Številka LETO LUI. 16. JULIJ 2021 cena 1.90 eur oc, <3 * £ Referendum o noveli zakona o vodah Prepričljivo proti tudi zgornjesavinjski volivci STRAN 5 Matej Vranic: »Snemanje živali zahteva veliko mero potrpljenja...« STRAN 8 več na strani 10 NOVA POGREBNA SLUŽBA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ 051649780 www.primozic.si Tilen Finkšt na dirki po Sloveniji devetnajsti, na DP v Kopru dvanajsti STRAN 21 SAMO: Oglasi 2 Savinjske novice št. 28, 16. julij 2021 Vsebina Mozirje Adaptacija stare občine bo zaključena do konca leta........6 Srečanje članov DeSUS Proslavili 30-letnico stranke in države.................................7 Društvo Zgornjesavinjskih diabetikov Kilometre lahko darujete tudi s potjo na Farbanco.........................12 Planinsko društvo Mozirje Zavarovalnica ugodno rešila odškodninski zahtevek..................14 Nazarje Srednjeveška gostija navdušila mlado in staro.............15 Sen rečiške kresne noči Tradicionalna zgodba v inovativni preobleki sedanjega časa...........16 Narodopisna razstava Vpogled v zgodovino šolstva na Rečici ob Savinji.........................18 Tour De France 2021 Jaka Zajšek: »Ko si tam, hitro postaneš eden izmed »norcev««.............................................19 Paraolimpijske igre Tekmoval bo tudi Franček Gorazd Tiršek..................20 Atletski pokal Slovenije Maja Mihalinec Zidar nepremagljiva na 100 in 200 metrov.......................................21 Primož pri Ljubnem Vozilo puščeno v teku prebilo zid hiše...................................22 Kronika V Savinji pri Igli in v naselju Raduha našli ročni bombi...........22 Tretja stran Novi boni kot pomoč turizmu, gostinstvu, kulturi in športu Po tem ko je bilo v torek odločeno, da na novi interventni zakon za pomoč ob epidemiji ni mogoče razpisati referenduma, je bil le-ta še isti dan objavljen v uradnem listu in že velja. Prinaša novih 243,5 milijona evrov pomoči, ki so namenjeni predvsem turizmu in povezanim panogam. V teh dneh naj bi vsi prebivalci prejeli nove bone, če se ni kje zataknilo, bi jih lahko začeli koristiti že ta vikend. V zakonu je zapisano, da je njihova vrednost za odrasle sto evrov, za mladoletne pa pol manj. Prejeli jih bomo vsi, ki smo na dan 30. junija imeli stalno bivališče v Sloveniji, unovčiti pa jih bo mogoče do konca tega leta za storitve s področja gostinstva, turizma, športa in kulture, ki bodo v celoti izvedene in ko-riščene v Sloveniji. »Z bonom boste lahko šli na večerjo, koncert, športni dogodek. Lahko si boste plačali letno ali del karte za fitnes,« je nekdaj dni nazaj izjavil državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Simon Zajc. Z novimi boni bomo lahko plačali tudi vstopnico za gledališko predstavo ali ogled filma, obiskali muzej, športni dogodek, živalski ali botanični vrt in podobno. Tako kot turistični boni iz leta 2020 bodo tudi novi boni evidentirani v informacijskem sistemu finančne uprave (FURS). Tudi nove bone bo možno podaljšati do šest mesecev in bodo prenosljivi znotraj ožjih družinskih članov. Unovčevanje novih bonov ne bo vplivalo na stare (lanskoletne) in obratno. Stari še vedno veljajo do konca letošnjega decembra, so se pa malce spremenili pogoji za njihovo unovčenje, in sicer jih je mogoče unovčiti tudi pri sezonskih ponudnikih namestitev in pri tistih, ki so svoja vrata odprli šele letos. Tudi v praksi bo unovčevanje novih bonov potekalo na podoben način kot poteka unovčevanje lanskih. Stranka bo ob naročilu storitve izpolnila obrazec in ponudniku predala osebni dokument, nakar bo ponudnik ustrezno vrednost bona rezerviral v sistemu FURS. Ko bo storitev izkoriščena, bo vrednost računa unovčena z bona, finančna uprava pa jo bo plačala ponudniku. Glede na tip nastanitve je največ posameznikov turistične bone iz leta 2020 unovčilo v hotelih, apartmajih in kampih, največ bonov pa je bilo doslej unovčenih na obali, kjer je na prvem mestu občina Piran, sledita Kranjska gora in Moravske toplice. Koliko bonov bo unovčenih na območju Zgornje Savinjske doline, bomo še videli. Kot je razbrati iz podatkov turistično-infor-macijskih centrov, med obiskovalci še vedno prevladujejo domači gostje, a tudi tujci se počasi vračajo. Kaj še manjka? Vreme in zdravje. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LIII, št. 28, 16. julij 2021. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.90 EUR, za naročnike: 1.71 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 28,16, julij 2021 3 Tema tedna POLETNA TURISTIČNA SEZONA JE TU, BO DOBRA ALI SLABA? Turisti v naši dolini povprašujejo po aktivnih počitnicah v naravi Poslanci državnega zbora so v začetku julija potrdili predlog novega protikoronskega zakona za pomoč gospodarstvu in turizmu, težkega 243,5 milijona evrov. Ta naj bi pomagal panogam, ki jih je epidemija najbolj prizadela, tudi turizmu. Po lanski, zaradi epidemije oslabljeni turistični sezoni, nas letos verjetno čakajo podobno slabi rezultati, saj večina turističnih delavcev meni, da bo sezona enostavno prekratka, da bi si sploh lahko opomogli. Tudi v naši dolini je za sedaj opaziti veliko manj tujih registrskih tablic, kot smo sicer vajeni. Ali je to dejansko napoved, kakšna bo letošnja poletna turistična sezona v Zgornji Savinjski dolini, bo vidno čez dober mesec in pol. DOBER ZAČETEK V MAJU, KAJ BO PRINESLO POLETJE? Slovenski statistični urad (SURS) je pred kratkim objavil nekaj aktualnih podatkov glede turizma v Sloveniji. Glede na lanski maj se je število prihodov prenočitev vseh turistov v turističnih nastanitvenih obratih v letošnjem dvignilo kar za osemkrat. Širše gledano je število prenočitev v prvih petih mesecih leta 2021 kar za 64 odstotkov nižje kot v istem obdobju leta 2020. Lanski začetek leta je smučarski turizem še deloval na polno, letos tega ni bilo. 1972 turistov je maja obiskalo našo dolino, od tega le 195 tujih. Največ turistov (30 odstotkov) so v letošnjem maju privabile zdraviliške občine, 68 odstotkov vseh prenočitev so ustvarili domači turisti, med tujimi nas je obiskalo največ Nemcev. Optimistična je napoved evropskega komisarja Pa-ola Gentilonija, ki je ocenil, da poletna turistična sezona kljub ponovnemu porastu okužb z novim koronavirusom ni ogrožena. Predvideva, da zaradi cepljenja večje število okužb ne bi smelo predstavljati nevarnih razmer. Po njegovem je pomembno, da članice EU ne povzročajo pretirane vznemirjenosti z neusklajenimi ukrepi. TUJI TURISTI PREDVSEM IZ BLIŽNJIH DRŽAV Po podatkih SURS-a je našo dolino v maju (podatki za junij še niso dosegljivi) obiskalo 1972 turistov, od tega le 195 tujih. Skupaj so ustvarili 4190 nočitev, daleč največ v občinah Solčava (1276) in Rečica ob Savinji (1138). Tudi sicer je največji obisk turistov v maju zabeležen v Solčavi (680) in na Rečici (566). To sta poleg Luč tudi občini, ki ju tuji turisti najraje obiščejo. Kar se tiče prenočitev tujih turistov, je zanimiv podatek, da so v maju največ prenočitev ustvarili v občini Mozirje. Pri tem je treba opozoriti, da SURS podatkov za občino Nazarje ni objavil. nimajo za številne aktivnosti in pri tem ne kažejo posebne zaskrbljenosti zaradi bolezni co-vid-19. »To verjetno turisti vzamejo v zakup že s tem, ko se odločijo potovati v teh časih. Je pa res, da je bilo lani zelo veliko povpraševanje Turisti Zgornjo Savinjsko dolino v večini obiščejo z namenom preživetja aktivnih počitnic v neokrnjeni naravi. (Foto: IS) Junija je v našo dolino prišlo več turistov, tudi nekaj tujih. Ti večinoma prihajajo iz bližnjih držav, opazno manj gostov kot prejšnja leta prihaja iz drugih celin. ZASKRBLJENOSTI ZARADI OKUŽB NI OPAZITI Kot sta povedali tako Eva Nežič z mozirskega TlC-a in Darja Knez s solčavskega, se turisti za- po ogledu turistično manj poznanih jam z vodnikom, kjer so bile skupine manjše. K temu je lahko turiste poleg tega, da je ponudba zanimiva, pritegnilo tudi dejstvo, da se bodo takšnega ogleda udeležili v »mehurčku«,« je dejala Eva Nežič. Tudi v Solčavi se za sedaj niso srečevali s turisti, zaskrbljenimi za svojo varnost glede bolezni covid-19. O 4 Savinjske novice št. 28, 16. julij 2021 Tema tedna, Aktualno skupaj domači tuji občine prihodi turistov prenočitve turistov prihodi turistov prenočitve turistov prihodi turistov prenočitve turistov Gornji Grad 19 62 18 57 1 5 Ljubno 112 275 91 227 21 48 maj Luče 385 821 339 653 46 168 2021 Mozirje 210 618 185 295 25 323 Nazarje - - - - - - Rečica 566 1138 523 979 43 159 Solčava 680 1276 621 1166 59 110 Vir: SURS V TIC PO INFORMACIJE O NASTANITVAH IN PONUDBI AKTIVNOSTI V naši dolini se ustavljajo tako dnevni gostje kot tisti, ki pri nas preživijo daljše počitnice. V TI-C-u Mozirje, ki je na odlični lokaciji na vhodu v dolino, se ustavljajo tudi tisti, ki imajo rezervirane nastanitve v drugih občinah. Pri njih se oglasijo po zemljevide, prospekte in nasvete glede primernih mest za kopanje na Savinji, neprometnih kolesarskih trasah in podobno. Kot je povedala Nežičeva, Slovenci velikokrat pokličejo po telefonu za pomoč pri iskanju nastanitve ali lokalnih ponudnikov. Solčavski TIC obiščejo tam stacionirani gostje, informacije pri njih po besedah Knezove iščejo tudi turisti nastanjeni drugje v dolini ali celo v drugih predelih Slovenije. Kot opaža Knezova, so to tudi gostje, ki so se nastanili na atraktivnih lokacijah, kot so Bled, Bohinj, Ljubljana, in želijo spoznati tudi naravne lepote naše doline. ZANIMANJE ZA CELOTNO PONUDBO AKTIVNOSTI Darja Knez iz solčavskega Centra Rinka je povedala: »Obisk turistov v juniju je bil nekoliko slabši kot leta 2019, velike razlike pa ni. V juliju so pri nas poleg slovenskih turistov tudi tuji gostje, predvsem Nemci, Čehi, Slovaki, Poljaki, Avstrijci, Francozi, Spanci, Litovci ... Manj gostov kot do sedaj je iz bolj oddaljenih držav, na primer ZDA, Avstralije...« Eva Nežič iz mozirskega TlC-a: »Do sredine junija so bili gostje na TIC-u predvsem Slovenci, pravzaprav domačini. Večinoma so prišli kupit kakšne domače izdelke za darila ali majice in drugo iz ponudbe za pomoč Mozirski koči na Golteh. Konec junija in v začetku julija so začeli po informacije hoditi tudi tuji gostje, ki so vsaj za sedaj iz bližnjih držav, Avstrije, Nemčije, Češke, prevladujejo pa še vedno gostje iz Slove- nije. V istem obdobju v letu 2019 so prevladovali predvsem gostje iz Nizozemske in Belgije.« Turisti našo dolino v večini obiščejo z namenom preživetja aktivnih počitnic v neokrnjeni naravi. V Solčavi se zanimajo predvsem za po-hodništvo, planinarjenje, kolesarjenje in sprehode, veliko zanimanje je tudi za obisk panoramske ceste. Navdušeni so nad mirnim in čistim okoljem, kulinariko in prijaznostjo ljudi. Tudi v Mozirju se zanimajo za celotno ponudbo aktivnosti. Tatiana Golob REFERENDUM O NOVELI ZAKONA O VODAH Prepričljivo proti tudi zgornjesavinjski volivci Na drugo julijsko nedeljo so se množično podali na volišča tudi volivci iz Zgornje Savinjske doline. Na referendumu o noveli zakona o vodah so se opredelili proti uveljavitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah, ki ga je državni zbor sprejel 30. marca 2021. SVOJ GLAS ODDALO 6318 ZGORNJESAVINJČANOV V dolini je glasovalo 6318 volivcev, kar je dobrih 46 odstotkov izmed 13.729 vpisanih v volilni imenik. Za uveljavitev novele zakona je svoj glas oddalo 1210 ali slabih 20 odstotkov, proti pa 5097 ali dobrih 80 odstotkov. Najvišja udeležba je bila tokrat zabeležena na volišču na kmetiji Žagar na Dobrovljah. Svoj glas je oddalo več kot 56 odstotkov upravičencev, iz- Od 6318 Zgornjesavinjčanov, ki so oddali svoj glas, je bilo proti noveli dobrih 80 odstotkov. med njih pa jih je bila četrtina za, ostali pa proti. Najnižja udeležba je bila na volišču v gostilni Struge. Svoj glas je tam oddala zgolj četrtina upravičencev, ki so se v 56 odstotkih opredelili proti. Višja kot tokratna je bila le udeležba na referendumu o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic leta 2007, ki pa je potekal hkrati s predsedniškimi volitvami. ZA UVELJAVITEV NOVELE SAMO V ŠMIHELU Na volišču v prostorih podružnične osnovne šole Smihel je v volilni imenik vpisanih 172 upravičencev, referenduma se jih je udeležilo 84. Izmed njih jih je 47 oziroma 55,95 odstotka, torej več kot polovica, opredelilo za, kar je edini primer v Zgornji Savinjski dolini. Zanimiv je tudi podatek, da se je predčasno na referendum podalo kar 515 občanov. 454 ali 88,16 odstotka se jih je opredelilo proti. V Upravnem centru Mozirje je delovalo tudi volišče omnia, torej volišče za tiste, ki bi želeli glasovati izven okraja stalnega prebivališča. Tu je svoj glas oddalo 41 državljanov, vsi pa so glasovali proti. NA DRŽAVNI RAVNI 86,6 ODSTOTKA VOLIVCEV PROTI Do zaključka redakcije je bilo na državnem nivoju preštetih 99,97 odstotka oddanih glasovnic. Proti uveljavitvi novele zakona o vodah je po podatkih državne volilne komisije glasovalo 86,6 odstotka oziroma 677119 volivcev. Za je glasovalo 104.793 ljudi oziroma 13,4 odstotka volivcev. Naslednji ponedeljek bodo znani še izidi glasovanja po pošti iz tujine. Končno poročilo bo državna volilna komisija predvidoma podala 7. septembra. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 28, 16. julij 2021 5 Gospodarstvo, Iz občin ADAPTACIJA OBJEKTA STARE OBČINE V MOZIRJU Gradnja bo zaključena do konca leta Stara občinska zgradba v Mozirju dobiva obrise novega, sodobnega večstanovanjskega objekta. Po letih propadanja jo delavci celjskega podjetja Remont d.d. spreminjajo iz poslovnega v stanovanjski objekt, ki bo vseboval 19 stanovanjskih enot. NUJNA STATIČNA OJAČITEV Po dolgih letih propadanja stavbe so z njeno adaptacijo pričeli konec prvega letošnjega če- namembnosti iz poslovnega v stanovanjski objekt, je bila nujna ojačitev. NOTRANJA DELA HKRATI S POSTAVITVIJO OSTREŠJA Skladno z načrti so spremenili notranjo ureditev. Trenutno pripravljajo vse potrebno za novo ostrešje in kritino. Na objektu je bila salonitna kritina, ki so jo morali previdno odstraniti. Hkrati s postavitvijo ostrešja potekajo not- Delavci podjetja Remont spreminjajo objekt iz poslovnega v stanovanjski. trtletja. Direktor podjetja Matjaž Pavčič je povedal, da je bilo potrebno objekt najprej statično sanirati. Ker je šlo za spremembo ranja dela. Naslednji mesec z delom pričnejo inštalaterji, ki bodo vzpostavili električno napeljavo, vodovodne napeljave in odtoke. ELEKTRIČNA KOLESA V GORNJEM GRADU Občanom na voljo brezplačen najem V okviru operacije Mreža brezplačnih e-povezav so v občino Gornji Grad prispela električna kolesa, ki so občanom na voljo za brezplačno izposojo. Osem električnih koles znamke Ghost je na voljo po predhodni rezervaciji na telefonskih številkah objavljenih na spletni strani občine. Zainteresirani lahko po dogovoru kolesa prevzamejo vse dni v tednu pri muzeju Štekl ob gornjegrajski katedrali. ZA OBISKOVALCE NAJEMNINA 30 EVROV NA DAN Najemodajalec Občina Gornji Podi pridejo na vrsto kasneje, saj poletje za polaganje ni najbolj primerno. Sicer so visoke temperature, ob tem pa prevelika vlaga, zato je boljši čas za tovrstna opravila jesen. Gradbena dela se tako počasi zaključujejo. Objekt naj bi bil dokončan do konca tega leta. Stanovanja naj bi bila zainteresiranim na voljo februarja prihodnje leto. Tekst in foto: Benjamin Kanjir STRANSKA CESTA MOZIRJE-NAZARJE Zgradili obvoz mimo stanovanjske hiše V smeri iz Lok proti Nazarjam, ob robu mozirske občine, tik ob pragu stanovanjske hiše teče makadamska cesta. V dogovoru z lastnikom so sedaj naredili obvoz, kar bo koristno za lastnika in uporabnike ceste, ki je hkrati pešpot. Cesta med Lokami na mozirski in ulici Ob Savinji na nazarski strani je predvidena tudi za traso bodoče kolesarske poti. Lastnik objekta je za novo cesto dal svojo zemljo in sedaj bolj varno stopa iz hiše. Urejen je bil tudi pre-pust pod cestiščem, saj tam s hriba ob neurjih priteče večja količina vode. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Z obvozno cesto se je promet odmaknil od hiše. OBČINA LUCE Grad z najemnikom ob predložitvi osebnega dokumenta sklene pogodbo o najemu električnega kolesa. Kolo lahko najamejo polnoletne osebe, mladoletni pa le v spremstvu odrasle osebe, ki prevzame odgovornost za morebitno povzročeno škodo. Ob prevzemu kolesa je potrebno plačilo varščine v višini 50 evrov. Najem kolesa je za občane Gornjega Grada brezplačen, za vse ostale najemnina znaša 30 evrov na dan. Barbara Rozoničnik Novi prostori za knjižnico Dosedanji prostori knjižnice v Lučah so se izkazali za neprimerne, zato se knjižnična dejavnost z avgustom seli na novo lokacijo pri Poberinu, Luče 19. NAŠLI PRIMERNEJŠI PROSTOR Prostori, v katerim se je nahajala knjižnica do sedaj, so premajhni in ne izpolnjujejo predpisanih kriterijev. Občina, dolžna zagotavljati knjižnično dejavnost, je rešitev našla v najemu pritličja zasebnega objekta. Po ogledu so pristojni z občine in Osrednje knjižnice Mozir- je potrdili primernost objekta. Lastnik prostore še ureja, občina pa bo priskrbela opremo. Delno bodo uporabili opremo iz sedanje knjižnice, nekaj je bodo še dokupili. Z OBČINSKIM PRAZNIKOM KNJIŽNICA NA NOVI LOKACIJI Predlagano rešitev so soglasno podprli tudi svetniki. Novi knjižnični prostori naj bi bili pripravljeni do občinskega praznika v avgustu, ko jih bodo slovesno predali svojemu namenu. Barbara Rozoničnik 6 Savinjske novice št. 28, 16. julij 2021 Gospodarstvo, Organizacije, Politika RAZSTAVA LESNIH IZDELKOV UDELEŽENCEV VPI-LES Z inkubatorjem brez sten do več znanja in boljše podpore V Nazarjah so s tradicijo lesne industrije povezani že več kot stoletje. Letos mineva 120 let, odkar so v takratnem Vrbovcu postavili prvo industrijsko žago. Z razstavo lesnih izdelkov udeležencev VPI-LES virtualni inkubator za inovativ-ne lesne izdelke in tehnologije so lesarji po stroki in duši na še en inovativen način opozorili na velik pomen lesnega bogastva za celotno dolino. Razstavo je pripravilo Kulturno društvo Nazarje ob prazniku nazarske krajevne skupnosti. DVIGNITI LESNO PREDELAVO NA VIŠJO RAVEN Z razstavo, na kateri sta zbrane pozdravila župan občine Nazarje Matej Pečovnik in predsednica krajevne skupnosti Vanja Hofbauer, se javnosti predstavlja zadnji od treh lesarskih projektov, ki so se izvajali v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini v letih 2018-2020 in so še vedno živi. Kot je zbrane seznanila organizatorka razstave Vladimira Planovšek, je namen teh projektov (Kompetence lesarjev, Mikro lesna mreža in Virtualni inkubator), dvigniti »lesno predelavo na višjo raven, tako da se okrepi znanje in se zagotovijo podporne tehnološke, poslovne ter mar-ketinške funkcije v okolju virtualnega poslovnega inkubatorja - inkubatorja brez sten«. VPI NUDI PODPORNO OKOLJE Danes strokovnjaki k ponovnemu zagonu lesne industrije pristopajo zelo premišlje- Na razstavi si je bilo moč ogledati različne izvirne pristope pri predelavi lesa. no, več o tem je na odprtju razstave spregovoril koordinator projekta mag. Miran Zager. Kot je dejal, želijo s temi projekti okrepiti »poklicne kompetence, vzpostaviti mrežno povezavo med predelovalci in zagotoviti podporne tehnološke, poslovne in marketinške funkcije v okolju virtualnega poslovnega inkubator- ja - inkubatorja brez sten«. Po njegovih besedah je bil splošni cilj projekta VPI-LES ustvariti podporno okolje v obliki virtualnega poslovnega inkubatorja (VPI) za inovativne lesne izdelke in tehnologije. S svojimi izdelki so na razstavi sodelovali Marko Kumer - Lesnatura, mag. Marica Mi-kuljan - InnoRenew CoE / fotografije modificiranega lesa, Franc Pahovnik s.p., Anton Planovšek - ČezLes, Jure Prepadnik - Stilno mizarstvo Prepadnik, Bojan Skok - konstrukcijski načrti, David Stenšak - Wood Works, Ivan Štiglic s.p. in Radovan Weiss s.p. Promotorja VPI sta bili občini Nazarje in Gornji Grad, SAŠA Inkubator je bil izvajalec podpornih storitev virtualne pred-inkubacije in in-kubacije, medtem ko je bila Savinjsko-šale-ška gospodarska zbornica vez med poslovnim in akademskim okoljem ter skrbnik za promocijo novih izdelkov, tehnologij in poslovnih modelov. Sodelujoče udeležence VPI in njihove izdelke je predstavila umetnostna zgodovinarka Ana-marija Stibilj Šajn, dogodek je s pesmijo obogatila Vokalna skupina Sončnice. Tekst in foto: Tatiana Golob SREČANJE ČLANOV DESUS Proslavili 30-letnico stranke in države Člani stranke DeSUS iz Zgornje Savinjske doline so se na dan državnosti zbrali v Ribiškem domu na Ljubnem ob Savinji, da bi počastili spomin na pretekla dejanja, 30. obletnico stranke in 30. obletnico samostojnosti Slovenije. Konec maja je minilo 30 let od obstoja stranke DeSUS v slovenskem političnem prostoru. Na 13. kongresu, ki je bil junija, je bil za predsednika izvoljen Ljubo Jasnič. OB PRAZNOVANJU OBLETNICE S POGLEDOM V PRIHODNOST Na slovesnosti je sodelovala predsednica pokrajinske organizacije DeSUS Celje in podpredsednica DeSUS v Ljubljani Brigita Čokl, ki je v nagovoru povzela aktualne dogodke v stranki. »Ob praznovanju obletnice se sicer oziramo v preteklost, toda hkrati se zavedamo tudi sedanjosti in prihodnosti. V teh razmerah je potrebno ohraniti pokončno držo v odnosu do vrednot, ki jih zagovarjamo, in to s konkretnimi dejanji,« je povedala predsednica mozirskega območnega odbora stranke Darja Dobovičnik. KREPIJO VRSTE Z UPOKOJENCI IN SIMPATIZERJI »V stranki DeSUS smo ljudje, ki nas povezujejo isti cilji. S konkretnimi dejanji želimo dokazati, da zmoremo in znamo, zato krepimo vrste z upokojenci in našimi simpatizerji, tako na lokalnih volitvah kot na državnozborskih volitvah, ki se nam bližajo,« je dodala Dobovičnikova. Udeleženci srečanja so se ob tej priložnosti sprehodili po sprehajalni poti na Ljubnem. Štefka Sem Del udeležencev srečanja na sprehajalni poti. (Foto: DD) Savinjske novice št. 28, 16. julij 2021 7 Intervju MATEJ VRANIČ, FOTOGRAF IN FILMSKI USTVARJALEC »Živali so igralci, ki se do skrajnosti trudijo, da ne sodelujejo. Scenarija si nikoli ne preberejo.« (Foto: osebni arhiv) Matej Vranič je Velenjčan, ki se je že pred nekaj časa preselil v Mozirje. Je profesionalni fotograf, zadnja leta pa se ukvarja predvsem z videop-rodukcijo. S sodelavci je več kot leto in pol po različnih lokacijah v Sloveniji snemal divje živali. Konec avgusta v kinematografe prihaja njegov dokumentarni film Divja Slovenija, ki bo predstavil tudi manj znane živali, ki živijo v naši deželi. Prejel je naziv slovenski naravoslovni fotograf leta 2017, naslednje leto je luč sveta ugledal njegov prvi dokumentarni film Ptice jezer, njihova vrnitev, ki je bil pred kratkim predvajan tudi na RTV Slovenija. Sodeloval je tudi z National Geographicom in zmagal na tekmovanju Best Photography of Slovenia. - Kdaj ste se prvič začeli ukvarjati s fotografijo in filmom, kaj vas je pripeljalo do tega? S fotografijo sem se začel ukvarjati veliko prej kot s filmom. Moj stari oče iz Šoštanja je bil fotograf, a se sam vse do njegove smrti žal nisem resno ukvarjal s fotografijo. S tem sem pričel šele po njegovi smrti, vmes pa smo doma imeli kamere, to so bili tisti časi, ko smo bili veseli, da smo imeli nekaj, s čemer se je dalo kaj posne- »Snemanje živali zahteva veliko mero potrpljenja, vztrajnosti in ogromno predvidevanja« ti. Nismo še bili preveč ustvarjalni. Kasneje se je to spremenilo. Sam sem že od nekdaj zelo rad preživljal čas v naravi, vse počitnice in proste dneve sem prebil v gozdu, na travnikih in poljih, predvsem pri stari mami v Šoštanju. Najbolj rad sem slikal živali. Leta 2006 sem se pričel s fotografijo ukvarjati profesionalno in zapustil svojo službo v Gorenju. A od fotografiranja živali se ni dalo živeti, za to sem moral delati pokrajinske, studijske ali portretne fotografije. Kasneje, ko sem pričel fotografirati za National Geographic, sem v to vlagal ogromno truda, denarja in časa, nazaj pa dobil veliko manj od vložka. Sem pa s tem dobil dobre reference. Čez čas, ko je postala filmska tehnika (kamere) bolj dostopna, mi je postalo to področje delovanja zelo zanimivo. Takrat sem si rekel, da če sem že delal dobre fotoreportaže na National Geographic, bi zdaj poskusil delati še kratke filme o živalih. A naposled sem se odločil za daljši film in nastal je Ptice jezer, njihova vrnitev. S tem filmom sem se naučil vse, kar je povezano z dokumentarno filmsko produkcijo. - Kakšna je zgodba vašega novega dokumentarnega filma? Film Divja Slovenija je zaokroženo avdio--vizualno delo, ki govori o živalih naše dežele. Predstavi pestro favno in floro Slovenije, osredotočen je predvsem na sesalce in ptice, v filmu bo moč videti tudi nekatere vrste dvoživk, plazilcev, žuželk, rastlin in rib. Gledalca bomo v filmu popeljali od najvišjih vrhov alpskega sveta prek panonske pokrajine v odmaknjene gozdove Di-naridov, nato se bomo spustili v podzemni svet kraških jam in odkrivali globine slovenskega dela Jadranskega morja. Vmes se film dotakne tudi nekaterih živalskih vrst, ki živijo v neposredni bližini ljudi, se pravi v urbanem okolju in nam tako rekoč nikoli ne pridejo pred oči. - Ste snemali morda tudi kje v naši bližini, v Savinjski dolini? Smo, ampak točnih lokacij ne smemo izdati. Snemali smo na meji med Šaleško in Savinjsko dolino. Šlo je zgodbo o divjem petelinu in rušev-cu. Strogo se držimo tega, da ne izdajamo lokacij, a ne zato, ker ne bi želeli povedati ljudem, kaj smo kje počeli, težava je drugje. Zadnje čase so se precej namnožili ljubiteljski naravoslovni fotografi, ki si želijo narediti dobre fotografije in jih potem objaviti na družbenih omrežjih. Včasih je bilo naravoslovnih fotografov zelo malo, tis- ti, ki so bili, so se naučili tistega pravega odnosa do narave oziroma kako se obnašati v gozdu. Ker ne želimo, da so divje živali preveč oblegane s strani omenjenih »instagram« fotografov, natančnih lokacij snemanj ne izdajamo. - Kako poteka vaš snemalni in fotografski dan? Kako se razlikujeta? Svoje čase sem veliko fotografiral, ampak me je s časom vedno bolj privlačila gibljiva slika. Zato sem kar precej opustil fotografiranje in se zadnja leta posvečam večinoma filmu. Velika razlika je, ali se odpraviš fotografirat ali snemat. Recimo ena od bistvenih razlik, ki se mi zdi vredna omembe, je, da za fotografijo potrebuješ samo eno dobro »fotko«, eno dobro sekundo, ko stisneš sprožilec v pravem trenutku in ko se zgodi magija. Pri filmu je drugače, daleč od tega. En dober kader ti nič ne koristi, potrebuješ serijo kadrov, ki se med sabo navezujejo, da lahko iz njih sestaviš zgodbo. Zato traja snemanje dlje časa in je bistveno bolj zahtevno. Sama priprava na snemanje je dolgotrajno načrtovanje. Imeti moraš ogromno poznavanja narave, živali, zavedati se moraš, da si v naravi moteč element. Vsak, ki vstopi v gozd, je za živali moteč element. Seveda noben snemalni dan ni enak drugemu, saj moramo pri živalih ubrati različne pristope. Velika razlika je, na primer, ali se odpraviš snemat bobra ali divjega petelina. V grobem gre za to, da moraš živalsko vrsto, ki jo želiš posneti, pred tem daljše obdobje opazovati in ugotoviti, kaj počne, kako funkcionira. Iz tega si potem ustvariš zgodbo o njej in si v glavi zamisliš, kaj in kako bi predstavil, da bi bilo gledalcem zanimivo. Za tem narediš scenarij, ki je popoln samo na papirju in se v resnici zelo težko zgodi. Živali so namreč igralci, ki se do skrajnosti trudijo, da ne sodelujejo. Scenarija si nikoli ne preberejo (smeh). Zato moraš biti precej pretkan in biti nekaj korakov pred njimi, da ti uspe. Na fotografiji se morda ne bo videlo, da je žival vznemirjena, pri videu pa je to drugače. Zato se na vso moč trudimo, da nas živali ne zaznajo, da smo kot muha na veji, neopazni. Ko se odpravimo snemat, pridemo na prizorišče zelo zgodaj zjutraj, večkrat tudi ponoči. Postavimo šotor, včasih tudi več šotorov z večjo razdaljo, da imamo pri snemanju pokritih več zornih kotov. Nato sledi čakanje. Včasih čakamo cel dan ali celo več dni, pa se nič ne zgodi. Če snemamo ponoči, postavimo infrardeče kamere, nato opazujemo O 8 Savinjske novice št. 28, 16. julij 2021 ekran in čakamo, da se bo kaj zgodilo. Včasih lahko večurno strmenje v ekran postane prava psihološka vojna, neke vrste preizkušnja. Ponoči se zgodi tudi, da nehote zaspiš. Ko smo snemali bobre, sva imela zato s kolegom dogovor, da sva se pri dežuranju izmenjavala. Snemanje živali zahteva res veliko mero potrpljenja, vztrajnosti in ogromno predvidevanja. - Imate pri svojem delu morda kakšnega vzornika? Moji vzorniki so vsi, ki delajo vrhunske filme. Najbolj so mi všeč BBC-jevi dokumentarci sira Davida Attenborougha. Stremim k temu, da se, čeprav s kar nekajkrat manjšim proračunom, približam temu. - Koliko članov ekipe je sodelovalo pri projektu? Če bi našteval čisto vse, nas je veliko več, tistih najbolj zaslužnih pa nas je 15. To je bila najožja ekipa. Nekaj je bilo potem še takšnih, ki so na različne načine pomagali, nekateri so tudi nastopali v filmu. Vsake toliko časa se namreč v filmu pojavi tudi človek. Nekdo, ki je v povezavi z zgodbo o neki živali. Na primer, pri zgodbi o divjem petelinu se v filmu pojavi lovec, ki sprem- cimo 1200 ali 1300 zelo zelo dobrih filmov, oni pa od teh izberejo približno 150, ki jih nato predvajajo. V Sloveniji bo predstavljen na Festivalu slovenskega filma, čeprav je tam poudarek na igranih filmih. Dejstvo je, da v Sloveniji delamo najcenejše filme v Evropski uniji - najcenejše po proračunu, po kvaliteti, idejni izvirnosti in dovršenosti filmov pa smo na popolnoma istem nivoju kot kvalitetne tuje produkcije. - Verjetno se pri snemanju živali zgodi mnogo nepredvidljivih situacij. Vam je ostala kakšna zanimiva anekdota? V filmu Divja Slovenija je 32 živalskih zgodb, vsaka od teh je dolga od 2 do 3 minute. Pri tem gledalec vstopi v življenje posamezne živalske vrste in jo kot nevidni opazovalec spremlja tistih nekaj minut. Vsaka žival, ki smo jo snemali, je bila poglavje zase. Nič ni bilo enostavno, sploh ker smo stremeli k res visoki tehnični dovršenosti posnetkov. Nobena od živali nas ni preganjala, medvedi in volki nas niso lovili, njih se žal drži neupravičena stigma. Mediji prevečkrat napihnejo zgodbe, s katerimi pri ljudeh vzbudijo neupravičen strah do divjih živali, kar ni pravično do njih. Medvedi, reci- Matej Vranič je s sodelavci več kot leto snemal divje živali. lja in popisuje številčnost populacije. Želeli smo poudariti, da lovci naredijo marsikaj dobrega za živali in da niso sami tisti, ki jih streljajo, kot je morda zmotno vsesplošno prepričanje. - Kje in kdaj si bo mogoče ogledati film? Ga boste predstavili na kakšnem filmskem festivalu? Vse kaže, da bo šlo vse po načrtu in bo film v kinematografe prišel konec avgusta. Točnega datuma trenutno še ne vem. Film si boste lahko ogledali v kinematografih Art kino mreže po Sloveniji. Načrtujemo predstavitev na filmskih festivalih z naravoslovno tematiko, a v Sloveniji tovrstnih festivalov ni. Je pa v tujini na filmskih festivalih izjemno huda konkurenca, tja pridejo fil-marji s celega sveta. En takšen festival dobi re- in pol po različnih lokacijah v Sloveniji (Foto: osebni arhiv) mo, so izredno plašni. Mi smo jih snemali v širši okolici Loškega potoka in hišica, v kateri smo bili skriti, da nas medved ne zavoha in da ga ne vznemirjamo, je imela pločevinasto streho. Lani, ko smo snemali zgodbo o medvedu, je bilo obilo žira in ko je en majhen žir padel na pločevino, se je medved, ki je bil 50 metrov stran, tako prestrašil, da ga ni bilo nazaj cel dan. O medvedih imamo žal napačno predstavo, oni so izjemno plahi, izjema je čas, ko imajo medvedke mladiče. Drugače pa je dovolj, da se ob morebitnem srečanju mirno umaknemo. - To ni vaš prvi dokumentarni film, pred nekaj leti ste posneli Ptice jezer, njihova vrnitev in zanj prejeli številne nagrade. Kaj vam je s snemanja ostalo najbolj v spominu? Intervju Ptice jezer sem posnel povsem iz svojega žepa, iz lastnih sredstev. Na začetku sem imel zastavljeno, da ta film ne bo predvajan v Sloveniji, ker pri nas s tem ne moreš zaslužiti oziroma zelo težko. Načrt je bil, da ga lansiram na tuji trg. Film govori o tem, kako se je pred 30 leti v Šaleški dolini z onesnaževanjem jezera s pepelom iz Termoelektrarne Šoštanj in različnimi smetmi, ki so jih odlagali v okolici jezera, zgodila ekološka katastrofa. Prebivalcem je bilo tega dovolj, zato so lokalne oblasti uvedle ukrepe proti omenjenemu onesnaževanju. Posledično se je ob jezeru ustvarilo pestro živalstvo, predvsem ptic, življenje se je tako rekoč vrnilo. Zanimivo je, da, ko sem jaz ta film končal, je res še bilo tako, kot je predstavljeno v samem filmu, danes, ko se je začela graditi hitra cesta in ko je Premogovnik Velenje posekal ob jezeru ogromno gozda, se je populacija živalstva zmanjšala za 70 odstotkov. Tako imamo zopet katastrofo. Ne ekološke, ampak katastrofo v smislu pestrosti biodiverzitete. V filmu Ptice jezer, njihova vrnitev govorim o tem, kako smo v Šaleški dolini naredili preobrat in kaj se lahko iz tega naučimo, a je bil Premogovnik v zadnjih dveh letih zaradi ugrezanja tal primoran posekati toliko dreves in zorati toliko priobalnega pasu, da živali niso imele niti skrivališč niti hrane in so številne enostavno odšle. Sam vidim priložnost v teh zoranih predelih, ki bi lahko postali opuščeni travniki, ki jih je premalo. Povsod se travniki preveč kosijo, tu pa bi bila idealna priložnost za divje travnike, kamor bi se lahko naselile živali. - Kako to, da ste se odločili za selitev v Mozirje? Koliko časa že živite tukaj? Prihajam iz Velenja, v preteklosti sem bil precej zaprisežen Velenjčan, zato mi je bilo, iskreno povedano, težko zapustiti svoje mesto. Razlog je preprost: stanovanjska politika. V Velenju ni dobrih novih stanovanj oziroma je do njih zelo težko priti, obenem se nama je s partnerko ponudila priložnost za nakup stanovanja v Mozirju. Tukaj sva zelo zadovoljna in ne bi šla nazaj v Velenje. Mozirje je mesto, a še vedno mesto na podeželju, mislim, da bo to postala takšna zelo petična lokacija. Menim, da bo vedno več intelektualcev iz Velenja prihajalo v Mozirje. Opažam, da je tukaj kultura prebivalstva na bistveno višjem nivoju. V Velenju sem živel več kot 35 let. Pozdravljali so me samo prijatelji in znanci. V Mozirju sem prepričan, da me nihče ne pozna, pozdravljajo pa me vsi. Vidim, da tukaj živijo drugačni ljudje. To je tisto pravo ogledalo in pokazatelj, da te v Mozirju spoštujejo, čeprav te ne poznajo. - Imate v načrtu že kakšne nove projekte? Trenutno za naročnike snemam tri naravoslovne filme, ki bodo malo krajši. Nov daljši film za ogled v kinu pa pričnemo snemati jeseni. Pogovarjala se je Nastasja Kotnik Savinjske novice št. 28, 16. julij 2021 9 * t * Jo TNr POGREBNA SLUŽBA ^ PRIMOŽIČ KAM N OS E5TV0 OD 1994 Spoštovani! Smo pogrebno podjetje, ki deluje že vse od leta 1994 s sedežem na Koroškem In od leta 2007 s poslovalnico v Vojniku pri Celju. Pogrebna služba ANUBIS je dokončno prenehala s poslovanjem s 1, julijem. Ker je tudi v tej dejavnosti potrebna konkurenca, smo se odločili, da ponudimo pogrebne storilce na območju celotne Zgornje Savinjske doline. 24 UR NA DAN VAS OBIŠČEMO NA DOMU in uredimo vse potrebno za zadnje slovo od Vase ljubljene osebe, VSE OD PREVOZA POKOJNEGA DO IZKOPA GROBA IN ORGANIZACIJE POGREBNE SVEČANOSTI. Po predhodnem dogovoru pa se lahko oglasite tudi v naši sprejemni pisarni V MOZIRJU, na naslovu Hofbauerjeva ulica 22. 24/7 © 051 649 780 feil pogrebna služba PRIMOŽIČ www,primozicsi ^^ ¡nfo@primozic.si Kultura ODPRTJE LIKOVNE RAZSTAVE V GALERIJI MOZIRJE Dela razstavili udeleženci lanskega ex témpora Osrednja knjižnica Mozirje je ob 30. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije v prostorih mozirske galerije pripravila odprtje razstave likovnih del, ki so nastala na 26. slikarskih študijskih dnevih Ex tempore Mozirski gaj 2020. Razstava je nastala v sodelovanju s Kulturnim društvom Jurij Mozirje in ob podpori domače občine. UMETNIKI ZNAJO IZŽIVETI USTVARJALNI TRENUTEK Lani nastala likovna dela in osem avtorjev je na odprtju v ponedeljek, 21. junija, predstavila umetnostna zgodovinarka Ana-marija Stibilj Šajn. Povedala je, da jo ustvarjalci »vselej znova presenečajo, ker znajo izživeti ustvarjalni trenutek. In prav za ex tempore je čas odzivanja še kako pomemben«. Razstava je po njenih besedah likovno zanimiva in pestra, saj predstavlja različne likovne identitete vsakega ustvarjalca, ki so jih skozi leta izoblikovali in pri tem ohranili mladostno vedoželj- Idejni in organizacijski vodja mozirskega ex tempora Jure Repenšek se je zbranim zahvalil za obisk. nost na poti raziskovanja novega in neodkritega. DOGODEK POPESTRILI MOZIRSKI KOLEDNIKI Zbrane sta nagovorila še idejni in organizacijski vodja mozirske-ga ex tempora Jure Repenšek ter župan občine Mozirje Ivan Su-hoveršnik. Slednji je razstavo tudi odprl. Dogodek je povezovala Vladimira Planovšek iz mozirske knjižnice, s slovensko pesmijo pa so ga obogatili Mozirski koledniki. Tekst in foto: Tatiana Golob Avtorje in njihova dela je predstavila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn. Sodelujoči avtorji: Vinko Železnikar (Mengeš), Vlasta Gottstein (Köln), Maja Šubic (Škofja Loka), Pavle Ščurk (Ljubljana), Barbara Tedesco (Trst), Marjana Verbuč (Mozirje), Vojko Gašperut (Koper) in Jure Repenšek (Mozirje). GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V Gaju in Gornjem Gradu izvedli promenadna koncerta Zgornjesavinjski godbeniki, ki jih vodi Tomaž Podlesnik, so po dolgih mesecih zopet smeli strniti svoje vrste in stopiti pred svoje občinstvo. V Mozirskem gaju in Gornjem Gradu so izvedli promenadna koncerta. ODIGRALI PALETO ZIMZELENIH SKLADB Tradicionalni januarski letni koncert je letos odpadel, zato so se v godbi odločili, da se ljudem približajo z dvema promenadnima. Tako so v Mozirskem gaju 19. junija in dan kasneje v Gornjem Gradu odigrali paleto zimzelenih skladb iz svojega bogatega repertoarja. TREMA HITRO SKOPNELA Predstavila se je tudi vrsta solistov. Zvoki so se razlegali po ču- Godbeniki so po dolgih mesecih omejitev končno lahko zopet stopili pred svoje zvesto občinstvo. dovitem naravnem okolju in napol- igralno kolesje, popolnoma odveč. njevali odmerjen čas s srcu prijet- Trema, ker so po dolgem času zo-nimi toni. Pokazalo se je, da je bil pet stali pred občinstvom, pa je tu-strah, kako bodo ponovno pognali di hitro skopnela. NASLEDNJI KONCERT V SOLČAVI Zavoljo epidemije so godbeniki morali vaditi doma, srečevanja so potekala zgolj prek Zooma. Ko so se ukrepi začeli rahljati, so se lahko začeli dobivati po sekcijah po deset naenkrat in se s tem vračati na ustaljene tire. Ko je bilo dovoljeno, so se začeli dobivati na skupnih vajah. Ker primernih prostorov še vedno nimajo, so imeli vaje kar v dvorani Kulturnega doma Mozirje. Toda ne na odru, ampak prav v dvorani, da so lahko upoštevali ukrepe, ki so bili takrat v veljavi. Naslednji, še en promenadni koncert, godbenice in godbeniki načrtujejo letos septembra v Solčavi. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 28, 16. julij 2021 11 Kultura, Organizacije KONCERT MALIH VOKALNIH SKUPIN Na skali gradu Vrbovec se je pelo, da je daleč donelo Štiri vokalne skupine so junija Nazarjam pričarale čarobne melodije, ki so se iz čudovitega ambienta skale gradu Vrbovec širile po kraju. Koncert malih vokalnih skupin sta pripravila mozirska izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti in Turistično društvo Nazarje. Z dogodkom, ki je na skalo privabil veliko ljudi, je na-zarska krajevna skupnost vstopila v svoje praznovanje, mozirska izpostava JSKD pa je z njim napovedala Teden ljubiteljske kulture. NASTOPILO 19 PEVK IN PEVCEV V večer glasbenega doživetja je občinstvo MEDNARODNA UMETNIŠKA REZIDENCA Ustvarjanje z lokalnimi materiali Iz Pariza je 4. julija priletela umetnica Dar-ta Sidere, ki bo v okviru programa Zelena rezidenca (prijavljen na 3. Javni poziv LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline) do konca julija ustvarjala v gornjegrajskem Šteklu. Gre za odprti prostor, kar pomeni, da si lahko mimoidoči v času njenega ukvarjanja z naravnimi materiali te doline, kot so kamen, glina in volna, ogledajo proces nastajanja umetniških del. Javnosti jih bo predstavila tudi na razstavi, ki bo v Gornjem Gradu konec julija. Darta, ki prihaja iz Lat-vije in je pred tremi leti zaključila študij na pariški akademiji likovne umetnosti, kjer sedaj živi, je prva od štirih mednarodnih umetnikov, ki bodo v okviru programa Zelena rezidenca gostovali v Gornjem Gradu. Tekst in foto: Vesna Petkovšek Oder so tako s pesmijo kot svojo pojavo zavzeli pevci okteta Žetev. (Foto: SZ) prva popeljala Pesemca, upokojenska skupina iz Braslovč, ki svojo glasbeno pot pod umetniškim vodstvom Staneta Podpečana utrjuje že dobrih pet let. Sledile so štiri nadarjene pevke iz družinskega kvarteta Štiglic, za katerega strokovno skrbi Bernarda Jug. S petjem so navdušile tudi mlade članice skupine Žuže, ki so prišle iz Žalca. Nazadnje so oder tako s pesmijo kot svojo pojavo povsem zavzeli pevci Okteta Žetev. Za njihovo ubrano petje skrbi Katja Gruber, ki je srečanje vokalnih skupin hkrati spremljala v vlogi strokovne spremljevalke. V SPOMIN NA JOSIPA JURČIČA Koncerta sta se udeležila tudi župan občine Nazarje Matej Pečovnik in predsednica krajevne skupnosti Vanja Hofbauer. Del večera je bil posvečen tudi spominu na slovenskega pisatelja in pesnika Josipa Jurčiča, saj letos obeležujemo 140 let od njegove smrti. Zbrani so prisluhnili verzom iz njegovih malo znanih pesmi, ki jih je prebirala Lara Dea Golob, dogodek pa je povezovala Tati-ana Golob. TG DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKIH DIABETIKOV MOZIRJE Kilometre lahko darujete tudi s potjo na Farbanco Darta Sidare odkriva lastnosti kamnin v okolici Gornjega Grada. Zveza društev diabetikov Slovenije je lani začela z akcijo Darujem kilometre. Z njo se trudijo državljane ozaveščati o sladkorni bolezni, o posledicah in njeni obvladljivosti. Letos so akcijo zastavili bolj lokalno in po državi izbrali dvanajst lahko dostopnih vrhov. Prehojene kilometre do njih pohodniki ali kolesarji darujejo v skupni sklad. NABIRANJE KILOMETROV DO FARBANCE Letošnji cilj zveze je zbrali toliko kilometrov, kolikšna je razdalja med našim planetom in Luno, torej 384.400. Organizatorji so v akcijo želeli pritegniti čim več ljudi, zato so zastavljene cilje poti izbrali po vsej Sloveniji. Zgornjesavinjča-nom je najbližja koča Planinskega društva Nazarje Farbanca oziroma pot med Potokom in kočo. Vsakdo, ki želi sodelovati, prehodi ali preko-lesari to pot in se na koncu fotografira ter fotografijo s pripisanim #darujemkilometre objavi na družbenih omrežjih. Akcija ni namenjena zgolj bolnikom z diabetesom, ampak vsem. Na zvezi namreč ugotavljajo, da je v Sloveniji še vsaj 79.000 oseb, pri katerih sladkorna bolezen še ni bila odkrita. AKCIJA TRAJA DO 14. NOVEMBRA Akcija se je začela 1. junija in bo trajala do 14. novembra, ko je svetovni dan sladkorne bolezni. Takrat bodo organizatorji objavili rezultat prehojenih kilometrov. Zgornjesavinjčanom je najbližja pot od Potoka do planinske koče Farbanca, ki se nahaja na severnem delu Dobroveljske planote. Izbrane točke, tudi Farbanca, so lahko dostopne tudi za starejše in družine z majhnimi otroki. Ob zavedanju, da s tem nekomu pripomorejo k odkrivanju ali lažjemu obvladovanju diabetesa, bo takšna pot še lažja, obenem pa koristna za vse. Benjamin Kanjir 12 Savinjske novice št. 28, 16. julij 2021 Zgodovina in narodopisje Trgovci in obrtniki v Zgornji Savinjski dolini leta 1905 (7) PETER WEISS Seznam trgovcev, obrtnikov, javnih ustanov in nosilcev drugih dejavnosti v Zgornji Savinjski dolini, ki je bil objavljen v knjigi Trgovski in obrtniški kažipot po slovenskem Štajarskem leta 1905, se končuje s krajevno občino Solčava. Malce nenavadno, saj tu razen splošnih podatkov o tem kraju ni nobenih drugih. Ta pripis nam tudi pove, da je uredništvo zbralo podatke o konkretnih nosilcih z vprašalnikom, ki je bil poslan v izpolnitev najbrž občinskim uradnikom, ki so imeli v posameznih krajih pregled nad dejavnostmi v njih. Tu imamo množico priimkov s področja Zgornje Savinjske doline. V Gornjem Gradu so bili sploh pri takratnih nosilcih oblasti zapisani tudi neslovenski (in sploh ne samo nemški: Sigl, di Centa, Schechel, danes Zehelj, Vilimek, Fischer, Schlander, Červinka, Wudler, Grill, Lichteneg-ger, Hervatski, Suppantschitsch, Blaschitsch, Lobenwein, del Negro). Včasih se je zaradi ne-skrbnega zapisa ali površnega prepisa pojavila tudi kaka napaka, sicer pa so z odstopanjem od uradne oblike nastajale nove oblike priimkov, ki so danes celo uradne (Sumenlak, Trobaj, Spende, Strnšek, Fludernik in Fludrnik, Fricelj in Fricl, Cajnar, danes Cajner, Bršnak, Beršnak in Boršnak, Muhovic, danes Muhovič, Rozoničnik, danes tudi Rezoničnik iz prvotnega Rženičnik, Zabovnik, Armič, danes Arnič). Seznam ponuja bogat prerez priimkov v naših krajih po stanju na začetku 20. stoletja: Atel-šek, Benda, Bider, Ble-kač, Breznik, Budna, Cigala, Časl, Čeplak, Čer- novšek, Deleja, Drečnik, Druškovič, Erjavc, Er-menc, Fale, Firšt, Fludrnik, Fricl, Goričar, Grudnik, Hren, Irmančnik, Jamnik, Jeraj, Jurak, Jurjovec, Juvan, Klemenšek, Kolenc, Kopušar, Kranjc, Kr-znar, Letojne, Levar, Lipold, Mächtig, Marovt, Matek, Mermal, Miklavc, Mikuš, Milavc, Ogradi, Parkl, Pečnik, Pečovnik, Petek, Petrin, Petrin, Pikl, Planovšek, Podbrežnik, Podpečan, Potočnik, Prašnikar, Praznik, Presečnik, Prislan, Pun-cer, Purnat, Rajter, Rakun, Remic, Remšak, Re-penšek, Rihtar, Robnik, Rojten, Rosenstein, Sem, Skok, Slatinšek, Sovinšek, Suhovršnik, Sarb, Sirko, Speh, Stiglic, Storgelj, Sumečnik, Terčak, Tevž, Tratnik, Trbovšek, Turnšek, Vajd, Valte, Vo-dopivec, Volavšek, Vršnik, Zagožen, Zagradišnik, Zavolovšek, Zmavc, Zuntar, Zvižovec. Mimogrede: tu zapisani priimek Sovinšek je danes bolj znan v obliki Savinšek; tako kot pri imenu kraja Savina (pri Ljubnem ob Savinji) je prišlo do naslonitve na ime reke Savinja, vendar pa je treba v osnovi videti besedo sova, tako kot v krajevnih imenih Sovinja Peč v občini Kamnik ali Sovinjak v hrvaški Istri. Oglas iz knjige Trgovski in obrtniški kažipot po slovenskem Štajarskem iz leta 1905 V predgovoru je zapisano: »Kažipot sicer letos še ni popoln, ker ni bilo mogoče od vseh strani dobiti povoljnih odgovorov na razposlane pole, toda kolikor toliko pa le podaja popolno sliko trgovskih in obrtnih razmer na slovenskem Štajarskem. Leto za letom pa se bo izpopolnjeval, da bo končno gotovo dosegel svoj namen - natančno statistiko slovenskega trgovskega in obrtnega stanu na slovenskem Štajarskem.« Predgovor je podpisalo Občeslovensko obrtno društvo. Državni okvir je bila Avstro-Ogrska, država naših prednikov pred prvo svetovno vojno, vendar pa pri jezikovno pazljivem uredniku kakega posebnega vpliva nemščine niti ne moremo opaziti: slovenščina je bila že dovolj trdna, da se je v njej dalo brez težav opisati »trgovske in obrtne razmere« med sicer večinsko slovensko govorečimi in pišočimi prebivalci. Razglednica Solčave, poslana leta 1902 v Plzen na Češkem (9) Solčava 2 vasi, 10.173 hektarjev, 113 hiš; 796 prebivalcev, 415 moških, 381 žensk; vsi Slovenci, vsi katoliki. Občinski in župnijski urad, enorazredna šola, pošta; 658 metrov. Kljub ponovnemu pozivu, da naj se nam pošljejo podatki za »Kažipot«, nam jih nihče ni poslal. V knjigi so navedeni tudi sejmi leta 1905: Okraj Gornji Grad Gornji Grad: 6. februarja, 4. maja in 28. oktobra Ljubno: 1. maja, 24. junija in 26. avgusta Luče: 25. maja Mozirje: 22. januarja, 24. aprila, binkoštni torek, 15. junija, 16. avgusta, v ponedeljek pred 8. septembrom in 18. oktobra Rečica: 17 marca, 31. maja, 4. julija in 6. novembra Kadar sejem pride na nedeljo ali zapovedan praznik, preloži se na naslednji dan. Savinjske novice št. 28, 16. julij 2021 13 Šolstvo, Organizacije GLASBENE SOLA NAZARJE S podelitvijo spričeval in priznanj zaključili šolsko leto Z zaključnim koncertom in podelitvijo spričeval so na Glasbeni šoli Nazarje zaokrožili letošnje šolsko leto. Ob glasbi, ki razveseljuje, povezuje in opogumlja, so na zadnji šolski dan na prostem pred vhodom v poslopje podelili priznanja za izjemne dosežke, na hitro preleteli neobičajno šolsko leto ter se poslovili od dolgoletne profesorice citer Cite Galič. UČENCEM TEKMOVALCEM PRIZNANJA ZA IZJEMNE DOSEŽKE Po letu preizkušenj, ki jih je narekovala epi- Zaključni koncert Glasbene šole Nazarje je zaokrožil mladinski pihalni orkester pod vodstvom Stefana Garkova. Ravnatelj Jernej Marinšek je podelil priznanja za izjemne dosežke učencem tekmovalcem. PLANINSKO DRUŠTVO MOZIRJE demija, so ob podpori staršev, vztrajnosti učencev in strokovnemu pristopu mentorjev skupaj uspeli premagati dolgotrajen izziv dela na daljavo ter pripeljali h koncu še eno uspešno šolsko leto. Ravnatelj Glasbene šole Nazarje Jernej Marinšek je podelil priznanja za izjemne dosežke učencem tekmovalcem in učencem, ki so uspešno opravili sprejemni preizkus za vpis na umetniško gimnazijo. Ker je bil širok nabor prireditev zaradi epidemioloških razmer odpovedan, so se v glasbeni šoli znašli po svoje. Posebnost, opažena v slovenskem glasbeno šolskem prostoru, so bili njihovi decembrski spletni koncerti, na viden in svojstven način so povabili tudi k vpisu za naslednje šolsko leto. UPOKOJITEV PRVE DAME ZLATIH STRUN Na dogodku so se ob upokojitvi poslovili tudi od dolgoletne profesorice citer Cite Galič. V slovenskem prostoru in širše je prepoznana kot izjemna citrarka, koncertantka in avtorica učbenikov. Zaznamujejo jo bogate izkušnje in srčnost, skrb za ohranjanje slovenske ljudske glasbe pa je njena življenjska sopotnica. Galičeva je bila zaslužna, da so v Glasbeni šoli Nazarje v šolskem letu 1997/98 uvedli program poučevanja citer. Prebivalci Zgornje Savinjske doline, kjer so citre priljubljen inštrument, pa so njena prizadevanja hvaležno sprejeli. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Zavarovalnica ugodno rešila odškodninski zahtevek V preteklem tednu je na naslov Planinskega društva Mozirje prispela odločba s strani zavarovalnice, pri kateri je bila zavarovana pogorela Mozirska koča, o višini odškodnine. S temi in sredstvi, ki so se doslej zbrala na računu društva, bo mogoče sredi prihodnjega meseca pričeti z gradnjo novega objekta. STOODSTOTNO IZPLAČILO ZAVAROVALNICE Člani upravnega odbora društva, ki ga vodi Boštjan Go-ličnik, so bili z odločbo zelo zadovoljni. Zavarovalnica Triglav se je namreč odločila za stoodstotno izplačilo. Ker je bil objekt zavarovan za 350.000 evrov, oprema pa še za dodatnih 50.000 evrov, bo zavarovalnica na račun Dovozna cesta do gradbišča za novo kočo je končana, zbranih 74.000 evrov bodo namenili za začetek gradnje. društva nakazala 400.000 evrov. Člani društva so s svojo angažiranostjo in trudom doslej z do-nacijami podjetij in mnogih občanov ter ljubiteljev Golt od blizu in daleč uspeli zbrati 74.000 evrov. Zbrana sredstva bodo sedaj ope- rativni denar za začetek gradnje in izpolnitev zadanih načrtov. IZVAJALEC DEL GRADBENIŠTVO GOLTNIK Za izvajalca gradbenih del je bilo izbrano podjetje Gradbeništvo Goltnik, Roman Goltnik s.p.. Sle- dnji tudi že ves čas sodeluje z društvom, predvsem pa projektantko Darjo Bezovnik Planovšek. Skupaj iščeta optimalne rešitve, da bo nova koča res funkcionalna in v ponos domačih planincev. ČAKAJO NA ODGOVOR MINISTRSTVA V društvu še čakajo na odgovor ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. 2e aprila so se prijavili na javni razpis za podporo planinski, športni in rekreacijski infrastrukturi. Sredstva razpisa so namreč namenjena tudi gradnji planinskih domov, zato upravičeno računajo na posluh in ugodno rešitev prošnje. S tem bi bila lahko v precejšnji meri zaključena finančna struktura projekta. Tekst in foto: Benjamin Kanjir 14 Savinjske novice št. 28, 16. julij 2021 Ljudje in dogodki NAZARJE Srednjeveška gostija navdušila mlado in staro Pri gradu Vrbovec v Nazarjah so se v soboto, 3. julija, na srednjeveški gostiji pri plemiču Konradu I. Vrbovškem zbrali gostje od blizu in daleč. Lani je srednjeveško obarvan dogodek, ki je že stalnica poletnega dogajanja v Nazarjah, zaradi omejitev zbiranja odpadel, zdaj so obiskovalci le prišli na svoj račun. OGNJENA PREDSTAVA ZA VEČERNE OBISKOVALCE Organizatorji so tudi tokrat pripravili pester program. Skupina Viteza Gašperja Lambergarja z Bleda, Vitezi Šaleške doline iz Velenja in orientalske plesalke KUOD Bayani iz Kamnika so poskrbeli za prikaz srednjeveških plesov. Sledili so prikazi srednjeveških bojev v izvedbi Redu kraljevega orla in že omenjene skupine Viteza Gašperja Lamber-garja, ki je ob prihodu noči uprizorila še ognjeno predstavo. Člani Teatra Cizamo so za obiskovalce pripravili gledališki predstavi Kozlovska sodba v Višnji gori in Glumači. OTROCI NAVDUŠENI NAD USTVARJALNIMI DELAVNICAMI Tudi spremljevalni program je nudil širok izbor aktivnosti. Turistično društvo Nazarje je za otroke pripravilo ustvarjalne delavnice, na katerih so si najmlajši lahko izdelali krone iz lepenke, lesene meče in ščite. Vitezi najemniki grofov Celjskih in Kulturno umetniško društvo Ga-liarda Celje so na prireditvi postavili prostor, kjer je potekalo mečevanje, vedeževanje, prikaz pisanja pisem in pečatenje le-teh, hoja s starimi smučmi in hoduljami ter raznovrstne stare igre - metanje pletenih obročev na stojalo, metanje podkev, balinanje z lesenimi kroglami, vlečenje vrvi in skakanje z žaklji. Poleg tega so lahko gostje obiskali srednjeveško tržnico, kjer so lahko kupili izdelke rokodelcev in lokalnih pridelovalcev hrane ter se okrepčali s hrano in pijačo. Tekst in foto: Nastasja Kotnik Plemič Konrad I. Vrbovški je v spremstvu žene Cecilije in povezovalke Nataše Terbovšek Coklin otvoril srednjeveško gostijo. ? J Ko se je znočilo, je prišla na vrsto atraktivna ognjena predstava. (Foto: Tina Brinar) Člani skupine Viteza Gašperja Lambergarja so pripravili zanimiv prikaz srednjeveških plesov. Otroci so se na prireditvenem prostoru (pod budnim očesom odraslih) pomerili v mečevanju. Obiskovalce je pričakala srednjeveška tržnica s spominki in izdelki rokodelcev. Turistično društvo Nazarje je pripravilo ustvarjalne delavnice za najmlajše. Savinjske novice št. 28, 16. julij 2021 15 Kultura, Organizacije SEN RECISKE KRESNE NOG Tradicionalna zgodba v inovativni preobleki sedanjega časa Rečiško kulturno društvo je predzadnjo soboto v juniju pod trško lipo pripravilo s pesmijo prepleteno predstavo Sen rečiške kresne noči - podoknica na trgu. Avtorica predstave Mojca Eremita je na izviren način v sicer tradicionalno zgodbo o vaškem dvorjenju mladi dami vključila aktualne dogodke zadnjega leta (covid, finančne težave ...) in lokalno razpoznavne lokacije (gostilna, trgovina, mlin ...). ČUDEŽI KRESNE NOČI Ker se nikoli ne ve, kaj se na kresno noč lahko zgodi, je tudi mlada Lenčica upala, da se ji mogoče kredit odobri, da novega snu- Četrtošolke so ponujale domačo limonado in osvežujoč malinov ter melisin napitek. Ustvarjalci predstave pod trško lipo na Rečici ob Savinji bca dobi ali da preprosto obogati. Kresno noč v ljudskem izročilu spremlja kar nekaj šeg in vraž, najbolj znana je tista, da praprotno seme v čevlju to noč omogoči nevidnost in pogovor z živalmi. USTVARJALSKA ZASEDBA Glasbena spremljava v igri je bila v celoti delo zasedbe Rečiš-kih pobov in njihove zborovodki-nje ter mentorice Alenke Podpe-čan, za tehnično podporo je poskrbel Smooth band, Lidija Petrovič in Mojca Eremita pa skrbeli za povezovanje v zaključeno celoto. PRIHODNJE LETO SE VEC Tokratna prireditev je bila tretja zapovrstjo, a prva na trgu. Karmen Rovšnik in Lidija Petrovič sta zasnovali sceno pod mogočno vaško lipo. Za vse obiskovalce so pripravili tudi prigrizke in pijačo, najbolj je navdušila stojnica treh četrto-šolk, ki so ponujale napitke. Avtorica Mojca Eremita nam je zaupala: »Z obiskom in pozitivnim odzivom smo zadovoljni, v naslednjem letu pa si bomo drznili biti še nekoliko pogumnejši in bomo pripravili prireditev v še večjem obsegu.« Tekst in foto: Urška Ernecl TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE Kraj je potrebno turistično obarvati Turistično društvo Nazarje je lani kljub epidemiji uspelo izpeljati kar nekaj prireditev. Prilagodili so se danim razmeram in do tistih, katerim so dejavnosti njihovega društva namenjene, vsaj delno tudi prišli. Na občnem zboru so člani izrazili zadovoljstvo z delom v preteklem letu. DRUŠTVO ŽELI PODMLADEK, OBČINA ŠE VEČ NOVIH PRIREDITEV Za letos so si zadali bogat program. Predsednica Vanja Hofbauer je povedala, da ima njihovo društvo sicer precejšnje težave s pridobivanjem mladih članov, zato se z vodstvom O$ Nazarje že pogovarjajo o ponovni vzpostavitvi turističnega krožka, v okviru katerega bi mladino spodbujali k aktivnemu vključevanju v turistične dejavnosti v občini. Tudi župan Matej Pečovnik je zbrane spodbudil k čim več aktivnostim, saj si tudi občina u!w% - I F ^ " j C * L Predsednica nazarskih turističnih delavcev Vanja Hofbauer si želi v društvo privabiti več mladih obrazov. želi kraj čimbolj turistično obarvati ter z njihovo pomočjo poiskati še več novih potencialov za prireditve. JESENI DAN TURIZMA V NAZARJAH Društvo v času krajevnega praznovanja aktivno sodeluje na različnih prireditvah, skupaj z mozirsko območno izpostavo Javnega sklada za kulturne dejavnosti so pripravili koncert malih vokalnih skupin na skali gradu Vrbovec. So med organizatorji Srednjeveške gostije, organizirali so aktivne počitnice za osnovnošolce. Za jesen načrtujejo izvedbo Dneva turizma v Nazarjah, različna predavanja in strokovno ekskurzijo za svoje člane. V decembru društvo vedno pripravlja miklavževanje. Lani je odpadlo, a upajo, da bo izvedba mogoča letos, četudi pod drugačnimi pogoji. Tekst in foto: Tatiana Golob 16 Savinjske novice št. 28, 16. julij 2021 Ljudje in dogodki, Informacije GT COLLECTION TUDI Z NOVIM NAKITOM NA AMERIŠKEM TRGU Gašper Tratnik osvaja globalni trg Nazarčan Gašper Tratnik, ustanovitelj znamke GT collection, je v začetku poletja na trg lansiral novo kolekcijo unikatnega nakita. O novem projektu je tudi za naš časopis govoril že lansko leto ob VIP predstavitvi GT kolekcije parfumov v Ljubljani. Sedaj so ekskluzivne ženske in moške modne zapestnice že dostopne v njegovi spletni trgovini. Gašperju je letos uspel še NOV VIDEOSPOT VERONIKE STEINER en velik preboj, njegova blagovna znamka se je namreč prebila na globalni trg. V letošnjem letu so odprli spletno trgovino specializirano za ameriški trg in lansirali izdelke GT collection na Amazonu. FOTOGRAFIRANJE AKTUALNE KOLEKCIJE V MILANU Blagovna znamka GT collection od svojih začetkov v sebi nosi pridih italijanskega stila, zato je tu- Parvani Violet v petih mističnih likih Parvani Violet v videospotu kot napovedovalka prihodnosti skozi kristalno kroglo opazuje ljubezensko zgodbo viktorijanskega moža in Casanove. (Foto: osebni arhiv) Mozirjanko Veroniko Steiner, ki deluje pod umetniškim imenom Parvani Violet, poznamo že od finala šova Slovenija ima talent 2018 in od Eme 2020, kjer je s spremljevalnim bendom zasedla 3. mesto, potem ko je s pesmijo Cupid zmagala na predtekmovanju Ema Freš. Tokrat se odpravlja na popotovanje skozi čas in dimenzije v njeni novi avtorski skladbi Ko te vidim, za katero je besedilo in glasbo napisala sama. OBVLADA TUDI ŠTEVILNE INSTRUMENTE V treh minutah in pol, kolikor traja skladba, jo slišimo igrati klaviature, pade, violine in grški bou-zuki. Pri snemanju skladbe so so- Ustanovitelj znamke GT collection Gašper Tratnik je v začetku poletja na trg lansiral novo kolekcijo unikatnega nakita. (Foto: Cristian Rigillo, arhiv GT) di fotografiranje aktualne kolekcije potekalo v Italiji. Kot je povedal Tratnik, je snemanje potekalo v začetku maja v prestolnici mode Milanu s priznanim ženskim modelom Beatriz Bernal. V novi kolekciji so unikatni dizajni, ki lahko poskrbijo za še dodatno rast njegove že tako dobro rastoče blagovne znamke. PREPOZNAVNA ZNAMKA NAKITA V ZDA IN EVROPI Tratnik je zelo zadovoljen tudi s prebojem znamke na globalni trg. Kot je dejal, je le-ta sedaj prepoznavna znamka nakita v ZDA kot tudi v Evropi. Po njegovem mnenju je pomembno, da si s svojimi izdelki prisoten na večjih spletnih platformah, kot so na primer Amazon, AboutYou, Zalando. Pri tem je izpostavil, da je bilo veliko dela, poleg tega je potreben velik finančni vložek v raziskave trga in strategije marketinga, saj je ameriški trg zelo drugačen od evropskega. V nadalje želi s svojo blagovno znamko še dodatno osvojiti evropski trg, najprej nemško govorečega, pozneje še Italijo in Francijo. Tatiana Golob delovali Roman Sarjaš, Alex Volas-ko, basist Goran Sarjaš, bobnar Samo Sreš in vokalist Jaka Hliš. Vse skupaj pa so dokončali v studiu Art Music Records. V VIDEOSPOTU IGRA PET RAZLIČNIH VLOG Videospot za pesem Ko te vidim je pevka posnela skupaj z Rokom Maverjem, ki je prisluhnil njenim idejam, pesem pa je tako dobila mistično vizualno podobo. Gre za pet različnih likov, ki med sabo na videz nimajo nič skupnega, a jih 23-letna Mozirjanka poveže v razgibano zgodbo, polno mističnega simbolizma. Nastasja Kotnik Novosti v Knjižnici Mozirje LEPOSLOVJE Rugelj, S.: Na prepihu : zgodba o spremembi, krizi in novem začetku, Emily E.: Pod goro Assiniboin, Miller, H.: Draga, draga Brenda : ljubezenska pisma Henryja Millerja Brendi Venus, Veble, A.: Voz karavan, Schwab, V. E.: Nevidno življenje Addie Larue, North, A.: Šepetalec, Nesbo, J.: Kraljestvo, Kepic, Mojca: Moj Camino : vse je pot, Kwan, K.: Bogato kitajsko dekle, Baldini, L.: Maria Montessori : učiteljica, ki je življenje posvetila otrokom. STROKOVNA LITERATURA Mavec, R.: Moj sadovnjak, Campatelli, M.: Krst : vsak dan k izvirom novega življenja, Manhattan, A.: Vohunske spletke in umori na svetem sedežu, Lončar, S.: Naravne rešitve za težave z virusi, Košir, Marko: Ljubljena parna lokomotiva, Polajnar, D.: Iza in Samorog. MLADINSKA LITERATURA Muck, D.: Oli iz dežele vulkanov, Grubar, A.: Zmešnjava na športnih igrah, Srezovic, R.: Saškove pustolovščine, Kokalj, T.: Ulična svetilka, Ko-kalj, T.: Miška in deževen dan, Suhodolčan, P.: Primož in Bajk, Slivka, E.: Zakaj je tudi pri nas tako. Savinjske novice št. 28, 16. julij 2021 17 Ljudje in dogodki LJUBNO OB SAVINJI Jagodni izbor devetošolcev pri županu Generacija devetošolcev, ki je letos zaključila šolanje na Osnovni šoli Ljubno ob Savinji, je bila po besedah razredničark zlata generacija, ki ne odhaja s šole le z izrednim uspehom, ampak z resničnim znanjem. Šolarje, razredničarki Marijo Ermenc in Katjo Zagožen ter ravnatelja mag. Sama Kramerja sta na občini sprejela župan Franjo Naraločnik in direktor občinske uprave Radenko Tešanovič. Devetošolci so posegali po najvišjih priznanjih, zmagovali na tekmovanjih iz različnih področij, poleg tega sta bila oba razreda zelo homogena in edinstvena. Zlasti se je izkazalo enajst izmed 27 učencev, ki so v vseh letih šolanja dosegali najvišji uspeh. Od Naraločnika so prejeli čestitke in darila. Učencem je zaželel uspešno šolanje in jih povabil, naj s svojim znanjem tudi v prihodnosti bogatijo domačo občino. Med poklici, ki si jih želijo opravljati, so učenci omenjali poklice v me- dicini, šolstvu, gradbeništvu, poklice, povezane z znanjem jezikov ... Ravnatelj je omenil, da so notranje bogata generacija, ne le odličnjaki, vsi učenci zaključnih razredov pa so bili najmanj dobri, prav dobri in omenjenih enajst, izjemni. Tekst in foto: Štefka Sem Izjemna generacija učencev, ki je vse razrede osnovne šole dokončala z najvišjim uspehom v družbi razredničark, ravnatelja, župana in direktorja občinske uprave. NARODOPISNA RAZSTAVA Vpogled v zgodovino šolstva na Rečici ob Savinji V četrtek, 24. junija, so v Medgen borzi na Rečici ob Savinji s krajšo prireditvijo otvori-li narodopisno razstavo Rečiška šola skozi čas. Razstavo so organizirali tamkajšnji turistično društvo, osnovna šola, Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal in sekcija vezilj pod okriljem društva upokojencev. V okviru razstave so bili na ogled šolski predmeti iz preteklosti, fotografije šole in učencev, stara šolska glasila, spričevala in podobno. Svoja ročna dela so razstavile vezilje in s tem počastile spomin na svoji preminuli članici Hedo Gričar in Vero Brezovnik. Svoja ročna dela so razstavile članice sekcije vezilj pod okriljem rečiškega društva upokojencev. Na ogled so bili šolski predmeti iz preteklosti, fotografije šole in učencev, stara šolska glasila, spričevala in podobno. VERJETNO NAJSTAREJŠA ŠOLA V DOLINI Rečiška osnovna šola je verjetno najstarejša šola v Zgornji Savinjski dolini, saj njeni začetki segajo že v čase Marije Terezije. Prvi pouk je bil v Štampflnovi hiši, nato so šolo premeščali po različnih hišah po rečiškem trgu. Šola je skozi leta rastla in se razvijala, od enorazredne šole in vse do samostojne osemletke leta 1959. Le--to je Rečica leta 1970 izgubila in postala podružnična šola mozirske. Izguba osemletke je kraj in krajane precej prizadela, zato so si močno prizadevali za ponovno vpeljavo samostojne šole na Rečici. Kar 30 let je trajalo, a jim je na koncu le uspelo. Septembra 2000 so učenci pričeli s poukom v novi stavbi, v kateri pouk poteka še danes. Leta 2001 je šola osvojila naziv najlepše urejene šole v Sloveniji s pečatom gostoljubnosti, kar ostaja eden njenih največjih dosežkov, ki ji je pridobil prepoznavnost na nacionalnem nivoju. PROGRAM OBOGATILI UČENCI OSNOVNE ŠOLE Program otvoritve so pripravili učenci, zbrane so nagovorili ravnatelj Peter Podgoršek, predstavnica sekcije vezilj Marta Velam in županja Ana Nuša Rebernik, ki je razstavo uradno otvo-rila. Tekst in foto: Nastasja Kotnik 18 Savinjske novice št. 28, 16. julij 2021 Šport JAKA ZAJSEK Z EKIPO NA TOUR DE FRANCE 2021 »Ko si tam, hitro postaneš eden izmed »norcev«« V teh dneh gre proti koncu letošnja, sicer že 108. po vrsti, najprestižnejša kolesarska dirka na svetu Tour de France. Zaradi odličnih rezultatov slovenskih kolesarjev, zlasti Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča, ki sta lani na tej dirki osvojila prvo in drugo mesto, se je letos na ogled Toura podalo veliko slovenskih navijačev, eno od navijaških skupin sta vodila Jaka Zajšek in Vanja Čeligoj Zajšek iz Mozirja. ROGLIČ ODSTOPIL, POGAČAR SUVERENO PROTI NOVI ZMAGI Kolesarji so se na 3417,5 kilometra dolgo pot podali 26. junija v Brestu, končali pa jo bodo v nedeljo, 18. julija, na Elizejskih poljanah v Parizu. Na štartu dirke z 21 etapami (osem ravninskih, šest gorskih, pet hribovitih in dva posamična kronometra) so bili štirje Slovenci v dresih štirih različnih ekip: Tadej Pogačar (UAE Emirates), Primož Roglič (Jumbo-Visma), Matej Mo-horič (Bahrain-Victorius) in Luka Mezgec (Bike-Exchange). Zaradi poškodb po padcih je Roglič 4. julija odstopil, medtem ko se Pogačar, če se ne bo zgodilo kaj izjemnega, vozi drugi zaporedni zmagi naproti. STATI OB PROGI IN NAVIJATI VELIKA ČAST Jaka Zajšek je vtise z ogleda dirke strnil takole: »Takoj po prihodu v Le Grand Bornand smo se s kolesi odpravili navijat. Vsekakor je velika čast stati ob progi in spodbujati kolesarske heroje. Bilo je kar težko gledati Primoža Rogliča, saj smo videli, kako trpi, smo pa bili toliko bolj veseli za uspeh Tadeja Pogačarja. NA TRASI OD GOLICE DO SLOVENIJA GRE NAPREJ Po končani etapi smo se odpravili v Tignes, kjer smo se dogovorili, da naslednji dan naredimo »slovenski ovinek«. Zjutraj smo se že zgodaj podali s kolesi na traso in kmalu ugotovili, da bo nemogoče narediti »slovenski« ovinek, saj smo povsod, kjer smo kolesarili s slovensko zastavo, slišali vzklike navdušenja. Slovenci povsod, neverjetno. Zadnjih šest kilometrov je bilo »slovenskih«. Ko gledaš to sceno po televiziji in vidiš ljudi, kako navijajo, si misliš: »Kakšni norci!« Ko pa si tam, hitro postaneš eden izmed teh »norcev«, kajti enostavno si ne moreš kaj, ko vidiš utrujene obraze kolesarjev, da jih ne bi spodbujal. Na trasi je bilo slišati od Golice do Slovenija gre naprej. Noro! Nekateri navijači so imeli čast srečati se z največjim osmoljencem dirke Primožem Rogličem. Bilo je solz in smeha ... »ŠPALIR« ZA POGAČARJA IN POGOVOR S HAUPTMANOM Po koncu etape je sledilo druženje in veliko presenečenje, saj smo lahko ekipi UAE Emirates in našemu junaku Tadeju Pogačarju prip- ravili pravi »špalir«, ker so spali v naši apart-majski hiši. Kakšen dogodek! Poleg tega smo lahko par besed spregovorili z Andrejem Ha-uptmanom, športnim direktorjem moštva UAE. Andrej je legenda. V zahvalo smo dobili nekaj spominkov. VZPON NA COL DE LLISERAN Sledil je ponedeljek in prost dan. Nekateri smo se s kolesi odpravili na najvišji gorski prelaz Col de l'Iseran. Lep vzpon in čudoviti razgledi. Prelepe Alpe imamo, pardon, imajo. Mi smo Jaka Zajšek ob progi osme etape dirke po Franciji si jih za par dni kar vzeli, ker kamorkoli smo šli, smo se pogovarjali po naše. Kar po vrsti so nas prehitevale ekipe, ki so imele dan za razpeljavo, za nas pa je bila vožnja vse prej kot razpeljava ... Zvečer je sledilo pakiranje, saj smo zjutraj hiteli na start v Albertville. Neverjetno, toda resnično: slovenski navijači so bili vsepovsod ob progi. »VELIKI« POVSEM OD BLIZU Brez večjih pričakovanj smo se peš odpravili na štart, kjer je sledilo veliko presenečenje. Lahko smo se približali ekipam in povsem blizu videli vse »velike«, velike na papirju, sicer pa suhe in mišičaste junake. Pozdravila sta nas tako Ta-mau Pogi - vzdevek Tadeja Pogačarja - kot Matej Mohorič, ki je dobil sedmo etapo od Vierzona do Le Creusota. Carja. Sledilo je glasno navijanje in start. Srečno, naši! LOKACIJE NASLEDNJIH NAVIJANJ ŽE DOLOČENE Sledil je odhod proti avtobusu in pot proti domu. Med vožnjo smo že določili lokacije naslednjih navijanj z isto in morda še večjo ekipo. Hvala vsem, ki ste bili del te zgodbe, ki gre v mojo, našo športno zgodovino. In hvala ženi, da je enako ubrisana na šport kot jaz.« Franci Kotnik, fotografije: arhiv Jaka Zajška Bravo, Tadej Pogačar, tudi doma navijamo zate! Savinjske novice št. 28, 16. julij 2021 19 1 Šport, Organizacije Prvaki postali Mladi gamsi Mladi gamsi so domačine ŠD Partyzan premagali z rezultatom 73:61. (Foto: arhiv SD Mozirje) PARAOLIMPIJSKE IGRE Tekmoval bo tudi Franček Gorazd Tiršek Iz Paraolimpijskega komiteja so v začetku tega tedna sporočili imena članov slovenske reprezentance, ki bo Slovenijo zastopala na para-olimpijskih igrah v Tokiu. Med sedmimi udeleženci ki bodo v začetku avgusta odpotovali na Japonsko, je tudi Franček Gorazd Tiršek iz Gornjega Grada. V KROGU FAVORITOV ZA MEDALJE Na 16. paraolimpijskih igrah se bo slovenska zasedba borila za 50. jubilejno paraolim-pijsko medaljo. Med kandidati za najvišja odlič-ja v streljanju bo tudi Franček Gorazd Tiršek, ki je lani na svetovnem prvenstvu v avstralskem Sydneyju osvojil 3. mesto z zračno puško stoje, s tem pa si zagotovil nastop na 16. poletni para-olimpijadi. Tiršek je lastnik dveh srebrnih para-olimpijskih kolajn z iger v Londonu in Riu de Ja-neiru. Na evropskem prvenstvu predlani v Beogradu je postal evropski prvak. Vsi ti dosežki ga zato uvrščajo v krog favoritov tudi v Tokiu. ČLAN REPREZENTANCE Tiršek je član slovenske reprezentance že od leta 2007. Najboljši strelski rezultat je dosegel leta 2012 v turški Antalyi. Z zračno puško leže je takrat nastreljal vseh 600 možnih krogov, v finalu pa še 106,8 kroga, kar je najboljši rezultat vseh časov. Benjamin Kanjir KOŠARKARSKI TURNIR LUKNA BUBBLE 2021 Pod mozirskimi obroči se je že drugo leto zapored namesto letne lige v košarki odvil dvodnevni košarkarski turnir. Na njem je sodelovalo šest ekip iz Zgornje Savinjske doline. TURNIR POTEKAL V DVEH SKLOPIH Turnir se je odvijal v dveh delil. Zadnjo junijsko soboto je potekal predtekmovalni del, ko so se odvijale tekme znotraj dveh skupin. Teden dni kasneje so sledili izločilni boji in tekme za razvrstitev. BOJI ZA STOPNIČKE IN TEKMOVANJE V METANJU TROJK Na finalni dan, 3. julija, se je najprej odigra- la tekma za peto mesto, v kateri je ekipa Nazarje premagala ekipo Savinska 4 life. V prvem polfi-nalu so Mladi gamsi brez večjih težav premagali Run, Forrest, Run, v drugem pa so zmage nad Gornjim Gradom veselili domačini SD Partyzan. Pred tekmo za tretje mesto se je odvilo tekmovanje v metanju trojk, kjer je bil najboljši Miha Glavač. V ponovitvi lanskega finala so se tokrat zmage veselili Mladi gamsi, ki so domačine premagali z rezultatom 73:61. S tem so prvič osvojili naslov prvaka Lukne. Tretje mesto je pripadlo ekipi Run, Forrest, Run. Primož Vajdl ODPRTO PRVENSTVO OBČINE REČICA OB SAVINJI V BALINANJU Na vrhu stara znanca varpoljskega turnirja Dvanajsto odprto prvenstvo občine Rečica ob Savinji v balinanju ni prineslo večjih presenečenj, saj sta se na vrh ponovno zavihtela večkratna zmagovalca. V ženski konkurenci je to še enkrat več uspelo domači »sivi panterki« Ani Škrubej, medtem ko je moški del spet pokoril škofjeloški serijski zmagovalec Rasto Kos. KOSU PETIČ PREHODNI POKAL Slednji je bil v velikem super finalu boljši tudi od Škrubejeve in tako še petič dvignil v zrak zmagovalni prehodni pokal. Drugo in tretje mesto pri ženskah sta na koncu osvojili Milena Za-volovšek in Fanika Tominšek, takoj za zmagovalcem v moški konkurenci pa sta se zvrstila Ivan Pavlič in Marjan Pavšek. MALOŠTEVILČNA UDELEŽBA DOMAČINOV Na podelitvi medalj in praktičnih nagrad najboljšim je bila izpostavljena dobra organizaci- ja prireditve in visok nivo igre. Veseli tudi številna udeležba balinarskih kolegov iz Smartnega ob Dreti in Nazarij, medtem ko z maloštevilčno udeležbo domačih sivih panterjev organizator ne more biti zadovoljen. FP Zadovoljni udeleženci in organizatorji prvenstva v balinanju (foto: Cvetka Pukart) 20 Savinjske novice št. 28, 16. julij 2021 Šport, Čestitke ATLETSKI POKAL SLOVENIJE ZA ČLANE IN CLANICE V VELENJU Maja Mihalinec Zidar nepremagljiva na 100 in 200 metrov Prvi vikend v juliju so se slovenski atleti in atletinje pomerili na tekmovanju za pokal Slovenije za člane in članice. Na velenjskem Kladivarju je natopila tudi nekdanja Mozirjanka Maja Mihalinec Zidar. Članica Atletskega društva Mass Ljubljana je bila najhitrejša tako na 100 kot 200 metrov. Na slednji razdalji je odtekla rezultat sezone, in sicer 23,64. Na pol krajši razdalji je bil njen rezultat 11,68. Z OPTIMIZMOM NA OLIMPIJSKE IGRE Tek tako na 200 kot na 100 metrov je ocenila kot zadovoljiv. »Tudi problemi, ki sem jih imela v za- Maja Mihalinec Zidar (v sredini) je v teku na 200 metrov dosegla rezultat sezone. (Foto: arhiv AZS) četku sezone zaradi poškodbe okrog ahilovih tetiv, se počasi sanirajo,« je bila optimistična. Velenje je bilo njeno zadnje prizorišče nastopa pred dvotedensko pavzo pred olimpijskimi igrami, a ne bo počivala. Popraviti mora še tehniko in nekatere pomanjkljivosti pri štartu. Tako Maja Mihalinec Zidar v Tokio odhaja optimistična, saj bo slovenske barve branila v obeh disciplinah. Medtem ko je normo na 200 metrov že imela, si je na krajši razdalji mesto priborila na osnovi rezultatov na svetovni letvici. RŠ CESTNI KOLESAR TILEN FINKST IZ MOZIRJA Dirki po Sloveniji sledilo državno prvenstvo v Kopru Kolesar Tilen Finkšt, član ekipe Ljubljana Gusto Santic, se je po dobrem začetku letošnje tekmovalne sezone v hrvaški Istri in Poreču udeležil junijske kolesarske dirke po Sloveniji, ki je za 24-letnega Mozirjana predstavljala velik izziv in čast voziti ob boku najboljših. Sledilo je državno prvenstvo v Kopru, ki se zaradi poškodbe ni odvilo po Finkštovih pričakovanjih. DIRKA PO SLOVENIJI VELIKA ČAST IN PRILOŽNOST »Za male slovenske ekipe je udeležba na dirki po Sloveniji priložnost pomeriti se z najboljšimi, kot je Tadej Pogačar in ostali zvezdniki kolesarskega sveta,« je o petdnevni dirki povedal Finkšt. Najbolje se je odrezal na prvi etapi, ko je zasedel 19. mesto. Skupno se je uvrstil na solidno 45. mesto med nekaj manj kot 150 tekmovalci. Ena od etap dirke je potekala tudi po Zgornji Savinjski dolini. Kljub zahtevnosti tekmovanja na Tilen Finkšt se je na dirki po Sloveniji najbolje odrezal na prvi etapi, ko je zasedel 19. mesto. (Foto: osebni arhiv) tako visokem nivoju je bilo po Fin-kštovih besedah nekaj najlepšega, ko je kolesarska karavana zavila v domači kraj. Dodal je še, da so bili dodatna motivacija številni navijači, ki so karavano predvsem na izpostavljenih mestih spremljali z glasnim navijanjem. PADEC PRED DRŽAVNIM PRVENSTVOM Po dirki po Sloveniji so za ogrevanje pred državnim prvenstvom kolesarji v Komendi vozili za pokal Tadeja Pogačarja, kar se za Finkšta ni končalo najbolje. Tekmo je zaznamovalo več padcev in v enem je bil udeležen tudi Mo-zirjan. Zaradi poškodbe roke je bil pod vprašajem nastop na državnem prvenstvu v Kopru. Finkšt se je kljub posledicam padca udeležil spopada za majico državnega prvaka in zasedel, kot je dejal, skromno 12. mesto v kategoriji Elite. PO DIRKI NA POLJSKEM ZASLUŽEN POČITEK Prvi del letošnje kolesarske sezone se nagiba proti koncu. Finkšta čaka v prvi polovici avgusta še nastop na dirki po Poljski. Sledil bo kratek zaslužen počitek, saj konec avgusta kolesarje že čakajo novi izzivi, dirki za evropsko in svetovno prvenstvo. Barbara Rozoničnik Pridružite se nam tudi na Facebooku Savinjske novice št. 28, 16. julij 2021 21 Kronika, Oglasi 22 Savinjske novice št. 28, 16. julij 2021 IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • VOZILO PREBILO ZID HIŠE Primož pri Ljubnem: 8. julija so bili policisti Policijske postaje Mozirje obveščeni o dogodku, ki se je zgodil v Primožu pri Ljubnem. Občanka je pustila vozilo v teku in stekla v hišo po telefon, ki ga je pozabila. Vozilo je v tem času zdrselo okoli 90 metrov po travniku in prebilo zid sosednje hiše. Na srečo nihče od stanovalcev hiše tisti trenutek ni bil v prostoru, kamor je trčilo vozilo. • TATVINA KOSILNICE Mozirje: 9. julija je občan obvestil policiste, da mu je neznani storilec ukradel samohodno kosilnico znamke Ramda, vredno okoli 400 evrov. Kosilnica je bila pod nezavarovanim kozolcem. • V SAVINJI NAŠLI BOMBO Solčava: 11. julija so bili policisti obveščeni o najdbi neeksplodiranega eksplozivnega sredstva v Savinji pri Igli. Ugotovljeno je bilo, da gre za starejšo ročno bombo. Na kraj je bil poklican bombni tehnik, ki je poskrbel za odstranitev in uničenje. • SKOZI OKNO V HIŠO IN UKRADEL TISOČ EVROV Zgornji Dol: 9. julija je neznani storilec med 10. in 15. uro neovirano pristopil do odprtega okna spalnice stanovanjske hiše v Zgornjem Dolu, vstopil v notranjost in iz omare iz denarnice ukradel tisoč evrov. Občan je policiste o tem obvestil 11. julija. • TRČILA TRI OSEBNA VOZILA Ljubija: 11. julija ob 21.30 so v Ljubiji trčila tri osebna vozila. Povzročitelj nesreče je zapeljal levo na nasprotni vozni pas, vozil pa je pod vplivom alkohola. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali kraj, odklopili akumulatorje, nudili pomoč zgornjesavinjskim in velenjskim članom nujne medicinske pomoči, posuli cestišče z vpojnimi sredstvi in ga očistili. V nesreči so bile poškodovane tri osebe in prepeljane na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Zoper povzročitelja bo podana kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. • NAJDENA ROČNA BOMBA Raduha: 11. julija ob 10.54 so v naselju Raduha našli ročno bombo angleške izdelave in naboj kalibra 12,7 mm iz obdobja druge svetovne vojne. Pripadnika Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi Zahodno-Štajerske in Gorenjsko-Ljubljanske regije sta ob prisotnosti policije najdbi odstranila in uničila na primernem mestu. • UNOVČEVAL PONAREJENE DVAJSETAKE Na območju Policijske postaje Velenje je bilo v letu 2020 unovčenih več ponarejenih bankovcev po 20 evrov z istimi značilnostmi. Velenjski policisti so po zaznavi ponaredkov na podlagi podanih prijav začeli zbirati obvestila o osumljencu, ki je bankovce unovčeval, in tudi o izvoru ponarejenih bankovcev. Na podlagi obvestila Europola, ki je na poti iz Nizozemske v Slovenijo v Belgiji prestregel pošiljko ponarejenih bankovcev, so velenjski policisti v preteklem tednu opravili hišno preiskavo pri 26-letnem Velenjčanu, ki je iz tujine naročal ponarejene bankovce in jih večje število tudi unovčil na območju Velenja in v okolici. Osumljeni je ponarejene bankovce večkrat naročil preko spleta oziroma preko darkneta in jih po pošti prejel na dom. 26-letnik bo kazensko ovaden zaradi suma storitve kaznivega dejanja ponarejanje denarja po 243. členu Kazenskega zakonika. Za tovrstno dejanje je predpisana zaporna kazen od šestih mesecev do osmih let. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Le srce in duša ve, kako boli, ko tebe med nami ni. V SPOMIN Jožetu ČEŠNOVARJU iz Lok pri Mozirju 17. julija mineva 20 let, odkar te več ni. Hvala vsem, ki se ga v srcu spominjate. Vsi tvoji \1 - ' f Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni. Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni. V SPOMIN Ivan REMIC 17. 7. 2016 - 17. 7. 2021 V mesecu juliju mineva pet let, odkar si se za vedno poslovil od nas. Hvala vsem, ki ga nosite v srcu, postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečke in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi nj'egovi Zahvale, Oglasi Pogrebna služba - cvetličarna >fi MORANA Tel: 03 7000 640 GSM: 041 536 ¿08 "^LnJ GSM: 041 672 115 tVwWJTw rima ,it E-mail: info(fiimiirai>a.ji Aleksander Steljluv^nV s |j . ?Jarjilje I1u, 3311 Brastovča Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval. Savinjske novice št. 28, 16. julij 2021 23 Za razvedrilo STARODOBNIKI OB FLOSARSKI ŽELEZNICI Na srečanju starodobnih vozil za Pilihov memorial v Smartnem ob Paki so tudi lastniki in vozniki zloščenih motorjev, traktorjev in osebnih vozil iz naše doline obiskali prijatelje pod Goro Oljko. Jože Breznik s Prihove je pred vožnjo pregledal svojega guldnerja 20PS. Znani nekdanji službeni voznik direktorja Gorenja Ivana Atel-ška, Cveto Glojek je občudoval tehnični pregled in družinske potomce podučil, kako se tej zeleni žabi streže. Breznik je ob tem pognal njivskega oldtimerja in šarmiral vse do dvorca Komenda na Polzeli ter v povorki prijateljev, kot nekdaj furmani, na poti domov. »KO BOM VELIKA, BOM OKICA« Učenka Osnovne šole Nazarje Vita Ermenc in animatorka na ustvarjalnih srednjeveških delavnicah za otroke v Nazarjah Zdenka Gračner (prijatelji in prijateljice jo kličejo Okica, ker ima njen mož Marjan vzdevek Oki), sta sklenili koalicijo. Vita je bila nad Zdenkino animacijo tako navdušena, da je sklenila, da bo tudi sama animatorka, ko odraste. »Ko bom velika, bom Okica,« je obljubila predsednici turističnega društva Vanji Hofbauer. Da so se ob tem Vanji orosile oči, saj Vito pozna že celo njeno življenje, najbrž ni treba posebej poudarjati. ZADNJI »ŠIHT« PEŠ DOMOV Čeprav bi prijazna krajanka Završ nad Ljubijo Marija Fužir še rada delila lepe plače v podjetju BSH Hišni aparati v Nazarjah, je prišel na vrsto zadnji »šiht« tudi zanjo. Ko se je pripeljala s tovarniškim prevozom do Ljubije, pa jo je čakalo presenečenje, da jo je skoraj »troflo«. Na parkirišču, od koder se je vozila do prestopa na avtobus, ni našla svojega clia. No, jo je pa čakalo lepo aranžirano darilo prijateljev, sodelavcev in sokrajanov - njen zapakiran avtek, in to tako, da se brez pomoči kleparja ni mogla odpeljati. No, zadnji »šiht« si bo zapomnila; je pač šla zadnja 2 km peš do doma. 24 Savinjske novice št. 28, 16. julij 2021 Križanka, Informacije KMETUBKA CHUTA tkILÍkX lltll ISA ijul^iUi Obvestilo reševalcem Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami nagradne križanke iz 27. številke Savinjskih novic smo izžrebali naslednje nagrajence, kijih nagrajuje Kmetijska zadruga Šaleška dolina: - Jabolčni brandy Ethos 500 ml in jabolčni sok 51 prejme Janez Zaje, Okonina 10 - Jabolčni brandy Ethos 100 ml in jabolini sok 31 prejme Gcličnik Andrej, L j ubija 133 - Jabolčni brandy Ethos 100 ml in jabolčni sok 1 I prejme Jožice Bevc, Rore 5, Gornji Grad Nagrajenci previamejo nagrado v poslovalnici na Prihovi. Minister la zdravje opoíarjí, d i prekomerno pitje alkoliota škoduje zdravju. --— fljEH? Pridružita se nam tudi na Facebooku Sitivjrček: HUE - mHilo v Vieina to-POLJ N D - smer pesni* (Ena; 1fi&5-1972 i, ZVt\R A - sku:i podobna Snov pridobljena iT Srnotte: Rešitev prejšnje križanke (vodoravno); AGDE. URA TROKRPAR. LOV. AED. JABOLČNI BL EOtj. DOKTOR. VARIETETA, PIETA OMETIH. MOA. ZEN, LAVA, OBROČ, rAHD, FBI OSREMrCA, IMY, R-ZOM, AIJMCNTI, ALOKACUA. HANKS, MERA. ZNAK. ALTAJ KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 29. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 28, 16. julij 2021 25 Napovednik, Mali oglasi, Čestitke, Oglasi Petek, 16. julij Napovednik dogodkov ob 18.00. Kavarna Magnus v gradu Vrbovec v Nazarjah Žur z Matjažem Ograjenškom_ ob 20.00. Franky's pub Prihova Akustični koncert tria Tris lignjev (Filip Pfeifer, Luka Venek in Klemen Finkšt) ŽIVALI - PRODAM DRUGO - PRODAM Prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo, Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodamo prašiče domače vzre-je različnih tež in izločene svinje možna dostava, Andrejeva kmetija, gsm 031/509-061. Prodam 10 dni staro teličko križano ČB/LS, cena po dogovoru; gsm 031/800-046. Prodam teličko limuzin, staro 10 dni; gsm 041/716-210. Prodam teličko limuzin, staro 10 dni; gsm 068/616-311. Bikca rj/lim, 9 tednov starega prodam; tel. št. 58-45-197. Prodam stare kokoši, cena 0,50 eur; gsm 051/372-806. Prodam črno belo telico, brejo 8 mesecev, cena po dogovoru; gsm 031/774-562. Prodam suha jesenova drva, razrezana in scepljena. Možna dostava; gsm 041/519-507. Prodam traktorski plato (kibla) dimenzije 2 m x 1 m, z dvostranskim hidravličnim cilindrom. Cena 400 eur; gsm 031/776-736. Prodam multikultivator gorenje special 12 KM, z obračalnikom, brezhiben; gsm 030/734-958. Prodam krmni krompir; gsm 041/696-802. Prodam štedilnik za etažno centralno za 200 eur, sekular za 50 eur, vlažilnik zraka iskra, 10 l, za 50 eur; gsm 041/614-946. Prodam puhalnik tajfun s cevmi, 50 eur; gsm 041/463-400. Balirko za kockaste bale prodam; gsm 041/372-040. ŽIVALI - KUPIM DRUGO - KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje, in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupim traktor univerzal, zetor, štore itd., od lastnika; gsm 051/203-387. OSEBNI STIKI ŽIVALI - ODDAM Oddamo mlade muce, možnost dostave; gsm 041/216-481. Dobrosrčen, preskrbljen, komunikativen gospod išče osamljeno gospodično srednjih let za skupno življenje; gsm 041/230-134. z ocako v avlo prostorov Savinjskih novic v času uradnih ur. {Uprawii i H ii^r flftiiiitip, prvo rartstrapjiciisnrif ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. 26 Savinjske novice št. 28, 16. julij 2021 Naročniški klub Svinjske ZGORNJESAVINJSKI ČASOPIS Nagrajujemo zveste naročnike savinjske.com Dragi zvesti naročniki Savinjskih novic, že desetletja se srečujemo vsak petek. Obveščamo vas o dogajanju v rasi dolini, za vas pripravljamo nasvete, življenjske zgodbe, radi se z vami zabavamo, z nami sodelujete v nagradnih igrah, skupaj hodimo na izlete ... Hvala za vašo zvestobo in zaupanje v vsebino našega časopisa in v ekipo, ki za vas pripravlja najbolj aktualne prispevke in dokumentira bogat utrip življenja v naši dolini. Hvala, ker nas berete, hvala, da cenite In prav zaradi tega, dobre vsebine, hvala, da nas tudi v teh dragi prijatelji, se vam drugačnih časih spremljate. želimo na nek način oddolžiti, zato smo za vas pripravili nagradno igro, v kateri lahko, če boste izžrebani, dobite SPLETNI PORTAL Med prispelimi pravilnimi odgovori iz prejšnje številke je bil žreb naklonjen naročnici Mariji Lužnik, Radmirje 20. Nagrajenka prevzame darilni bon v tajništvu Savinjskih novic najkasneje do petka, 23. julija 2021. darilni bon za 20 EUR, ki vam ga podarja market KfiB • Nižja cena tednika Savinjske novice Za naročeni in dostavljeni izvod Sa vinskih novic plačate manj kot pri vašem prodajalcu časopisov, • Brezplačna dostava Savinjskih novic na celotnem območju Republike Slovenije, • Dostava na drug naslov Med dopustom ali med daljio odsotnostjo vam Savinjske novice dostavimo na drugi želeni naslov. • Popusti Naročniki Savinjskih novic imajo 15 'z. popust pri objavah osmrtnic, zahval malih oglasov in čestitk bralcev. • Nagradna žrebanja Občasne nagradne igre z lepimi nagradami (izleti...) za naročnike Savinjskih novic. Nagradno vprašanje Trgovine Kea so a) gradbene trgovine b) papirnice c) živilske trgovine Ime in priimek: kupom St. 2 Obkrožite en od g d vor. Moj naslov: s Te L/G S M; Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga do torka, 20. julija, pošljite na naslov: Savinjske norice, Srnihelska cesta 2, 3550 Mozirje. Mi'ri pravočasna prispelimi pravilnimi odgovori bnmn lirrnbali dobitnika darilnega L:ona, ki ga podarja trgovsko podjetje Kca. SI' KI ■i* t* "'«-i11 V» " \ ' .7 . • •9« 'ii h .(i M oP A. vf 1 •m J «i •iS »t- O O •Ji 0 o ■d » u i* * " * * O H * o o i 1 -I -tt <3 f f 9 /C * % .1 H T .t .11 ft, 11 ' v it « >11 • II Miselne ZA NAJMLAJŠE MED PRAVOČASNO POSLANIMI IN PRAVILNO REŠENIMI UGANKAM! IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE JE BIL ŽREB NAKLONJEN FILIPU POllCmV, ATTEMSOV TRG S, GORNJI GRAD. NAGRAJENEC PREJME NAGRADO PO POŠTI. ZDAJ PA VESELO NA DELO! SLEJKOPREJ BO ŽREB NAKLO NJEM TUDI TEBI. POVEŽI ŠTEVILKE, DA VIDIŠ, KAJ SE BO PRIKAZALO. ČE JE NALOGA PRETEŽKA, PROSI ZA POMOČ STARŠE. SLIKO TUDI POBARVAJ, NATO JO fZREŽt IN POŠUI NA: SAVINJSKE NOVICI ŠM1HELSKA CESTA 2, mO MOZIRJE, DO TORKA, 20. JULIJA 202f. NE POZABI PRIPISATI SVOJIM PODATKOV (IME, PRIIMEK, NASLOV IN TELEFONSKO ŠTEVILMO ENEGA OD STARŠEV). NAGRADO PODARJA M^kaza / Etcttdint E "jitiUI ¡sni SVINJSKO PLEČE Poi trezno 1 kg lx LONCNICA , ORHIDEJA podarimo pri na k n [tu živi L nad 30 EUR 210990006061Z Venti Lator 5F-002D premef «nttfitfliji 40 cm gurmanska pleskavic a «o g Jagiii d-(,).r ?'yo -¡jsii Vi, i (50 iogišVi iftitiiH |