJUBLJANI je odšel po plačilo Matija Mencej, bivši župan na Igu. Pokopali so ga 8. marca. V JERUZALEMU V SVETI DEŽELI je prestalo biti dobro srce misijonarja Patra Adolfa Čadeža. Po daljšem bolehanju ga je vzel Bog k sebi 10. jan. Imenovani je bil rojen na Trati v Poljanski dolini pred 76 leti. Mlad je stopil v frančiškanski red in v potresnem letu zapel novo mašo na Rožniku pri Ljubljani. Kot duhovnik je služboval nekaj časa v domovini, potem pa odšel kot misijonar v Carigrad in od tam v Aleksandri- svetovna vojna, ki jo je moral kot avstriski državljan skoro celo prebiti v angleški internaciji na Malti. Po končani vojni je bil spet nekaj let v Sloveniji, nato pa odšel v Palestino, kjer je ostal do svoje smrti. Najda-lje je v Palestini služboval v Jeruzalemu kot predstojnik zavoda, kjer je nastavljena frančiškanska svetopisemska šola, blizu PREMOGARJI IN LEWIS SO KAZNOVANI Sodnik je naložil uniji $1,400,000 kazni, Lewisu pa $20,000 Washington. — Federalni sodnik Goldsborough je včeraj obsodil John L. Lewisa, predsednika unije premogarjev v $20,000 globe, premogansko unijo pa v globo $1,400,000 in sicer radi u ---, g'JUUU (pi,1VU|VUU Zli o*ovi .. kraja Jezusovega bičanja, ker niso ubogali ukaza sod-Svoje bogate doživljaje je opi-!nije. soval v starejših letnikih Trta čiSkanskega glasila "Cvetje.” Ob tej priliki je sodnik izjavil, da bi poslal Lewisa v ječo, Qa uewiaa v jctu, Njegovo truplo počiva na Sijo- ige bi de]ai po svoji vesti. Tonu, kjer imajo frančiškani kot | da vlada ne mara, da bi sedel “varuhi svete dežele” eno svo- vodja unjjskih premogarjev za jih svetišč. omrežjem in je naročila sodni- V OGULINU NA HRVA-, ku, naj naloži samo denarno ŠKEM je umrl 4. febr. v bolni- kazen. šnici dohovnik ljubljanske škofije Ignacij Oberstar, nazadnje župni upravitelj na Plemenitašu 'v senjski škofiji. Rajni je bil doma iz Ribnice. Po nekaj letih službovanja v domači škofiji je odšel na Hrvaško, kjer je bil večinoma v škofiji Senj. POSTNA PASTIRSKA LISTA slovenskih škofov v Jugoslaviji. Ljubljanski. pomožni škof Anton Vovk je obravnaval v svojem pastirskem pismu dolžnost verske vzgoje in verskega Vlada se je najbržo bala in gotovo upravičeno, da bi nastala v premogovni industriji splošna stavka, če bi bil obsojen Lewis v zapor. Zdaj vemo, zakaj je bilo včeraj tako vroče Včeraj je bila tukaj nenavadno huda vročina. Kot v pasjih dneh, smo rekli. Nismo si znali razložiti vzroka, da je tako pa-lilo. Končno se je pa le nekdo spomnil, kaj bi moralo biti. Včeraj je namreč Hitlerjev Dolfe praznoval svoj 59. rojstni dan in za to priliko so najbr-že “spodaj” naložili njemu v počast nekaj več zglavnikov v peč in odtod torej taka vročina prav gor na zemljo. Ti šment, ti. V NOVI VLADI IsZl^znTnk NE BODO KOMUNISTI Iffl GROBOVI Jera Zakrajšek Po dolgi bolezni je sinoči umrla Jera Zakrajšek, roj. Žužek, stara 73 let. Stanovala je na 29763 Grand Blvd. v Wick-liffe, O. Doma je bila iz Staniče pri Velikih Laščah, odkoder je prišla v Ameriko pred.42 leti. Mož Jože ji je umrl leta 1931. Zapušča otroke: Joseph, Victor, Hedwig Pavlik, Ann Knaus in Rose Zalier te. Vnuke. Bila je članica društva Carniola Hive 493 in sv. Ane št. 4 SDZ. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob 7 v Zakrajškovem pogrebnem zavodu. Cas pogreba bomo naananili jutri. -o češki trgovski zastopnik se je odpovedal Berlin. — Dr. Jirka Beneš, načelnik češke trgovske misije za Češko v Berlinu, se je odpovedal uradu i# s svojo družino izginil v zapadno Nemčijo. VPRAŠANJE JE, ČE JIMA BO KAJ TEKNILO Columbus, O. — Nocoj bo v državnem kapitolu banket v počast predsedniku Jacksoriu. Banket je organiziral Albert Horstman, načelnik državne demokratske stranke. Oba kandidata, ki sc potegujeta za demokratsko nominacijo, Ray T. Miller in Frank J. Lausche, bosta navzoča pri banketu, ker sta bila oba povabljena, čeprav Horstman z demokratsko organizacijo podpira Millerja. Večerja stane $25 za osebo in preostanek bo šel v kampanjski sklad demokratske stranke. o Toda oba, unija in Lewis še nista opravila. Kriva sta namreč še civilnega prestopka in o tem bo sodnik izrekel sodbo v petek. Takrat bo sodnik Lewisu in uniji lahko nekaj ukazal storiti, ali jima nekaj prepovedal in ako se ne bosta po tem ravnala, bo sledila kazen. Kakšna bo ta kazen je odvisno vse od tega, če se do petka vrnejo nazaj na delo vsi premogarji Zdaj jih je namreč kakih 260,-000 doma v protest, ker je bil njih predsednik citiran pred sodnika. PONOČI NE BODO VEČ STRELJALI V TUNELU Pod Neff Rd. kopljejo predor do jezera, kjer b'.do napeljali cevi za vodni rezervar. Pri kopanju so vsako noč razstreljevali kamenje v predoru, da ljudje tam okrog niso mogli spati. Streljanje je odmevalo več milj daleč. Ljudje so se pritožili in nje-sto je zdaj napravilo sporazum z gradbeno družbo, da ne bo streljala od 8:30 zvečer do 7 zjutraj. Tako Izjavlja Gaaperi vzpričo poraza, ki so ga dobili komunisti Truman spet svari pred ekonomsko kriio udeido ■ ............. Ponovno, zahteva, da mu da kongres oblast nad > kontrolo cen in mezd Poročila iz vseh krajev dežele trdijo, da unijski voditelji nujno priporočajo premfar-jem, naj se takoj vrnejo nazaj na delo. Uvidevajo namreč, da se s tem sodnikom ne kaže šaliti. Sinoči je poslal tudi John L. Lewis brzojave vsem unijskim voditeljem po deželi, naj apelirajo na premogarje, da se vrnejo takoj nazaj na delo. Rim. — Premier de Gasperi je včeraj izjavil, da so bili komunisti totalno poraženi pri zadnjih volitvah in ne bodo vključeni v novi vladi. Krščansko demokratska stranka, kateri načel j uje de Gasperi, je zmagala 2 proti 1, kakor vse kaže. Nekatera poročila zatrju-jo, da niso komunisti izvolili niti enega poslanca v parlament. Kolikor je znanega od volitev so dobile stranke, ki so kandidirale proti komunistom več kot 69% vseh oddanih glasov. Samo krščansko demokratska stranka je dobila, kakor vse kaže, več kot 47% vseh oddanih glasov, dočim so dobili komunisti in levičarski socialisti, združenini z njimi, komaj 31% glasov. Nova vlada bo organizirana okrog 20. maja. Komunisti in levičarski socialisti so bili iz vlade že od lanskega maja. Kot je slišati, bodo komunisti v nedeljo priredili demonstra--- - cije v Milanu, pri katerih bodo angleški praznoval IZ PENNA. Mrs. Pianecki, ki imajo svojo lepo rezidenco na Nottingham Rd. je videla včeraj na svojem vrtu lepega srnjaka, ki se je radovedno oziral okrog in vohal po zraku, kot bi nekaj iskal. Prav majestetičnih korakov je odšel proti hiši, kjer sta/iuje strastni lovec Christ Mandel. Ako denemo skupaj dve in dve, bi rekli, da je bil srnjak kak star Mandlov znanec iz Pennsylvanije, ki mu je hotel vrniti obisk, če nista imela mar kakšnih drugi računov med seboj. •o Rusi dolže Amerikance, da oganizirajo nemško armado proti Rusiji Berlin. — Berlinsko komunistično časopisje dolži Zed. države, da organizirajo novo nemško armado, kateri bo načeljeVal feldmaršal von Rundstedt, ki je poveljeval Hitlerjevi armadi leta 1944 v Ardenih. Prvi je prinesel to vest praški list Obrana Lidu, ki je trdil, da je večina nemških generalov že pri delu v Kasselu v ameriški coni. Von Rundstedt bo takoj prevzel poveljstvo, čim bo izpuščen iz jetniškega taborišča v coni. Rasna drobne pofkibi Činelami* hi Ifl pkpUei Zlata poroka— V soboto bo v cerkvi Marije Vnebovzete zlata poroka Mr. in Mrs. John Ockun iz 923 E. 143 St. Za priči bosta Mr. in Mrs. Valentin Penosa, ki sta jima bila za priči tudi pri poroki v starem kraju. Naslednji dan bodo priredili otroci sprejem za goste na 923 E. 143 St. od 2 do 5 popoldne. Zakonca Ockun imata štiri hčere: Josephine Lockner, Pauline Tekančič, Mitzie Seitz, Julia Kordič ter tri sinove: John, Rudy in William, 8 vnukov in dva pravnuka. Prijatelji so vabljeni v soboto in nedeljo. Druga obletnica— V petek ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sveta maša za pok. John Gornika iz Giddings Rd. v spomin 2. obletnice njegove smrti. Iz bolnišnice— Iz bolnišnice se je povrnila Mrs. Frances Pust, 19105 Cherokee Ave. Srečno je prestala operacijo. Tem potom se želi zahvaliti za obiske, kartice in cvetlice. Doma je še vedno pod zdravniško oskrbo in prijateljice jo lahko obiščejo na domu. Washington. — Predsednik Truman je govoril na sestanku zveze ameriških urednikov ter ob tej priliki poudarjal, da je naša: narodna okonomija v resni nevarnosti radi visokih cen. Zahteval je, da kongres nemu- BONUSA SE NE to, da več potrti. Zmagovalec pri zadnjih volitvah, Aleide de Gasperi, je star 67 let. Rojen je bil v Trenti BODO PLAČEVALI kot avstrijski državljan, pozneje je dobil italijansko državljanstvo. Ker je bil vedno hud nasprotnik fašizma, ga je vtaknil Mussolini v ječo. Ko je prišel na svobodo, je dobil zavetje v Vatikanu kot knjižničar. doma sestavi program za pobi- »etjc v , »v. a—,* —..........—v-.--- janje inflacije, predno bo pre- V zadnji vojni je delal v pod-______ folniVt nrannizarilfth oroti na- Darovi za begunce Razne najnovejše svetovne vesti . - ..i_M_J«- himaXi iiaIvaIiI olrAOl Tri na dan Nekatere močno jezi, ker hi v guvernerski kampanji v Ohio letos nič gnojnice. Upamo, da tako oštane do primarnih volitev, potem pa — kdor bo bolj priden. V Parma, Ohio, so našli izdatno količino plina Na farmi nekega George Hau-sheer v Parma, Ohio, so vrtali za plinom in prošli teden so zadeli na “žilo”, ki obljublja dajati po izjavi izvedencev, najmanj 1,000,000 kubičnih čevljev plina na dan. Plin je kupila Ohio Fuel Gas Co., ki bo dajala ta plin prebivalcem na zapadni strani predmestij Clevelanda. Hausheer je dovolil pred več kot enim letom vrtati za plinom. Zdaj ponuja plinarna farmarjem tam okrog lepe vsote, če dovolijo vrtati za plinom. Lastniku zemlje dajo gotovo V našem uradu so bili izročeni sledeči darovi za begunce: John Potokar, predsednik Double Eagle Bottling Co., je daroval $50.00. Mrs. Frances Baraga je izročila $10: darovale so: Mrs. Frances Tramte $4, po $3 pa neimenovana in Jennie Luzar. Zveza narodov je ukazala Arabcem in Židom, da morajo prenehati s klavnimi daritvami. mto denarja j„ pa plin za-Ampak to je tako, kot je rekel gtQ kolikor ga potrebuje, ruski mužik: car je daleko, a Bog je visoko. V vsej zgodovini Zcd. držav je bilo samo 36 slučajev, ko so privlekli izdajalce domovine pred sodni stol. In nobenega niso obesili ali ustrelili. V Jugoslaviji je najmanj toliko slučajev vsak mesec in skoro vselej s smrtno kaznijo. To je Preskušali so nove vrste atomsko bombo ---------------— . —■, . Washington. — Komisija lek je dobil vesti, da bo izbruhni-v i • i m w varmhlilri TT.Vvn. Iz Chicage; 111. so poslali: Agnes Benčan $2, John Mlakar $2 in Peter Chamazar $1.50; Marija Pogon iz Oakdale, Pa. je poslala $1.50 in Mary Sivic iz Forest City, Pa. $1. Iskrena zahvala vsem skupaj za blagohoten dar in apeliramo še na druge, da bi kaj darovali za te slovenske reveže, da jih spravimo iz taborišč kam na varno. -o- Komunisti imajo zdaj na piki Ekvador Washington. — Državni odde- ivasnmgion. — mirnim ja raji™«.. ----------------------~— za atomsko silo poroča, da je bil la revolucija v republiki Ekva, ........... . J... ____-...klil,; A:i„ KaSa izvršen tajen poskus z novo su per-atomsko bombo v okolici Maršalskega otočja. V javnost bo prišlo samo to, da je ta nova bomba mnogo učinkovitejša kot dor. Tudi v republiki Čile bodo poskusili komunisti zanetiti revolucijo. Kadar morate ponoii preko lej s smrtno Kazniju. je ^»**«»* * razlika med demokracijo in de- tiste, ki so razdejale Hirošimoin mokracijo. iNagasaki. Mati je ustrelila 4 otroke in sebe Pittsburgh, Pa). — V predmestju Bellevue je Mrs. Gilbert Morcraft ustrelila svoje štiri otroke, dve hčerki in dva sinova, v starosti od 7 mesecev do 12 let, i/« opast KOT JE VIDETI Columbus, O. — Državni av-ditor Ferguson je včeraj naznanil, da bodo razposlani prvi čeki za bonus v pondeljek 26. aprila. To je pa takoj zanikal direktor Goble, da čeki še ne bodo dani na pošto v pondeljek, ampak enkrat kasneje ta me- Frank Vautar je dobro izvež-bal pevce za koncert. Zvečer bo pa plesna zabava, za katero bo igral poznani John Su-len. rozno. talnih organizacijah proti na “Mi se trudimo, da bi prepre. cijem in fašistom. Po vojni se čili ekonomsko krizo, dokler to je vrnil nazaj v politiko. še lahko storimo. Ravno tako skušamo preprečiti vojno, dokler to še lahko storimo,” je rekel predsednik. “Fakt je, da je naša okonomi- DETKUii. — liepumau »«»™ j- “—~ -------- ja v resni nevarnosti radi viso- okno na delavskega voditelja Walter P. Reutherja in ga nekih cen in inflacije. Zato mo- varno ranil. Bil je odpeljan v Grace bolnišnico, kjersomu Poizvedovalni količek Štefan Javornik, Murgasse 28, Judenburg, Steiermark, Austria, bi rad zvedel ali je še živa redovnica Marija Skobe, doma iz Radeč pri Zidanem mostu in odšla v Ameriko pred 20 leti. Ako to čita, naj piše gori omenjenemu. Sorodniki iz starega kraja bi radi zvedeli za Franc Anžtovar- -------- ,w ja, doma iz Babne gore pri Selih, DETROIT _____Nepoznan storilec je sinoči ustrelil skozi šumberk. Naj se zgalsi Mary ... T¥r_1i’ " «» "° Hribar, 889 E. 137. St. Cleve-' kih cen in inflacije. Zato mo- varno ranil. Bil je odpeljan v urace uum.«..w, »j.* land 10, Ohio, ali pa naj piše na ramo pa nekaj storitfti, dokler dau takoj novo kri. Zdrobljeno ima desno roko, ki mu jo je jože{ Pekolj, Strahanja vas, p. še lahko. Zavarovalnino proti strel skoro odtrgal pri komolcu. Upajo, da ga bodo ohranili VAliUaTAksnriTrebmem.Ju.ro. ognju vzamemo, predno hiša prj življenju. Reuther je predsednik avtne unije CIO, ki je pogori. največja na svetu. V tem času je ravno začel pogajanja s “Sedanja administracija ne Chrysler korporacijo za večjo mezdo. Znan je kot vztrajen skuša ustvariti ekonomske kri- borec za delavske pravice in hud nasprotnik komunistov, kaze ali mednarodne krize. Ra- terim je lansko leto iztrgal vodstvo unije iz rok. vno obratno je res. Naša tu- * . * . v jezemske politika je odvisna od NEW YORK. — Poceni prevoznine v New Yorku je ko-naše finančne moči in naše pro- nec. Dozdaj je bila 5 centov na podzemski železnici, busih speritete. Naša okonomija bo in p0vsod. Zdaj bo pa 10 centov na podzemskih železnicah, pa na zdravi podlagi, ako ob na drUgih pa po 7 centov. Odredba stopi v veljavo 1. julija, pravem času podvzamemo ko- * * , rake da kontroliramo inflacijo. WASHINGTON. — Predlog za obvezno vojaško službo Zdrava ekonomija ni, ko so po- je v Poslanski zbornici. Predlog govori za registracijo vse skočile cene jeklu, ko je kon- moških od 18 do 30 leta in rekrutiranje novincev za vojaško greš znižal dohodninske davke siužbo med 19 in 25 letom, in zadnja premogovna stavka. 1 1 Tum v sobot« is nedeljo bo tek« moč, da bi kontroliral cene in SMZ M POZeDUKOVem KCgljlSCU čTbi bib poPtrebioraCi0niranie’ V soboto in nedeljo bo na Pozelnikovem kegljišču na Water- visuw. * ■"‘“•JI -----O"----' r- Velika Loka pri Trebnjem, Jugoslavija. Kje se nahaja Ferdinand Žirovnik, po poklicu mesar. Naj se zglasi pri Rdečem križu, 1227 Prospect Ave. Cleveland, O. telefon SU 1800, extension 374 in naj vpraša za Mrs. Eleanor S. Zeman. Kante Franc roj. v Mostah, išče svojega strica Farnceta, ki je odšel po pivi svetovni vojni v Chicago. Išče tudi bratranca Alojzija Mežnariča, ki je menda tudi v Chicagu. Prošena sta, naj se oglasita na naslov: Kante Frank 481 Euclid Ave., Toronto, Ontario, Canada, -o v UUUVW *11 -------- too Rd. kegljaška tekma Slovenske moške zveze, __ Va^I 4 aJ wa/Iviw Kegljači od podružnic 3, 5 in 6 bodo kegljali ob 1 popoldne v soboto, vsi ostali pa bodo kegljali ob 1 v nedeljo popoldne. Vsi glavni odborniki SMZ, vsi odborniki podružnic, članstvo ter ostali —, —-------------------- prijatelji te odlične organizacije, so pri- pravljen, pa ki ni bil nikoli, jazno vabljeni, da pridejo gledat to zani * ffiSS X - St“ Z&SXTJiFw na Po^r^iT, .£ »O* i« v ne. 17 Pre“7*w' I gg bil; ustreljeni v spanju, deljo. Nos je zelo važen na 4 tukani »lila ^ Santa Monica. — Filmska igralka Hedy Lamarr je vložila proti reviji “Look” tožbo za $200000. ženska pravi, da je revija tiskala njeno sliko, ki je kazala, kot da bi MI njen nos po- J . m / AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 21, 1948 $tm Ameriška Domovina ---------------ijij1"1 'L /i-.t/i-i me/ii-HOMi 1117 St Clair At«. (JAMES DEBEVEC, Editor) HEnderaoa 0628 Cleveland 1, Ohio NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50. N» APRIL m SUBSCRIPTION RATES TVTfTTT 1 2 J 4 S C 1 • * » 1 B 6 H « « » K 19 M M 2R 2» 24 25 26 27 M 29 3* United States $8.50 per year; $5 for 6 months; $3 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. Entereii as second-class matter January 6th, 1908, at the Post Otlice at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 79 Wed., April 21, 1948 BESEDA IZ NAR00A ♦♦♦on 11 oii mi m w t w»wt ♦»♦»»♦♦«♦♦♦« 111 umi*« Za volitve v Girardu in okolici Ob stoletnici marksizma Letos je minifo IOO let, odkar sta očeta komunizma, Marks in Engels, objavila tako zvani komunistični manifest, naslovljen delavskim slojem vsega sveta. Proletalci vseh dežel, združite se! To je eno osnovnih načel, ki jih je komunistični manifest vrgel med delavske množice. Girard, 0. — Demonratje iz naše okolice Trumbull okraja vsi na dan 4. maja! Ta dan bomo imeli zopet priliko izbirati kandidate za razne urade. In ker bomo imeli več različnih kandidatov na listi, kot na primer za šerifa za naš okraj, bi bilo jako priporočljivo, da Bi šli mi vsi skupaj na volišče in vo. lili za našega sedanjega šerifa, Mr. Ralph Millikin. On nam je dovolj pokazal v zadnjih treh letih, da je sposoben za ta urad. In je tudi mož na mestu ten nadvse dobrega in pri j aznega' značaj a. Zato ga še enkrat priporočam in upam, da bomo vsi, kar nas je Slovencev gotovo volili za Ralph Millikin-a za šerifa. Pozdravljeni, , John Leskovec. . Marks in Engels sta sestavila manifest proti koncu leta 1847 v Bruslju z naslovom: “Manifest komunistične stranke.” Rokopis je bil poslan v London in natisnjen ravno nekaj dni pred februarsko revolucijo v Franciji leta 1848. Prva izdaja manifesta je izšla v nemščini, v obliki brošure z zelenim ovitkom. Francoska izdaja je bila prirejena nekaj mesecev kasneje. Prvi angleški prevod pa je izšel šele v novembru 1850. Zaradi nasprotovanja, ki se je z njim mlado revolucionarno gibanje moralo boriti, je poteklo skoro četrt stoletja, preden je komunistični manifest zašel med široke množice. a Danes, p<> sto letih, odkar je svet prvič slišal marksi-stično-k,omunistični evangelij, lahko trezno presodimo vse dobro in zlo, ki ga je manifest prinesel svetu oziroma vse dobro in zlo, ki ga je prinesel svetu komunizem, čigar temelj in simbol je ta manifest obenem z Marksovim “Kapitalizmom.” Kakor vsaka zmota skriva v sebi kako zrno resnice ali vsaj napol resnice, tako tudi Manifest komunistične stranke nosi na sebi nekaj dobrega ali vsaj videz dobrega. In ta videz dobrega je bil in je glavni razlog, da komunizem ob- di naše slovtnske “birte*” ki jih je več v tej okolici, bi rad kaj večkrat obiskal, ko bi bilo kaj okroglega pod palcem. Počitka imam dovolj, saj grem s putka-mi spat in za pit tudi, seveda pri vodnjaku. Ker ni cvenka v žepu, pa tudi ta prave “svobode” ni, da bi ga cehal pozno v noč s prijatelji kje pri kakšni bari, zato se pa le bolj dolgočasim v tem prelepem Madisonu. Edino veselje imam še, kadar pride naš Eddie iz Columbusa in mi par poskočnih zaigra na harmoniko in če prilika nanese, se ob takem slučaju tudi pošteno zavrtim, saj je bilo to vedno moje največje veselje. Danes je pri nas precej kislo vreme, kot kislo zelje, s katerim nisva nič kaj prijatelja, zato sem pa dobil priliko, da sem pri toplem fur-nezu napisal teh par vrstic. Pozdravljeni. Frank Leskovic. r 5 ’ , 1 ■ S3 Znamenita 400 letnica Hubbardske novice Madison, 0. — Kolikor bolj se bližamo volitvam, toliko bolj pripovedujejo in pišejo, da bo letos republikanski “land slide.” Kar je sicer prav verjetno in čim bolj se temu bližamo, toliko več svobode nam obetajo; a-meriškim zemljanom se že sedaj nudi več svobode kot kjerkoli drugje na vsem božjem svetu. Take svobode seveda, da bi kar drug v drugega butali in se z blatom obmetavali, pa ni in jo tudi ne bo in jo tudi pričakovati ne moremo, pač vse do gotove meje. Dokler bodo delavci imeli toliko svobode, da se lahko postavijo za svoj pošten živlenjski ob- haja svoj stoti rojstni dan kot preživela zablpda, ki se ome- dobiti in da po mili volji lahko . ___a. J« nrtllno' fri'K/lflifl Izi CO XI. JI - J „ nja le še kot zgodovina, in kot živo in agilno gibanje, ki se še ni odpovedalo svojim sanjam o zavojevanju sveta. Papež Pij XI. omenja tp dejstvo v svoji okrožnici o komunizmu, ko pravi: “Razlog, da so tako široke množice sprejele ta tako očitno zmoten sestav, je v potvorjenem idealu pravičnosti in enakosti, ki ga je komunizem stavil množicam pred oči in jim obljublja, da bo zatrl vse mnogotere zlorabe, ki jih ni mogoče zanikati, in da bo izboljšal življenske pogoje ubogega delavca.” Komunistični manifest ima torej to zaslugo, da ga smemo smatrati kot enega izmed prvih poskusov rešiti moderno socialno vprašanje, to se pravi, urediti gospodarski in družabni red na sveftu tako, da bodo deležni' dobrin, ki jih prinaša svetu moderno gospodarstvo in industrija, vsi sloji, ne samo nekateri. Kogar se tiče Cleveland, O. — Ljudje, ki niso bili nikdar delavni v nobenem narodnem niti delavskem gibanju in katerih edini prispevek k narodovemu ali človeškemu napredku sploh je točenje alkoholnih pijač, niso poklicani, da sodijo ljudi, ki so prebili polovico svojega življenja v javnem delu in javnih bojih in kifterim niti načelni nasprotniki niso odrekali osebnega poštenja n značainost! Le čevlje sodi naj kopitar ,je dejal France Prešeren. Ivan Jontez. Novi Svet mesečnik za slovenske družine stoj, to se pravi, da imajo še kje v Ameriki, april, 1948, ima Vendar tudi ta videz dobrega, ki ga komunizem n,osi na sebi ni nekaj, kar je njemu lastno. V krščanskem evangeliju je svet že zdavnaj prej prejel vsa načela, ki bi na najbolj popoln način mogla urediti svet in tudi rešiti moderno socialno vprašanje, če bi se svet le hotel po njih ravnati. To dejstvo je n. pr. nagalsil celo laburistični poslanec v angleškem parlamentu, Thomas O’Brien, ki je nedavno dejal: “Našel sem, da katoličani mnogo kritizirajo komuniste. Toda če bi katoličani delali za socialni nauk, ki ga uči Cerkev, le eno desetino tako trdo kot komunisti delajo za svoje nauke, bi v naših dneh ne bilo dosti slišati o komunizmu.” Torej tudi ta navidezna zgodovinska zasluga marksizma je zasluga le1 v toliko, da je marksizem vrgel v svet nekaj zahtev po boljši družabni ureditvi v času, ko se vodilni katoliški krogi zapadne Evrope niso še dobro zavedli* kako važno je socialno vprašanje. (Ena izmed izjem je bil nemški škof W. E. von Ketteler, ki se je dobr,o zavedal, da je moderna industrijalizacija prinesla s seboj nove probleme in da so krščanska načela zmožna rešiti tudi te probleme in najti zadovoljivo razmerje med delavstvom in t. zv. kapitalom). Poleg tega $o bile razmere take, da je glas Cerkve in njen nauk o dostojanstvu človekove osebe le redkokdaj mogel priti do delavskih množic, ki so hirale po neugodnih predilnicah, rudnikih In nezdravih stanovanjih 19, sfoleja. V deželah, kjer je industrija dosegla večji razmah, je protestantizem bil v večini in še ni izgubil svojega starega sovraštva do katoliške Cerkve. Zato lahko bolje razumemo, zakaj je bil marksistični evangelij nekaj novega za delavske množice in zakaj je pridobil zase tudi mnogo najbolj bistrih in uvidevnih zastopnikov delavskega stanu. Da je ta evangelij s svojim vidčzem dobrega tudi še kasneje bi! zmozfen mamiti delavske množice tudi po katoliških deželah in je deloma še zmožen, je tudi lahko najti razloge. Eden glavnih je odtujenje Cerkvi in nepoznanje njenega nauka. Koliko delavcev ne pozna Cerkve drugače kot po protikatoliški propagandi in morda še po slabem zgledu kakih katoličanov na papirju. Če bi pa dobro poznali, kaj uči Cerkev in po čemer bi se morali ravnati vsi katoličani, bi z lahkoto uvideli, da jim marksizem stavi pred oči samo potvorke onih resničnih idealov, ki jih je svetu oznanil Kristus že davno pred Marksom in Engelsom. (Pride še./ štrajkajo za svoje izboljšanje, so kar srečni tako. Ako pa dobimo vlado, kot jo imajo nekatere evropske države, potem pa le križ čez šfrajke in posebno pa še, če kapitaliste izgubimo in privatni kapitalistični sistem odpravimo, ter dobimo mesto tega državni kapitalizem, potem bo pa večni jamer in pomanjkanje. Samo ijoglejmo, kakšna revščina je pri naših ubogih ■“Kranjcih” v starem kraju. Saj še bele moke več nimajo in je že skoro ne poznajo več. Kaj šele ka drugega. Srečni so le tisti, kateri imajo dobra in usmiljena srca tukaj v tej lepi naši novi domovini, da jim pošiljajo pakete s hrano, kar jim njih lastna vlada ne more dati. Tukaj imamo vsega dovolj, saj ima že vsak delavec svoj avto, da se vozi z njim na delo in za zabavo in prav tako imamo avtomobile tudi farmarji, ker jih pač moramo imet, ker sicer bi vsega hudega konec vzeli, ker bi si niti kruha ne mogli iti kupit, kajti tukaj niso trgovine na vsakem vogalu kot je to v mestu. Seveda moj avto je že bolj Ma-tuzalevih let in bi si bil goto vo že novega kupil, a mi finance ne dopuščajo in bom moral kar še potrpet, saj sem že itak z eno nogo že skoro v grobu. Si-' cer se mi še nikamor ne mudi in tudi ne bi nič rekel, če bi odrezal še ene 25 let več, saj živim v najlepših moških letih, samo, da bi vsaj malo več “svobode” imel, da bi lahko kaj večkrat prišel v Cleveland, kamor si tako neizrečeno želim, da če prej umrjem, bom gotovo z onega sveta nazaj hodil, tako neizrečeno si želim še enkrat videti tiste kraje, po katerih sem hodil v mladeniških letih od vzhoda do daljnega zapada in od juga do severa. Prav kot večni popotnik, pa ne sopotnik, kot je v modi današnje dni. Res da se vozim v mojem starem avtu okrog mojih prijateljev in sosedov in sedaj na pomlad se bom pa še bolj, ko bo enkrat-kukavica zakukala. Tu- sledečo vsebino: Sekularizem, uvodnik Obup, pesem, Tone Seliškar V Kritju, povest, France Bevk, dalje in konec Nočni čuvaj, črtica, spisal Pod-goričan; Pomladna, pesem, Leopold Stanek, Ljubljana Lovriček, povest, spisal Pavel Perko lz »rca do srca, pogovor urednika z naročniki itd. Za smeh in zabavo, smešnice Ukradena nevesta, nadaljevanje redne povesti Priloga “Resnica” ima sledečo vsebino: Glas iz naroda, novice iz Chica-ge, Materinstvo, Higijena, Gospodinjstvo, Kuhinja, Luka Pokluka, humorističen spis z pesmico — “Ponudiš se—vzamem te.” “Our Youth,” angleški del ima sledečo vsebino: Diet, 51« Sleep‘and Rest, The Rainbow, poem. Naročnina $3.00 letno. Naslov; Novi Svet, 1845 W. Cer-mak Rd., Chicago 8, Illinois. Zabava in dobro delo Bradenton, Fla. — Mr. in Mrs. J. Roitz, Mr. in Mrs. F. Mramor in midva z ženo smo ob dolgih večerih igrali karte. — Kdor je izgubil, je plačal kazen, ne sicer veliko, samo po 5 centov. Ta denar mo zbirali za begunce. Tako smo nabrali šest dolarjv, katere vam tukaj pošiljam, da jih izročite katoliški Ligi. En dolar je pa prispevala zraven tudi Mrs. Stella Roitz in to brez kazni pri igranju kart. , Pošiljamo vam vsem skupaj lepe pozdravejz Floride. Ko bo ta dopis izšel v A. D., bova z ženo že v Clevelandu, drugi bodo pa tukaj še par tednov. Mr. in Mrs. Fr. Ivančič. ——o------------- .—Mesto Krugan ob Tobolu je središče pridelovanja sibirskega surovega masla, ki ima velik pomen na ruskem trgu. Pred kratkim je minilo 400 let; kar je bil rojen znani katoliški španski pisatelj Muguel de Cervantes Saavedra. Tega velikega moža se je spomnil tudi paš največji pesnik Prešeren v “Glosi,” v kateri bridko toži nad pesnikovo usodo. Miguel Cervantes je bil rojen 9. oktobra 1547 v Alcali de He-nares. Njegov oče, ki je bil zdravnik, ga je dal študirati v jezuitski kolegij v Sevillo. Leta 1569 je odšel iz Madrida s papeškim legatom kot paž v Rim, ■vstopil v armado in se je boril leta '1571 v bitki pri Le-pantu proti Turkom, kjer je bil ranjen. Pozneje se je boril pred Tunisom in je prišel v alžirsko ujetništvo in suženjstvo za pet let. Po raznih dogodivščinah je dospel leta 1584 zopet v Madrid, kjer je navezal stike z literarnimi krogi. Nato (je dobil državno službo kot komisar za prehrano v Sevilli, pozneje pa kot davčni uradnik. Nesreča je hotela, da je bil zaradi dozdevne prekršitve uradne dolžnosti obsojen in je prebil v ječi dve leti. Nato je živel in neumorno pisal v Madridu do svoje smrti, kjer »je umrl 23. aprila 1616. Njegovo prvo bivanje v Madridu je leta4585 rodilo njegovo največje in najslavnejše delo “Don Quijote de la Mancha” in pastirsko onvelo “La Gala-tea.” -V zadnjih desetih letih svojega življenja je spisal —> “Vzorne novele,” — “Pogovor psov,” “Parnasovo pot” in druga dela. Daši so 'vsa Cervantesova dela razen dram, v katerih se ne more primerjati z Lopezom de Vega, vzorne umetnine, je in o-stane prvovrsten “Don Quijote de la Mancha,” satiričen, zbadljiv roman, ki se norčuje iz nerodno pisanih viteških romanov tedanje dobe. “Don Quijote” (Vitez -žalostnega lica) je uvrstil Cervantesa med naj večje svetovne pisatelje. V njem je pisal tako, kakor mu je nasvetoval neki prijatelj: “Truditi se moraš, da pripoveduješ preprosto in razumljivo s poudar-nimi, dostojnimi in elegantnimi besedami, da daš svojim stavkom blagoglasje in jih lepo zaokrožiš, da svoje predmete opisuješ naravno in izražaš svoje misli preprosto in jasno, Brigaj se obenem, da s šalo svojepi -pripovedovanju otožnemu izvabiš smehljaj in veselega prisiliš k prisrčnemu pohvalnemu priznanju, da preprostega ne pohujšaš, da zaslužiš občudovanje bistroumnega in pohvalo resnega ter modrega. Imej vedno pred na Polici, 12. j. v Grahovem pfi Belgrajčan Belgrajčana in ga pouka. Mariborski pomožni škof Cerknici, 13. j. v Starem trgu' vprašal. “Kako se kaj imaš”? UnLjimllllnn no 1 tl • Y . . i TV I .1 Maksimilijan Držečnik pa je vernikom za post poslal pismo o molitvi. Škof Ivan Tomažič, ki je ozdravil od svoje bolezni, do- vprašal: pri I,ožu, 14. j. v Babnem PO-'“Kakor lu, 15 j. na Blokah. 17. j. pji!; “Kako se kaj imaš1 raju,” mu odgovori lu, 15 j. na Blokah. 17. j. p^i !Vprgšani. — “Pa kako to” se ču. Sv. Trojice nad Cerknico, 18. j. L prvj _ Vprašani razloži in je ozdravil od svoje bolezni, do- pri Sv. vidu nad Cerknico, 19. pravi. “Ali se tebi ne zdi tako stavlja opomine k stanovitnosti j j v Begunjah pri Cerknici, 20. kot v raju? Kamo -....; /vl'~ jj. v Cerknici, 25. j. v Planini pri Rakeku, 26. j. na Uncu, 27. j. na Rakeku. Stalno delo Stalno delo dobi v restavraciji 6trežkinja. Delo je od 8 zjutraj do 2 popoldne. Zglasite se v šor-novi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. (x) ,v veri. Obe pastirski .pismi sta torej zelo času primerni, ko je tolika nevarnost, da bodo otroci vzgojeni pod vplivom noijih političnih gospodarjev nekrščan-sko in ko je tudi tako velika nevarnost za odpad od vere. LJUBLJANSKA ŠKOFIJA ima letos v stari domovini tri novomašnike, ki bodo prejeli mašniško posvečenje 4. junija. Tiso: Jane zMrlak iz župnije Gorenji Logatec, Franc Zaplata iz župnije Litija in Mihael Zevnik iz župnije Cerklje na Gorenjskem. Poleg teh novomašnikov, ki pripadajo ljubljanski škofiji, je-še nekaj novomašnikov redovnikov. Če gre kdaj čast komu radi poguma, gre taka čast tem fantom, ki kljub vsem preganjanjem ne izgube izpred oči čila služiti Bogu in svojemu ljudstvu. Obenem jes to dokaz, da se bo nasprotnik moral še mnogo truditi, da zatre v slovenskem narodu krščanstvo. BIRMOVANJE V LJUBLJANSKI ŠKOFIJI bo letos: 1. maja v Horjulu, 2. m. na Vrhniki, 3. m. v Podlipi, 4..m. v Zaplani, 5. m. v št. Joštu, 6. m. pri Sv. Treh kraljih. 8. m.v Rovtah, 9. m. v Dol. Logatcu, 10. m. v Gor. Logatcu, 11. m. v Hotedršici, 16. m. (binkoštna nedelja) v Ljubljani, 17. m. istotako, 23. m. Borovnici, 24. m. v Preserju, 25. m, v Rakitni, 30. m. v Višnji gori, 31. m. v Stični. 1. junija v št. Vidu pri Stični. 2. jun. v žal- Iz Trbovelj je prišla vest, da morale usmiljenke, ss.' dru- niuwi »C > —........... JM. V1UU jJUUtlULl. U, J UH. v jih, zgodilo se je tudi sedaj. n; 3. j, v gt. Jurju pri Grosup VILAa ni imnl IZ__ i _____ T C J m ljem, 4. j na Lipoglavu, 5. j. na žbe sv. Vincencija Pavelskega, zapustiti tudi trboveljsko bolnišnico. Korak za korakom, to je taktika komunistov. Polagoma hočejo od . povsod izriniti vsak vpliv krščanstva. Vaši napredni pa bodo naprej pisali, kako svobodno je krščanstvo v Titovim. IZSELJENCI, ki so se vrnili iz Francije, Belgije, Avstralije in Kanade, so kot smo že pisali zelo razočarani. S Hrvaškega poročajo, da je najhuje zadelo ravne Kanadčane, ki so se vrnili domov, da so jim že kar naprej določili, kam morajo na delo. Ko so najbolj sanjali o svobodi, so videli, da nimajo niti svobode, da bi si izbirali delo. Nekateri pač niočejo razumeti kaj je komunizem, dokler ga ne poskusijo. V komunizmu je človek samo številka brez pravic. Ali naj si številka izbira,"kjer bo stala? V totalitarizmu odloča samo država in tisti, ki to državo drže v svojih krempljih, j KOLIKO SE PLAČA ZA POT ČEZ MEJO. — Večkrat poroča-, mo. da kdo ubeži preko meje iz | Titovega paradiža. Eden ali I drugi prekani straže ih se v temni noči prskrade, čez mejo. Drugi pa plačajo. Eden zadnjih beguncev pripoveduje, da je plačal 'vojaku na straži 50,000 ne kot v raju? Kamor pogledaš v izložbe vidiš samo jabolka in ničesar drugega, na vse strani okrog pa same zvezde; čeprav rdeče, zvezde so pa le. Ali te to ne spominja na raj?” -o- Dvogovor Med policajem in nekim An-daluzijcem, ki je prebil ves večer v krčmi, se je razvil ta-le razgovor. Pojdimo, dvignite se, ker je že pol dvanajstih in bi morala biti krčma že zaprta. . Da, ni več kot deset? Saj vam pravim, da je že odbila polupolnoči. Pustiva pogovore in vstanite, ker je že več kpt polupolnoči. Dragi, moj dragi, ne bodite žalostni, saj tudi jaz grem . . . Hotel sem kupiti žepno uro, pa sem se premislil.. Kupil si bom policaja, ki je zelo točen in nimam potem drugih skrbi, kakor da ga navijem. , — Ustoličenje predsednika McKinleya leta 1897 je bil prvi dnevni dogodek, ki je bil posnet na film v Ameriki. SEDMAK Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING DELO DOBIJO Delo dobijo Splošna tovarniška dela Težaško dejo Dnevni in nočni šift 5 dni, 40 ur Dobra plača od ure Oliver Corp. 19300 Euclid Ave. V (80) DELO DOBIJO MOŠKI Za delo zunaj pri sajenju drevja in grmičja v drevesnici. Dobra plača in stalno delo. THREE VILLAGE FARM 2015 Richmond Rd. EVergreen 1257 South Euclid, O. (81) MALI OGLASI Harmonika naprodaj Naprodaj je 120 basov piano harmonika, Hohner izdelka. Pokličite HE 4354 ali se zglasite na 877 E. 73 St. —(80) V BLAG SPOMIN DVANAJSTE OBLETNICE SMETI NAŠEGA BLAGOPOKOJNEGA SOPROGA IN OČETA David Wretscko ki je preminil dne 21. april* 1936. Dragi soprog in ljubljeni oče! Danes ob blagem spominu dvanajste obletnice močno žalostni klečimo na Tvojem grobu; solza nam moči oko In rosi zeleno trato, katera krije naš ubegli up in nado. Snivaj v Bogu v tuji zemlji do svidenja nad zvezdami? Žalujoči: SOPROGA IN OTROCI. Cleveland, O., 21. aprila 1948. Soba se odda Odda se prazna soba; najemnik rabi lahko tudi kuhinjo. Zglasite se na 15443 Calcutta Ave. zgorej. -(80) jiimiiiiiHMiiiiiMiiiHiiiiHiiiiiimmiinniiiiiiiHimiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMž FARMA NAPRODAJ Okrog 20 akrov sadnega drevia—1,100 breskev: 700—8 let starih, = 400-4 leta starih. 600 jablan 8 let starih. Okrog 4,000 malin (rasp- = berry). Velika moderna hiša z II sobami,, za 3 družine. Ima avto- 3 matični thermostatic controlled furnez in vodni grelec. Hlev 40 x 60, r shramba za traktor in garaža 20 x 60. Vsa poslopja so nanovo barva- = _ na. Je tudi nad $4000 vrednosti orodja. Skozi farmo teče potok,, ki se s 5 nikdar ne usuši, in je dosti vode za namakanje. 3 akra je gozda. Ta s s farma je bila prodana novembra 1947 za $27,000.00, ker je pa kupca ss 5 zadel mrtvoud, se družina ni mogla seliti, zato sedaj dobite to vse s S skupaj za samo $20,000. Oglejte si jo. Najdete jo lahko, če vozite po s “ U. S. 20, 7 milj vzhodno od Painesville, Ohio, do Calls Rd. (Calls - Nursery napis), obrnite desno, vozite južno do Davis Rd., obnjR® levo, to je 6. farma na levi. Za nadaljna pojasnila vprašajte LODI obrnite razdraženo radi dogodka in pHe> ponoči pa spi! Lej te ga, skrbi, ki so se jim vsiljevale, so,j^-ana kak0 mj namigava. Nihče ni imel prostora. ijcm, **. j na .cipvzu,*u, o, j• *,« r — ----------- “Meni je vseenp, kam me de- Kopanju, 6. j. V Šmarju, ,7. j. dinarjev, da ga je pustil nete. Miza mora biti: tče dragega ni! Podnevi se na mizi sarm, ar »u .c j.... “■—-i j Kocjana, kako mi namigava. začeli iskati tudi krivce teh raz-;Kar .ka2ajec. je 0be.-il in vpi-mer. In tedaj se jc Štembav|je. ,Les pojdu Lea pujdi! Bra-obrnil do soseda Zontarja in mu;tec gj mo-,, Ali ne vidite? Xja dejal : jgiem! Tam počakam, dokler “Rihtar! Rihtar!, Slabo va- ng bolj imeniten kvar-ruješ naše pravice!” Ibjr/> Žontar se je stresel, kakor bij Xaii0 je Krivanoga pomagal ga bilo nekaj speklo, pa ga je Skriljanom iz velike zadrege in .nvrnil • se nastanil pri Šocjar.u, pri pr- zavrnil. “Zakaj jih pa ti nisi bolj utrdil? Tudi ti si bil rihtar!” “Tačas je bila druga!” “Kaj pa morem? Saj ste videli!” “Preveč se jih bojiš?” Ako Imate težave a vodo in vas Deče v odvodnem kanalu, ali če morate večkrat na vodo ali čutite bolečine v nrbtu. Je to nevarno znamenje. Posvetujte se z zdravnikom, ki Ima 15 let uspeSno IzkuSnJe v bolnišnici v tej poeebnostl. DR. PAUL W. WELSH HYDROPATHIC CUNIC 423 Citizens Bldg- 850 EucUd Ave. Telefon MA in 6016 Uradne ure: II do 4 rauen ob nadah • in po dogovoru ____________________ maki 0NE> DAY your iuy WORD tm •***- • Ey-sS^rs E£S3uSS lot. too «0f»u WT ■»"M f £*w. «• vem oknu za mizo. Od tam je nameraval naperiti topove proti turjaški graščini i(i izbojevati Škriljanom neskončne pravice do Mokrca in jih utrditi, da bodo držale do sodnega dne. 0, to bo treskalo v Turjaku. To se 'bo tnsla graščina, da se bo kar sešekljala! Seveda kar precej, kar tako meni nič, tebi nič, pa ni moglo j iti; zakaj Tone se je moral pr-1 vič odpočiti od težkega pota in okrepčati, drugič je Bilo treba premotriti ves položaj in ga odmotati. Kaj? Zakaj in kako? Zaslišati je bilo treba vso vas, preštudirati vsa 'stara pisma, kar jih imajo v vasi. In potem se bo pero namerilo natančno na pjravo mesto in se bo izpro-žilo. Bum! Pa bo graščina na tleh! Mi Skrilj ani bomo vzeli Mokre in kar bo še ostalo, naj bo imela pa graščina, ako bo hotela. Bum! Bum! Tako bo,! Krivanoga naredi najrajši tako, da se samo enkrat ustreli, ampak takrat pošteno. Te misli je razvil Tone Škriljanom, ki so jih kajpak odobrili in opazovali njegove priprave. 'Najprvo se je pošteno zalilo, da so se ljudem razvezali jeziki. Vse Skrilje so bile povabljene. Kocjan je potem ponižno vprašal gospoda Krivanoga: “Kdo bo pa pla-pla-čal pijačo, pijačo?” “Kdor me vabi, tisti me gosti!” Tako j« bilo pojasnjeno na vse strani. (Dalje prihodnjič.) BieikH-čolni. — BicikeUolne, kot nam jih kaže gornja slkio, imajo m Japonskem, “Mizu Sumashi" ali "Lucky Boat" najprej preiskušajo doma, prodno bodo začeli izdelo-vti za zivoz. 80 takih čolnov lahko izdela tovarna na mesec, če se bodo obnesli na pre-iskušnji in stanejo na Japonskem po 15,000 jenov. OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA HE 2736. 1141 E. list St' UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kemovega ANGLESKO-SLOVENSKEGA BERILA §2.00 “KNGLISH-SLOVZN1 UAD kateremu je znižana cena in stane samo: Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. CUir Ave. Cleveland, O. .Italijanske zastave v Trstu. — Italijanske zastave, ki su jih Itulijani spmiiH, odkar je bil Trst ločen od Italije, so zopet zaplapolale z oken v italijanskem $olu mesta, ko se je raznesla/ govorica, da bo Trst zopet priključen Italiji. Poročita trdijo, da se Jugoslovanske ček zbirajo ob jugoslovanski meji v bliiiui Trstu. SC rSITOBOČAMO ZA TOrRAVILA FENDERJEV. OGRODJA IN ZA RAZVANJE AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY L HINT (0. «05 ST. CLAIR AVENUE FRANK CVELBAR, luštnih. MMtlSKA DOMOVINA, APRIL 21, 1948 iTLrumjmrtnjmmTimn^^ TetrinKja IVAN MATIČIČ imnjmrijmnjTrLrLJTrmjmim Sicer se mora priznati, da je orehovska helebarda velik moj- j ster. Imeti namreč vse nočne j ure v glavi, res niso mačkine j solze, zato je razumljivo, da se ti kolesje včasih zamota. Zato pa le pij, dragi naš nočni kli-car, da bo kolesje bolj teklo. Drevi boš klical in pel, da bodo dekleta zdihovala in petelini udarjali s peruti. Tisto leto je bilo močno vpraševanje po lesu. Zato se je Orehovje vrglo na gozd, brž ko je bila letina pospravljena. Ljudje so podirali jelovino kakor za stavo Petrinov asta tesala, da sta že kar omagovala. Lesa, lesa, zdaj je kupčija! Kar svežega so ljudje vlačili iz gozda. “Bjelbje! Les k sebi, les od sebe, bje hovt!” Naj se vse pretegne, podkve naj dajo iskro, živinče svojo dušo! Strašni in vroči so orehovski klanci. Kričanje vozarjev, ropot, zvenk verige in podkev, neznanski trušč, da bobni po gozdu in odmeva v temne dalje Ravnika. Obupni klanci pa svež les, težak ko svinec. Kdo naj zmore, ako ne združen napor vseh sil, živinskih in človeških? Priprege pred vsak klanec! Po trije, štirje pari volov zastavijo vse svoje sile. Nabrekle kite, visoko izbočene prsi, votlo sopenje, strašno zevajoče oči pa pene na smrčkih!—“Bjehovt!” Vozar-ji krčijo,'gonijo, zbičajo. Vozijo tujega. Voz je vrh klanca. Priprege odprežejo, ;pod klancem jih čaka drug voz. In znova se krešejo iskre ob skale, znova se bočijo prsi v strmino. Naprej in naprej, za žive in mrtve. V večernem mraku je vse , ubito, ljudje in živina. Ali do počitka je še daleč. Na polju še čaka repa in izelje. To je še treba pospraviti do trdne no£j, potem pa ribati pozno v noč. Delati, gibati, zima je pred durmi! Sosci, vkup! Čez dan ste se naskakali, zdaj boste tlačili zelje! Sosedje so pri Petrinovih vse bosce pobrali. Alo, hlače zavihajte, umazane noge v škaf, potem pa v kadi! Močne gospodinje jih pomečejo v globoke kadi, da jih niti videti ni več, potem pa usipljejo jerbas za jerbasom zelja, kolikor ga gospodarji naribljejo. In pobci tlačijo in mendrajo; ko pridejo do vrha kadi, jim že kinka glava. Ko je zelje doribano, pa čaka v hiši na mizi dober po-večerek: skleda zelnate solate pa hleb kruha. Potlej pa bosci kar pat! O, prav radi! Lahko noč, Lučarjeva botra! Burja zavija, sneg naletava, zima je tu. Po gozdu pa kar naprej robantijo gozdarji, vo-zarji, tramarji. Zapadell je sneg pa jih. nekoliko napore olajšal zdaj vlačijo in lažji so jim klanci. Vendar pa brije burja, brije skoz Ravnik, nanaša zamete čez in čez. Naj le brije, naj le pritiska mraz, žaga ne zastane, sekira ne odneha in gozdarji ne ostanejo doma v zapečku. Krije na žago, klade v svet, saj Ravnik je neizčrpen. Širom sveta daje svoj les, trosi ga na vagone in vagone, polne vlake, polne ladje, po vsem svetu Se razvaža. A Ravnik je tu, neizčrpen stoji, nobena sekira ga ne podere. — “He hovt!” In orehovski voli so tu, njih sila je neizčrpna, Orehovski voli pa orehovski gozdarji — živa vez med Ravnikom in širnim svetom, brez njih bi bil Ravnik mrtev, brez življenja. “He hovt!” Za svet in za graščaka polzijo klade po skalinah in po snegu za svet in za graščaka se pretr-gavajo ljudje in živinče. Kajti Ravnik je po večjem delu graščinska' last. Lepi, rodovitni deli so graščinski, klanci in po lomljeni svet so kmetski dele H. He hovt! “Vleci, tiraj preteg ui se, za graščaka in za svet! Gospodarji so imeli svoje brige in težave, gospodinje pa svo-l je. Petrinka je opazovala brejo svnijo pa premišljevala, kdaj se je bila obrejila. Petrinka je imela vse take važne stvari zapisane v glavi. Pa je dognala, da se sviji te dni meseci iztečejo. Malo jo je počeh-Ijala in pretipala pa ji rekla prijazno: “Veš, ljuba moja, po botro bo treba.” Svinja je nekaj zabrundala, pa prikimala — in tako sta bili zgovorjeni. Po večerji si je oblekla- Petrinka debelo kočemajko ter velela fantom: “Janžek in Mihec, pripravita se, nocoj bomo lovili pujske okoli hiše.” “Kaj res?” “Res, res. Janžek, ti jih boš lovil do polnoči, ti Mihec pa potlej do jutra. Zdaj pojdi kar spat.” “Kaj jih bo toliko?” “O, cela čreda!” Otroci so kar poskakovali od veselja. Petrinka je Janžka dobro oblekla, prižgala leščerbo _ in odšla sta v svinjak na sitražo. “Glej, strina, botra je pršila, kakor si velela. Bog daj sreče in zdravja!” Tako ja pozdravila Petrinka svojo ljubljenko. Svinja je malo čudno pogledala nočni obisk, nekaj zarevsala pa se umaknila v kot. Nič se ni razburjala, kakor bi razumela, po kaj sta prišla. Sicef pa svoji skrbni gospodinji itak vse zaupa in se ji vsa preda. Bila je krasna, velika žival, zato je imela gospodinja z njo,veliko dopadenje. Janžek je debelo gledal: ‘Kaj pa bova tu, mati?” “Slepe miši bova lovila.” “Hm,” je gledal fantek, Kaj bi v tem brlogu, ko je prostora komaj za svinjo. Je pa vendar ne bodo klali, saj ni klavca tu. Kaj bi drugega počenjali tu? “No, kar sediva,, lahko tudi še zadremljeva,” je rekla mati. Seveda, saj morata sesti, kako naj pa stojita, ko se že fantek zadeva z glavo ob zidani obok, kako šele mati. Posadila sta se torej v suho listje, ki je bilo nocoj na visoko nastlano. Mati je prigovarjala budi svinji, naj leže, toda ta je iz vljud- nosti še stala in pustila gostom okrog zadnjih nog in ji lajša prednost na svojem sveže nastlanem ležiSču. Fantek je gledal in ni vedel, kaj početi. Ej, ob taki brljavki ne bo dolgo vzdržal, bo kmalu zadremal, potem naj pa bo, kar hoče. Zunaj brije burja, zavija, kot bi se podili volkovi preko zasneženih polj. “Le čakaj, Jažek, kmalu pridejo pujski, vse živo jih bo tu v listju,” ga tolaži mati. Sinko jo gleda: “Pujski? Odkod naj pridejo?” “Veš odkod? Botra jih bo prinesla.” Petrinka se otroško zasmeje. Rada bi sinka obdržala budnega, da ji ne zadremlje. Pa ji bo, kako naj drugače v, tem temačenm brlogu- Svinja postaja polagoma nemirna. Mendra sem in tja, lega in zopet vstaja. Petrinka se mirno pogovarja z njo, čehlja jo po hrbtu in po vampu, in stari se kar dobro zdi kakor bi ji odleglo. Leže in se pomiri: Kmalu pa jo popadejo krči. Noge izteguje in težko prične1 hropsti. Petrinka jo prične tolažiti in se malone uleže nanjo, da bi ji ne ušla. Cehi j a jo bolečine. Nakrat svinja vztrepeče, z^ilcem se zarije v zid — in kmalu nato dene mati dremajočemu Janžku maldo pujse v naročje. Oh, kako to ljubko cviliin se zvija. Dremavi po-bec se prestraši pa brž spusti v listje. Stara se pa že renčaje ozira, da bi ji kdo prvorojenčka ne odnesel. Potem se znova zarije z rilcem v zid — in kmalu spusti Petrinka novo pujse v listje. Po krajših in daljših presledkih še tretjega, četrtega in petega. Janžek debelo gleda ni se ne more načuditi, odkod prvo uro. To gleda Janžek, nič jih mati jemlje. “Odkod jih pa jemljete, mati?” “Bogec nam jih daje,” se smehlja mati, srečna in zadovoljna. To živo seme pa gazi po listju, se kotali okrog materinega vimena in že išče siske. Toda Petrinka jim jih odkazuje, lepo po vrsti kakor so prišli, vsako mora imeti svoj sisek in ne sme hoditi v škodo drugemu, kajti siskov bo dovolj za vse. Navaditi se morajo na red že koj reč ni zaspan. Kako neki, ko je pa prišlo naenkrat tolike življenja v hlevec. Kako se to prekobacujejo in se obešajo z rilčkom voljni materi na vime. Pa imajo le še prešibko pamet, siske si zamenjujejo ter se drugo čez drugo kotalijo. (Dalje prihodnjič) ---------o------ __ “Tajga” je pas sibirskih gozdov, ki so večinoma sestavljeni iz iglavcev. Tu žive najrazličnejše živali, kožuharji, še celo bobri so se tam ohranili, -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride A L - ■ * NAZNANILO IN ZAHVALA z veliko bolestjo in žalostjo v naših srcih na- cem, da je umrla in nas zapustila naša ljubljena in dobra mati j Frances Vitimi ki je po dolgi bolezni mirno v Gospodu zaspala in se preselila v večnost dne 11. marca 1948. Blago-pokojna je bila rojena 9. marca 1875 v fari Hinje. Po opravljeni pogrebni sveti maši v cerkvi Marije Vnebovzete je bila položena k večnemu počitku dne 15. marca 1948 na Kalvarijo pokopališče. Tem potom se želimo prav prisrčno zahvaliti Rev. Cimpermanu za opravljeno pogrebno sveto mašo in druge cerkvene obrede, kakor tudi za obiske na domu v njeni bolezni. Hvala tudi Msgr. 1 Hribarju in Rev. Tomcu za navzočnost pri sv. maši. Naša prav iskrena hvala vsem prijateljem, ki so pokojni v zadnji pozdrav okrasili krsto s tako krasnimi venci. Enako prisrčna hvala vsem, ki so darovali za svete maše, da se bodo brale za mir in blag pokoj njene duše. Lepa hvala vsem, ki so jo prišli kropit na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem, ki so se udeležili svete maše in pogreba. Lepa hvala članicam SŽZ št. 14 in članicam Oltarnega društva Marije Vnebovzete za skupne molitve in tako veliko udeležbo pri pogrebu. Lepa hvala vsem, ki so nam na en ali drug način kaj pomagali, ter nam bili tako v pomoč in tolažbo v teh žalostnih dneh. Hvala tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu brezplačno. Lepa hvala Bolton pogrebnemu zavodu za vso pomoč in vljudno postrežbo ter tako lepo urejeni pogreb. Tebi, predraga in nam nepozabna mati, se je končalo zemeljsko trpljenje, odšla si v neskončno večnost, da prejmeš plačilo od Stvarnika, katerega si zaslužila. Sedaj ob Tvojem grobu Ti še želimo: Bog T daj večni mir in pokoj, spavaj mirno v hladni zemlji do svidenja nad zvezdami. Žalujoči ostali: JOSEPH VIDMAR, sin FRANCES ZAGORC in ANNA ANZICK, hčeri JENNIE KORENČAN, sestra ALBINA VIDMAR, sinaha MARTIN ZAGORC in ANTON ANZICK, zeta Vnuki, vnukinje in drugi sorodniki V stari domovini zapušča sestri ANA VELIKANJE in KAROLINA KUŽNIK Cleveland, Ohio, 21. aprila 1948. 1881 1948 JV oznanilo in Zahvala Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je umrla naša draga in nikdar pozabljena mati Ma PemseK ROJENA PRIMSAR Blagopokojna je ki je mirno v Gospodu zaspala dne 6. aprila 1948. bila doma iz Sodražice. Pogreb se je vršil 9. aprila iz hiše žalosti v cerkev sv. Vida. Po opravljeni pogrebni sveti maši je bila položena k večnemu počitku na Kalvarija pokopališče. Na tem mestu se želimo prav iskreno zahvaliti preč, gospodu Msgr. B, J. Ponikvar za opravljeno sv. mašo zadušnico in za spremstvo pid doma in na pokopališče, ter čč, gg. Rev. Francis M. Baragi in Rev. Victor N. Tomcu za asistenco pri sv, maši. Enako se zahvalimo č- g, Rav-.Fr*ncis M. Baragi, ki je pokojnico v njeni bolezni previdel z svetimi zakramenti. Prav posebna zahvala Mrs. Caroline Piuth, Ursula Rakovec, James Finzger, W. D. Kennedy, Jean Wenzel za pomoč v teh najbolj žalostnih dnevih. Dalje se iskreno zahvalimo Vsem, ki so poklonili lepih vencev. Vence so poklonili sledeči: Mrs. Caroline Piuth, Mr. in Mrs. A. Vidrih, Phillips in Rycbacki families, Drs. M. J. Gast in Dudley Fay. Enako se prav iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za dušo pokojnice. Sledeči so darovali: Mrs. Caroline Piuth, Mrs. Mary Sustercich, in Joseph, Ely, Minn., Al Sustercich, Ely, Mnn., Mr. in Mrs. Frank Sustercich, Jr., Ely, Minn., Mr. in Mrs. Glavich, Mr. in Mrs. John Hace, Sy. in Mary, Mr. in Mrs. (Happy) Žnidaršič, Mrs. Tončka Jevnik, Charles in Mary Spehek, Mr. in Mrs. Frank Sever, Anton Nitchell, Mrs. Louise Piks, E. 71 St., Mr. in Mrs. Frank Skulj, Addison Rd., Mr. in Mrs. Louis Piuth, Jr., in Jeanne, Mr. in Mrs. Victor Vokac, Jr., Anton Grdina družina, Calipering Gang of C. T. D., Wenzel, Branisel in Jelenič družine, E. R. A. of Cleveland Twist Drill, Mrs. Pauline Stampfel, Dept. 174 Cleveland Twist Drill, Mr. in Mrs. Anton Marn, Mrs. Mary Nosan, Mrs. Merhar in Jennie Bukovic, Grove-wood, Mr. in Mrs. John Wenzel, Rose Chandek, Mr. in Mrs. R. Otoničar, Mrs. Gorencic, Mr. in Mrs. Louis Novsak, Mrs. Mary Levstek, Mrs. Louise Cancula, Miss Stephanie Branisel, Mr. Frank Lousin, E. 163 St., Mr. in Mrs. Buchar, Lorain, Mrs. Mary Milavec, Glass Ave., Tomsic družina, 1193 E. 61 St., Mrs. Frances Korošec, Mrs. Mary Tadiello, Mrs. Mary Lončar, Mrs. Anna Dorko, Albert Novotny, društvo Srca Marije, društvo Marije Magdalene št 162 KSKJ. Dalje se zahvalimo sestri Mrs. Mary Sustercich in sinu Josephu, ki so prišli iz Ely, Minn., na pogreb. Lepa hvala vsem, ki so dali na dan pogreba svoje avtomobile povsem brezplačno. Lepa hvala vsem onim, ki id jo prišli kropit ter molit za mir in pokoj njene duše. Dalje se iskreno Zahvalimo pogrebcem, ki so nosili krsto pokojne na njeni zadnji poti. Lepa hvala vsem, ki so poslali karte. Iskrena zahvala članicam društva Srca Marije in društva Marije’ Magdalene št. 162 KSKJ, ki so prišle ob njeni krsti molit sv. rožni ve- Prav iskreno se tudi zahvalimo pogrebnemu zavodu A. Grdina in Sinovi za vse tako vzorno vodstvo pri pogrebu, ter vso poslugo, ki so nam jo dali ob tej tako žalostni uri. • Končno se zahvalimo prav vsem, z iskrenim: Bog plačaj. Žalujoči ostali: FRANK PERUSEK, soprog JOSEPHINE, EMILIA, ANNA, ANGELA, hčere CAROLINE PLUTH, Cleveland, Ohio, m MARY SUSTERCICH, Ely, Mina., sestri Cleveland, Ohio, 21. aprila 1948. . .-»v-,:" g