Izhaja vsako sredo. Cenei Letno Din 33.—,
Iioiletno Din 16.—, četrt-etno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — Poštno-čekovni
račun 10.603, a»...........i ■■'■
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravniStvo: Maribor, Koroška cesta 5
Telefon interurban 113.
¥€C v cr$li€i|a pouha InverskevzOoje!
Papež Pij XI. je v svoji znameniti okrožnici o krščanski vzgoji mladino, katero smo že večkrat omenili v nagem listu in ki vsebuje resen opomin in važne smernice za vse kristjane, zapisal med drugim te besede: »Izvrševanje pravic Cerkve naj se nikar ne smatra za nedovoljeno vmešavanje Cerkve v tu,je zadeve, ampak za njeno dragoceno materinsko skrb, s katero hoče obvarovati svoje otroke pred velikimi nevarnostmi umskega in nravnega za-»trupovanja. Kakor tudi nadzorstvo 'Cerkve (nad vzgojo otrok v vseh javnih in zasebnih šolah) na eni strani ne ■more prizadeti nikomur nikake škode, tako mora na drugi strani mirnemu in srečnemu družinskemu in državnemu Življenju samo koristiti, ko ščiti mladino pred onim moralnim strupom, ki se je v njeni neskušeni in nestalni dobi tako hitro lahko oprime in se dejansko med njo tudi tako naglo razširi. Kajti brez prave verske in nravne vzgoje bo — kakor modro pripominja Leon XIII. — vsa duševna izobrazba bolna; mladi ljudje, kateri niso vzgojeni v strahu božjem, se tudi nravnim zapovedim ne bodo pokoravali in se bodo, ker niso navajeni zatajevati svojih strasti, prav lahko dali zapeljati do tega, da bi prevrgli tudi državni red.«
Dva moderna papeža: veliki socialni papež Leon XIII. in sedanji papež opozarjata državo na velik pomen verske vzgoje mladine tudi za državno življenje. Najtrdnejša podlaga države je krepost državljanov, najboljši vir kreposti pa je vera. Osobito mladinska krepost je cvet, ki raste samo iz stebla vere. Ako se torej zavzemamo za pravice vere in Cerkve, ako se potegujemo^ za verski pouk in versko vzgojo mladine, delamo samo za dobrobit države. Up države ¡je mladina, pa samo v veri dobro poučena in v krščanski kreposti vzgojena mladina.
Mi hočemo dobro naši državi. Mi hočemo, da bo krepka in zdrava, brez strahu za svojo bodočnost ter sposobna za napredek v kulturi, gospodarstvu in blagostanju. To se ne da doseči s trajnim učinkom brez telesno in duševno zdrave mladine, opremljene s potrebno izobrazbo, prešinjene z vnemo za krščanske kreposti, iz katerih črpa svoje življenjske vzore. Tako mladino pa more ustvariti samo krščan-
ska vzgoja, .Temu cilju mora služiti vzgoja v Šolj, Mi snio nedavno v našem listu dvignili kliq: »Več veronauka v šole!« Dane# ta klic ponavljamo z do-stavkom: »Več verske vzgoje i«
Učni načrti, ki jih je prosvetna upra va predpisala za naše šole, so n&m dali povod za to. V strokovnih šolah — ne v vseh, pa v večini teh šol — sploh ni mesta za pouk v veronauku in za versko vzgojo. Kakor da bi izobražene jši poljedelci, obrtniki, trgovci itd. ne rabili religije v svojem življenju! V zadnjih dveh razredih gimnazij in realnih gimnazij se je veronauk omejil na eno uro na teden, kakor da bi mladini v novejšem času ne trebalo več toliko verskega pouka in verske vzgoje nego v prejšnjem času, ko se je veronauk poučeval po dve uri na teden! Na učiteljiščih pa se bo veronauk poučeval samo v prvih treh razredih, v dveh zadnjih razredih pa ga sploh ne bo več. Tako je predpisano v učnem načrtu za učiteljišča, ki ga je prosvetno ministrstvo izdalo ža šolsko leto 1930-31.
Mi se nadejamo, da je ta učni načrt provizoričen (začasen) ter da bo kmalu nadomeščen z drugim, ki bo veronauk zopet vzpostavil tudi v zadnjih dveh razredih učiteljišč. Čim prej se bo to zgodilo, tem boljše bo za dijake — bodoče učitelje in učiteljice in tudi za starše, kateri jim bodo svoje otroke morali izročiti v vzgojo. Naše kmetsko ljudstvo, ki mora za šole in učiteljstvo nositi velika, vedno bolj naraščajoča bremena, polaga na krščansko vzgojo otrok največjo važnost. Krščanskega učitelja smatra za dobrotnika svojih otrok. Druge pa more krščansko vzgo-jevati le tisti, ki je sam krščansko vzgojen; zato je tako važna vzgoja v učiteljiščih, kjer se poučujejo, izobražujejo in vzgojujejo tisti, ki bodo druge vzgojevali. Ako pa rje veronauk odstranjen iz zadnjih dveh letnikov, ki so najbolj odločilni za bodoči poklic, ali se more reči, da so izpolnjene vse zahteve verske vzgoje?! Če so se našle ure za veliko število predmetov, ko jih pouk je vpeljan, se bodo tudi dobile za veliko važnejši pouk veronauka in za vzgojo po krščanskih načelih.
O dobrih, krščanskih učiteljih izraža papež Pij XI. v omenjeni okrožnici to-le sodbo: »Uspeh dobrih šol je odvisen ne samo od njihovega dobrega
Cena inseratomi cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt slranl Din 500.-, »/s strani Din 250-, '/.« str. Din 125-, Mafi oglasi vsaka beseda Din 1.20.
ustroja, ampak v prvi vrsti od dobrih učiteljev; ako so ti izvrstno pripravljeni itt vsak v svoji stroki, ki jo uči, dobro poučeni ter obdarovani z umskimi in srčnimi lastnostmi, ki jih zahteva Od njih njihov vzvišeni poklic, potem kar gorijo od čiste in božje ljubezni do njim poverjenih otrok; vse to iz ljubezni do Jezusa Kristusa in njegove Cerkve, ki ljubita otroke kot svoje miljence; zato pa jim je sreča družin in blagor njihove domovine iskrena srčna zadeva.« Vzor dobrega, krščanskega učitelja je začrtan s temi besedami, ki so vzete iz srca našega ljudstva. Naj bi te besede našle najširši odmev! Slomšek, veliki učitelj našega naroda in menda največji prijatelj šole, izmed vseh, ki jih je keda| nosila naša zemlja, je rekel vsega preudarka vredne besede: »Šola pa, če dobra ni, je boljše, da je ni!«
V DRUGIH DRŽAVAH.
Iz neodrešene domovine in Italije. V
Vrhpolju pri Vipavi je bil ustreljen fašistični učitelj. Krivci umora niso odkriti, a oblasti so zaprle veliko Slovencev in protifašističnih Italijanov. Radi krvavega dogodka v Vrhpolju morajo stopati po križevi poti zadnji ostanki slovenskega časopisja v neodrešeni do movini. — O odstopu italijanskega ministra za zunanje zadeve Grandija radi spora z Mussolinijem že piše obrito italijansko časopisje. Na jesensirem zasedanju velikega fašističnega sveta je naznanil pravosodni minister, da predvideva novi kazenski zakonik zo-petno uvedbo smrtne kazni za politična in navadna velika hudodelstva. —-Fašistični veliki svet je odobril poročilo zunanjega ministra Grandija o italijanski zunanji politiki. — Na sklep velikega fašističnega sveta se bo osnovala nova mladinska fašistična orga^ nizacija za borbo. V to organizacijo bi stopili mladeniči od 18. do 21. leta. Ta sklep je prejel odobrenje na merodai-nem mestu.
Krog reševanja vladne krize na Rn-mlinskem. Zadnjič smo poročali, da je podal voditelj kmečke stranke Manifi ostavko vlade, katero je kralj sprejel. Novo vlado je sestavil dosedanji zunanji minister Mironescu, ta vlada je ob-

nova prejšnje vlade samo brez Ma-
niuja.	.	,
Balkanska posvetovanja v Atenah.
Balkanska posvetovanja v Atenah u-spešno nadaljujejo delo v vseh komisijah. Z velikim uspehom je na delu gospodarska komisija, v kateri prevladuje med odposlanci smisel vzajemnega sodelovanja, ki ga narekujejo koristi balkanskih držav. Politična komisija je predlagala, da se sestanejo mi-aistri zunanjih zadev vseh balkanskih držav vsako leto v enem izmed središč teh držav, da se pogovorijo o svojih stališčih in si zagotovijo prijateljske zveze. Nadalje bi se naj sklenila posebna pogodba balkanskih držav, po kateri bi se urejevala vsa sporna vprašanja z mirnimi sredstvi in vojna bi sploh ne bila dopustna. Ustanovi naj se poseben odbor, ki bo proučil pred-k)ge balkanskih posvetovanj in vse tež koče pri sporazumu balkanskih narodov. Ta odbor bo moral na prihodnji balkanski konferenci o tem poročati.
Na Angleškem se je vršil zadnje dni občni zbor angleške delavske in vladne stranke, katerega se je udeleževal ludi voditelj stranke in ministrski predsednik Macdonald. Na kongresu je prišlo do ostre kritike vlade zaradi premale pažnje glede pobijanja brezposelnosti. Predlagana nezaupnica vla di je bila odklonjena z 1,803.000 glasovi proti 334.000.
Revclucijski pokret na Španskem. Na Španskem skuša vlada zatreti stav kovno gibanje z vsemi sredstvi ter je prišlo že ponovno do težkih spopadov. Večje število delavskih voditeljev je že bilo zaprtih, kljub temu pa se stavke ni posrečilo zatreti ter se je razširila na vse ozemlje, kjer leže rudniki in tovarne severno od Bilbaua. Položaj na Španskem je zelo resen in se širijo govorice, da ni izključena obnovitev vojaške diktature, ki naj bi preprečila grozečo revolucijo.
Revolucija v Srasiliji. V Braziliji je izbruhnila revolucija nezadovoljnežev radi gospodarske krize in občutnega padca kavine cene. Nad vso državo Je proglašeno vojno stanje. Revolucionarna vojska pod poveljstvom državnega predsednika države Rio Grande do Sul, Gutulija Vargasa, je osvojila pet zveznih držav, ima v rokah vse vojaško važne železnice ter šteje 80 tisoč dobro oboroženih ter izvežbanih mož.
Vrnitev v verigah.
Vest, odkritelja novega sveta so prepeljali v verigah v domovino, je spremenila takoj mnenje ter javno razpoloženje, ko je pristala ladja s Kolumbom 20. novembra 1500 v mestu Cadix.
Kriki ogorčenja ter jeze so odmevali po Španiji. Kraljica Izabela je zvedela o sramoti, ki je zadela Kolumba, iz pisma, katerega je pisal v verige uko-vani admiral z ladje na naslov dvorne dame. Takoj je dala povelje, da se jetnika oprosti ter ravna z njim kot od-
DOBSO manuf akturno S & AGO kupite po nainižjih cenah pri
M. E. Š E P E C -M
Maribor	Grajski trg 2 1239
ličnjakom. Pisala mu je lastnoročno pismo, v katerem je obžalovala prizadete mu krivice, povabila ga je na svoj dvor in mu ponudila 2000 zlatnikov za pokritje "potnih stroškov.
Kraljica se je razjokala, ko je stopil pred njo Kolumb 17. decembra 1500 v mestu Granada. Ko je zagledal od-kritelj kraljico, katero je oboževal, v solzah, se ni mogel premagati. Zgrudil se je na kolena in ni mogel dolgo spre govoriti niti besede. Kraljevi par ga je dvignil s tal in ko je poslušal kratko opravičilo, sta izjavila kralj in kraljica, da je Bobadilla odstavljen zaradi prekoračenja poverjene mu oblasti. — Obljubila sta Kolumbu, da mu bosta vrnila prejšnje pravice ter Časti in sta ga obdržala na dvoru, kjer je bil deležen pri vsaki priliki visokih odlikovanj.
Kolumbove nadaijne vožnje, ponovna ponižanja in smrt.
Še enkrat se je podal Kolumb v novi svet. Ovando, novi upravitelj odkritih pokrajin, mu je zabranil izkrcanje v luki San Domingo, upirajoč se na tozadevna tajna povelja kralja Ferdinanda. Po triletni vožnji po morjih, ko je odkrival med nepopisnimi nevar nostmi vedno nova ozemlja, se je vrnil nazaj v Španijo, da bi zvedel, kako in zakaj je zgubil kraljevo naklonjenost. Izabela, njegova zaščitnica in pokroviteljica, je bila med tem umrla.
Zadnje dneve je prebil veliki mož v neozdravljivi bolesti in uboštvu. Njegov načrt: osvoboditi Jeruzalem in sv. grob, se je bil izjalovil za vedno.
Ko je prosil kralja, naj mu izplača dolžno plačo, ni prejel niti odgovora.
Veliki odkritelj je zbolel, ko je klical zaman na pomoč kraljevo pravičnost. Dne 19. maja je napravil oporoko, dne 21. maja je umrl, oblečen v redovno obleko tretjega reda sv. Frančiška, s pobožnostjo pravega kristjana, pogled uprt na križ, odpuščajoč sovražnikom in nevošljivcem, tudi — kralju, ki je pustil, da je junak trpel pomanjkanje in se niti zmenil ni za Kolumbovo najbolj iskreno hrepenenje: osvoboditev Jeruzalema in svetega groba. Ob smrtni uri sta bila pri Kolumbu njegov sin in en frančiškan. Frančiškani, ki so mu bili zvesto ob strani v njegovih skrbeh ter bedi, so spremili njegovo truplo k zadnjemu počitku.
Ferdinand je pustil postaviti odkri-telju spomenik z napisom: »Za Kasti-lijo je odkril novi svet.«
Kralj Ferdinand je bil sicer dober politik in slaven vladar, a mnogo je grešil zadnja leta nad velikim Kolumbom.
Prepir za Kolumbov grob.
Kakor so se nekoč dolgo časa prepirali zgodovinarji o rojstnem mestu Ko lumba, tako danes nikdo prav ne zna, kje je njegov grob. Gotovo je, da je bilo njegovo truplo prvotno položeno k večnemu počitku v frančiškanskem samo
stanu v Valladolidu. Od tamkaj so pre nesli ostanke leta 1513 v špansko mesto Sevilla v tamošnji kartuzijanski samostan, pozneje pa, krog leta 1537, v Ameriko na otok Haiti v San Domingo, kjer so jih shranili v tamošnji cerkvi v bližini glavnega oltarja. Ko je prešel otok Haiti med francosko revolucijo na Francijo, so hoteli rešiti Španci ostanke velikega odkritelja. Dvignili so med slovesnostmi blizu glavnega oltarja najdene kosti in so jih prenesli v krasno cerkev v Habani dne 19. januarja 1796. Vse je bilo prepričano, da so ti ostanki pristni, dok* ler niso odkrili 10. septembra 1877 v katedrali v San Domingo svinčeno krsto s kostmi in je bil znotraj ter zunaj napis z imenom Krištofa Kolumba. Kje so pravi ostanki? To je še danes pereče vprašanje, ki je jabelko prepira. — Tako je končal mož, ki je odprl Ocean in odkril novi svet — Ameriko.
Skrajno neprijeten je postal ruskim sovjetom protest, ki so ga pred nekaj meseci dvignile vse krščanske veroizpovedi proti divjemu preganjanju ruskih cerkva od strani komunističnih organov. Izdali so v svet proglase, v katerih so zatrjevali svojo nedolžnost, češ, da se preganjanja ne vrše v takem obsegu, kakor se govori, in dalje, da tisti duhovniki, ki so bili umorjeni, so bili le zato, ker so uganjali protidrža-vno propagando. Prali so se sovjeti, a oprali se niso.
Bil je nekaj časa mir, oziroma vsaj slišalo se ni o kakih večjih pogromih proti cerkvi. A sovraštvo proti tej u-stanovi komunistom ni dalo miru in pričeli so znova. Da bi pa svet ne mogel ponovno dvigniti glasu proti njili grozovitostim, so svoje delo započeli pod krinko zakonitosti. Proglasili so, da je prepovedano in sicer strogo prepovedano, držati pri sebi količkaj večjo množino kovanega denarja in ga ne oddati takoj v promet. Pod zaščito tega zakona so se pričela nova krvava divjanja.
Vedeli pač so, da bodo največ kovanega drobiža našli pri cerkvah, oziroma duhovnikih. To je povsem naravno, kajti malokje se pri cerkvenih darovanjih mečejo v puščico veliki bankovci; še veliko manj se to lahko pričakuje od ubožnega ruskega seljaka. In tako se je čeka, ruska tajna policija, vrgla pred vsem na cerkve in na stotine ruskih duhovnikov je že aretiranih, in koliko je izmed teh umorjenih, se lahko sklepa iz tega, da nad tistim, pri katerem najdejo srebra v celokupni vrednosti 100 rubljev, je izvršena smrtna kazen isto noč, ko je bil aretiran. Najmanjša zaporna kazen je pa od treh do osmih let.
Da vržejo pesek v oči javnosti, delajo tupatam preiskave tudi pri civilnem prebivalstvu, a v glavnem velja preganjanje cerkvi in duhovščini. Kakor govore poročila, je obsojenih na smrt na teden od 80 do 100 duhovnikov.
Hvala za opičjo družbo! »Delavska Politika« bi nas rada videla v družbi opičjih potomcev, v kateri nam kajpada odkazuje mesto drugovrstnih, manjvrednih in izrojencev. »Delavska Politika« je torej za socialiste pridržala mesto pristnih in polnovrednih opičjih potomcev. Mi socialističnemu glasilu sporočamo: V družbo opičjih potomcev ne gremo! Le obdržite vsa mesta za sebe in za tiste, ki verujejo v socialistični katekizem. Naš katekizem uči, da je človek od Boga vstvarjen ter da je otrok božji. Socialni demokratje — mislimo njihove voditelje, ne pa pri-proste pristaše, ki dostikrat niti ne vedo, kako so prišli v to družbo — ne vexujejo v Boga ne v dušo ne v posmrtno življenje. Za nje je človek samo materija (tvar) in vse njegovo življenje se konča s smrtjo. Takšnemu človeku ni Bog ustvarnik, marveč opica je njegov prednik. Tako stoji v socialističnem katekizmu. Takšen katekizem imajo tudi boljševiki. Poslednji očitajo socialistom, da niso pravi izvrševalci materialističnega katekizma. Če bi se torej postavilo vprašanje, komu izmed izvrševalcev materialističnega katekizma gre prvenstvo čisto-krvnosti in polnovrednosti med opičjim potomstvom, bi boljševiki to prvenstvo pridržali za sebe, socialistom pa bi očitali, da so se izpridili in izrodili. S tem pa »Delavska Politika« naj brž tudi ne bo zadovoljna.
Socialna demokracija ia neniškuta-rija. Socialni demokratje z besedami povdarjajû, da niso nacionalisti (narodnjaki), marveč internacionalisti (pristaši mednarodnostnega prepričanja). Dejansko pa so povsod na strani močnejšega naroda, kateremu naj sla-bejši narod služi kot sredstvo. Nepo-zabljeno je, kako je socialna demokracija v nekdanji Avstriji v Mariboru in drugod podpirala in širila nemškuta-rijo. Ob glasovanju za plebiscit na Koroškem se je isto zgodilo. Delavci pod vodstvom socialne demokracije so, tako koroški socialni demokratje sami s ponosom povdarjajo, odločili plebiscit v prilog Avstrije. Socialni demokratje smatrajo ravno tako kakor nemške meščanske stranke in kakor Heim-wehr to glasovanje kot glasovanje za nemštvo. To je nanovo naglasil socialdemokratski voditelj na Koroškem po-slancc Lukas, ki je predsednik koroškega deželnega zbora. Na svečanostni seji tega zbora v petek, 10. oktobra, ob desetletnici plebiscita, je imel* govor, v katerem je med drugim rekel: »Izid plebiscita je bil izraz pripadnosti nemški kulturi in jezikovni skupnosti.« — Torej bi koroški Slovenci po mnenju socialdemokratskega voditelja morali sprejeti nemško jezikovno skupnost, to se pravi, postati bi morali Nemci ali boljše rečeno: nemškutarji. Ali niso socialni demokratje ravno takšni nemški zagrizenci in nestrpneži kakor me-Kanske stranke s Heimwehrom vred?
Katerega smo vsi poznali, nI več med nami. Jakob Nedeljko, dolgoletni cerkovnik mariborske bazilike Matere milosti, nas je zapustil v noči od petka na soboto. Blagopolcojni je bil rojen 1. maja 1859 v Senarski pri Sv. Trojici v Slov. gor. Zgodaj se je posvetil službi cerkve in je bil pri pozidavi mariborske bazilike desna roka pok. p. Kalista. V novi cerkvi je vršil z vnemo službo cerkovnika na občo zado-vojnost duhovščine ter vernikov. Poznan ter obče priljubijo in spoštovan ni bil le v Mariboru in v svojem rojstnem kraju, ampak njegovo Ijudomi-lost, postrežliivost in strogi red ter snago v hiši božji so raznesli številni romarji Matere milosti daleč po mili slovenski domovini. Za dolgoletno zvesto cerkveno službovanje ga je odlikoval papež pred leti s posebnim redom. Svojo službo je opravljal z vso vnemo do zadnjega in mu bo gorečnost, požrtvovalnost in darežljivost za hišo božjo gotovo obilno poplačana od Onesra, kateremu je bil zvest služabnik malodane celo svoje življenje. Blago-pokojnemu Jakobu, katerega smo vsi dobro poznali, a ga žalibog ni več med nami, ostani ohranjen od strani duhovščine in vernikov hvaležen spomin. Slovenija pa ga naj ohrani v častnem spominu, da je preminul z Nedeljkorn zvest in navdušen Slovenec, kateremu se je odločno poznalo v težavnih časih, da je neustrašen sin Slovenskih goric! Počivaj mirno, blaga slovenska duša, in na svidenje!
Slovesna otvoritev mostu pri Zgornjem Dupleku. Ker so dela pri zgradbi velikega mostu čez Dravo pri Zgornjem Dupleku tako napredovala, da bo most gotov še tekom 10 dni, je o-krajni cestni odbor mariborski skupno s pripravljalnim odborom v Dupleku določil kot dan otvoritve in blagoslovitve mostu nedeljo dne 26. oktobra 1930. Sporazumno s pripravljalnim odborom za slavnostno otvoritev se je določil naslednji spored: 1. Ob desetih predpoldne pozdrav gostov na desnem breoru Drave po predsedniku pripravljalnega odbora g. Janku Kostajnše-ku. 2. Nato sv. maša na mostu in blagoslovitev istega po presv. škofu g. dr. Ivanu Tomažiču. 3. Govor g. škofa. 4. Zgodovina o zgradbi mostu, govori načelnik okrajnega cestnega odbora g. Franjo Žebot. 5. Otvoritev mostu po zastopniku kr. vlade. 6. Pozdravni govori. 7. Po oficijelni slavnosti, pri kateri sodeluje godba in pevski zbori ter gasilska društva, velika narodna slav-nost na travniku tik mostu. Iz Maribora bodo ta dan od 8. ure zjutraj za
eit
stalno vozili mestni avtobusi in sicer z Glavnega trga (ob državnem mostu) do Dupleka in nazaj. Opozarjamo pa cenj. občinstvo, da se naj posluži takoj prvih avtobusov od osmih naprej, da ne bo gnječe na vozovih. Vožnja stane le samo 8 Din. Opozarjamo, da bo cenj. udeležencem za okrepčila v dovoljni meri preskrbljeno. Otvoritev in blago«-slovitev se vrši ob vsakem vremenu. Ker je z dograditvijo tega važnega pra hoda čez Dravo v sredini črte med Mariborom in Ptujem izpolnjena dolgoletna želja prebivalstva mariborskega in ptujskega okraja, vabimo k tej pomembni slavnosti prebivalstvo iz vseh občin mariborskega in ptujskega o-kraja.
Nov član vrhovnega zakonedavnega
sveta. Ministrski predsednik general Živkovič je imenoval profesorja Ivana Vesenjaka za člana vrhovnega zakono davnega sveta.
Župnijo F.czje je dobil tamošnji pro-vizor vi. g. Viktor Lunder in bil inštaliran dne 1. oktobra 1930.
Smrtna nesreča ctlličnega moža. V četrtek dne 9. oktobra je razkladal sode z voza pri bratu vlč. g. župniku A, Tkavcu pri Št. Petru pri Mariboru 45-letni posestnik Jurij Tkavc iz Videza pri Laporju. Hotel je poln sod vina zadržati. Ko je videl, da je preslab, je odskočil, a ga je sod zadel v desno «»nce. Udarec je bil tako silovit, da je bil dobri mož pri priči mrtev. Blago-pokojni zapušča ženo in 6 otrok. Bil je miroljuben, obče spoštovan in več let župan domače občine. Vrlemu možu, katerega je iztrgala družini ter sosedom mnogo prezgodaj kruta nesreča, ostani ohranjen časten ter hvaležen spomin, žalujočim preostalim naše iskreno sožalje!
Maščevanje ali kaj? Od Sv. Marjeta pri Ptuju smo prejeli: Plohi Franc iz Prvencev pri Sv. Marjeti se je mudil na polju in je nekdo nanj dvakrat u-strelil. En strel ga je zadel v nogo, dru gi v glavo od zadaj. Obstreljeni bo v ptujski bolnici ozdravil in sumi, da gre za maščevanje.
Iz vozečega potniškega vlaka, ki vozi proti Ljubljani, so morali stopiti v pondeljek zvečer potniki, ki so izstopili na slivniškem kolodvoru. Pri tem se je težko ponesrečila 191etna Olga Rojko, hčerka Antona in Marije Roj ko iz Hotinje vasi št. 55. Nesrečnemu dekletu so morali odrezati v bolnici levo nogo.
Gospodarsko poslopje pogorelo. Z o-
peko krito gospodarsko poslopje posestnika Jakoba Mastnaka v Ljubečnem pri Celiu ie nogorelo. Prizadeti ima ob
Čutno škodo, ker je zavarovalnina malenkostna.
Povodenj v Savinjski dolini. Hudi nalivi v petek dne 10. oktobra so povzročili izreden porast Savinje in njenih pritokov. Savinja se je dvignila nad navadnim stanjem za 2^ m in pre plavila Celje z okolico. Voda je udrla v mesto okoli pravoslavne cerkve ter na Dolgem polju. Takozvani »Otok«, kjer stoji gimnazija, je bil odrezan od mesta, isto tak o okoliška šola. — Nad Gornjimgradom in okolico se je utrgal oblak, ki je povzročil strahovit naliv in neurje. Povodenj je napravila po celi Savinjski dolini ogromno škodo, ker je valovje odneslo veliko lesa, sadja ter preplavilo vrtove in oblatilo njive ter travnike.
Kako kradejo. Inž. Tadeus Perkitny je objavil v nekem poljskem listu zanimivo razpravo o tem, kako se na svetu krade. Mož je prepotoval skoraj ves svet in zanimal se je, kako tatovi pri poedinih narodih kradejo. Ce pusti človek v indijski džungli hišo na ste-žaj odprto, kakor je navada, najde vse v nji nedotaknjeno, čeprav se vrne šele čez mesec dni. Če stori to med črnci Suahele, ki so deloma že civilizirani na evropski način, ne bo našel čez mesec dni zrcala na steni ali noža na mizi. Utegne se mu tudi pripetiti, da mu puste zamorci prazno steklenico, v kateri je imel pripravljeno pivo za žejo. Če pozabimo zakleniti stanovanje kje na Švedskem ali Norveškem, izgine morda v enem mesecu denar, ležeč na mizi. Če pusti človek odprto stanovanje v Franciji, najde čez teden dni — prazno celo oklopno blagajno. Na Špan skem mu izgine že v treh dneh ura in druge manjše stvari poleg posode, na Čehoslovaškem najde že drugi dan gole stene, pa tudi polomljeno pohištvo, na Poljskem pa najde že čez eno uro vse stanovanje prebrskano in polomljeno vse, kar se da zlomiti. — Res je, da se krade povsod in vse, toda tatovi ne poslujejo povsod enako. Samo divji narodi tatvin ne poznajo. Američan se enkrat v življenju temeljito pripravi na roparski napad, opleni vagon z dolarji in živi potem pošteno do smrti. Francoz vlomi enkrat v petih letih v blagajno in ukrade toliko denarja, da je preskrbljen do prihodnjega vloma. Španec napade trgovca na samotnem kraju, potem pa hodi ponosno in samozavestno, kakor da se ni nič zgodilo. Da bi si pa žene kradle dan za dnevom perilo, ki se suši, da bi si sosedje kradli kokoši iz kurnikov, da bi otroci lomili veje z jablan in da bi ne bilo varno nič, kar ni na debeli verigi, to je — poljska lastnost.
Blagoslov božji. V francoskem mestu Lyon živi meščan Anton Gulliard, ki je sedaj v 88. letu. Ima 11 sinov in ravno toliko hčera. Ako so zbrani okrog mize vsi njegovi otroci in vnuki, rabi ravno 100 stolov.
Zopet smrtni skok iz letala. Brezposelni šofer iz Hamburga si je izbral prostovoljno čudno smrt: skočil je iz potniškega letala na črti Hamburg-Frankfurt. Mož je obležal pri priči mrtev. To je drugi slučaj, da si je izvolil človek za smrt skok iz zračne višine v
globino na trdo zemljo. Pred nekaj meseci je vzbudil občo pozornost enak samomor žene nemškega ritmoj.stra Amlingerja, ki je iz žalosti nad izgubo moža pri preizkušanju aeroplana v Moskvi, skočila iz potniškega letala iz višine 2000 m. Je še znan tretji slučaj, ki pa ni dokazan kot samomor. Gre namreč za skrivnostno smrt belgijskega bankirja Lowensteina. Belgijski bogataš je padel iz letala v morje med Francijo ter Anglijo.
Napad v zračni višin!. Odkar so začeli uporabljati letala za prevoz denarja in drugih dragocenosti, so prestavili že tudi zločinci svoj delokrog — v zračne višine. Veletvrdka v St. Louis je izročila dolgoletnemu ter zanesljivemu pilotu 600.000 dolarjev v bankovcih z naročilom, da jih prepelje po zraku na naslov banke v Čikagi. Ko je bil aeroplan v višini 700 m, je slišal letalec King za svojim hrbtom glas, ki mu je voščil dobro jutro. Na začudeno vprašanje, odkod da se je vzel potnik, je izjavil neznanec, da je to njegova tajnost. Naenkrat je čutil pilot na sencu cev orožja s pozivom, naj takoj izroči denar. Letalec se ni hotel pokoriti in je grozil, da bode takoj pristal. Bandit je odgovoril, da je tudi on pilot. Napadenemu ni preostalo drugega, kakor da se je spustil na samoten travnik. Takoj po pristanku mu je zločinec odvzel denar. Ko je obvestil oropani o zločinu čikaško policijo, so ga zagrabili radi poneverbe in obsodili na večletno ječo. Rešil je nedolžnega detektiv, ki je izsledil pravega lopova in ga predal roki pravice.
Sukno brez gub. Po poročilih angleškega časopisja se je posrečil dijaku predilnega. zavoda v Bi^adfordu izum sukna, ki pri zmučkanju ne zapusti nobenih gub. Kako in s kakimi pripomočki je bilo to sukno izdelano, je še za enkrat tajnost iznajdiielja. Angleški predilni strokovnjaki si obetajo od najnovejšega izuma dalekosežne gospodarske koristi ter prednosti, ker bode odslej mogoče razpošiljati gotove obleke v velikih balah, ne da bi se zmučkale in se pokvarile z gubam!.
Sam zledej v ženski osebi, Pred poroto v Koniggratzu na Češkem so obsodili na smrt na vešalih 301etno Jero Bittner iz Plajnic radi trikratnega u-mora. Njena pomagača, krojaški pomočnik Fisiera in posestniški sin Lihy sta prejela dolgoletno ječo. Jera je poročila že s 16. letom 521etnega trgovca Jožefa Bittner. Kmalu se je. navolila st-reira moža in na njeno prigovarjanje jej je preskrbel ljuček Lihy ar-zenik (mišnico), katero jej je prinesel njen drugi ljubimec, komaj 171etni Fisiera. Žena je natrosila možu strupa ob priliki slavnostne pojedine. Bittner je umrl vpričo gostov in so bili vsi prepričani, da ga je vzela naravna smrt. Vdova se je preselila k ljubčeku in je nagovorila tega k umoru lastnega očeta, ker je ta znal za zločin nad trgovcem. Sin Lihy je napadel skupno z nekim potepuhom julija leta 1926 očeta in oba lopova sta ga obesila, da je izgledalo, kakor bi bil izvršil samoumor. Potepuha Antona Cappa je Jera kot nomagača ter somišljenika upijanila,
ga zavlekla v parmo in jo užgala, da je Capp živ zgorel. Mladi Fisiera je pri povedoval o teh strašnih zločinih svoji nevesti in mlado dekle si je vzelo radi groze življenje.
40 milijonov Angležev. Statistični u-rad v Londonu je pravkar zaposlen s pripravami za ljudsko štetje, ki se bo vršilo na Angleškem v nedeljo dne 26. aprila 1931. Zadnje ljudsko štetje je bilo tudi na nedeljo leta 1921. Urad je izbral za štetje radi tega mesec april, ker je baš v tem mesecu najmanj oseb odsotnih iz domovine. Leta 1921 so našteli 37,887.000 Angležev. V teh letih pa se je dvignilo število prebivalstva na 40 milijonov.
Roparski napad v Buenos Aires v Argentini v Južni Ameriki. Pet bandi-tov je ustavilo te dni avtomobil državnih vodnih podjetij v Palermoparku v Buenos Aires. Ko so se uradniki zopeir-stavlijali, so otvorili banditi na avto o-genj. Eden uradnikov je bil ubit, dva pomožna uradnika in šofer pa ranjeni. Roparji so se polastili zavoja, v katerem je bilo 300.000 pesov. Ta napad je bila radi tega drzna znamenitost, ker so imeli 200 korakov proč rekruti — strelne vaje, kar pa ni prav nič plašilo ter motilo tolovajev.
Mesto slepcev. V pustem vzhodnem delu Turčije je mesto, katerega prebivalci so po večini slepi. To je mesto Adlyaman, ki šteje 7000 prebivalcev in od teh vidi dobro samo 209, vsi drugi so pa popolnoma ali deloma slepi. Bivši turški sultani niso niti s prstom ganili, da bi olajšali tem nesrečnežem u-sodo. Celo očesne klinike ni imelo to mesto, čeprav je nad 5000 slepih prebivalcev v njem. Sestradani reveži obdelujejo malo rodovitno zemljo, da so za silo preživljajo. Moderna Turčija se je spomnila tudi teh nesrečnežev, toda sadovi njenega dela se bodo pokazali šele na bodočih pokolenjih.Vzrok splošne slepote je kronično vnetje očesne mrene, ki se podeduje od pokolenja do pokolenja.
Pijana opica, V majhnem mestu na Bavarskem je utekla iz cirkusa opica. Žival je bila izginila brez vsake sledi. Pozneje je postal pozoren neki trgovec na šum ter ropot, ki je prihajal iz njegovega skladišča. Ko je šel pogledat, je ravno še videl, kako je zapustila o-pica, kateri je bingljal od vratu kos verige, skladišče skozi dimnik. Po skladišču je bilo vse narobe. Sod octa je bil odmašen ter prevrnjen. Največ zanimanja je pokazala žival za likerje. Iz 50 likernih steklenic je potegnila z zobmi zamaške in steklenke prevrnila, da je liker iztekel. Ne smemo pozabiti, da je opica tudi pošteno pila. Med najbolj drznimi skoki je utekla preganjalcem, dokler je ni premagal alkohol, da je obležala nezavestna.
Nasprotniki alkohola v starih časih. Znano je, da je prepovedal Mohamed svojim vernikom uživanje vina. Baš radi te prepovedi je bilo že v svetopisemskih časih cvetoče vinogradništvo v pokrajinah ob Sredozemskem morju pod arabsko vlado uničeno. Pa tudi v drugih kulturnih državah starega veka so obsojali brezmejno popivanje in prav posebno še pri mladini. V rimski
J
KTUD ^aasEsaacsai
republiki (ne cesarstvu), ko so Se stro- \ go pazili na vzgojo ter čast, je bilo moškim vino prepovedano pred 30. letom. V Atenah na Grškem v časih modrijana Solona (600 pr. Kr.) je bil višji državni uradnik obsojen na smrt, ker se je v pijanosti večkrat pregrešil zoper nravnostne predpise. Na Špartan-skem je zaukazal zakonodajalec Lykurg (840 pr. Kr.), da so morali iztrebiti vinsko trto. Zločini v pijanosti so bili ostrejše kaznovani kot pa v treznem stanju. Piktrakos, eden od 7 grških modrijanov, je odredil, da so bili kaznovani presitopki v pijanosti dvakrat bolj strogo.
Najdba po 309 letih. Časopis v Oslo j je prinesel vest, da §o našli ob Kito-' vem zalivu tri Holandce, ki so umrli j pri prezimljenju od leta 1633 do 1637., Umrle Holandce so pokopali v krstah.; Od trupel je ostalo le okostje in nekaj od krst. To poletje se je mudila ho-• landska ekspedicija na Jan Mayen, kjer je postavila tamkaj pred 300 leti umrlim domačinom spomenik. Sporne-| nik stoji ob severnem koncu Kitovega | zaliva, grob so pa našli ob južnem de-' lu zaliva proti Grönlandiji.
Boljševiki agitirajo na Japonskem. Celo japonsko javnost je presenetilo: odkritje, ki ga je nedavno napravilo ; japonsko orožništvo. Dočim se je sploš-no sumilo, da so komunisti stalno na j propagandi v vseh japonskih krogih, ■ in da so prodrli celo tudi že v armado, vendar pa si niso mogli misliti, da se j je komunistične kuge nalezel že celo, generalni štab sam. Zato je razumljivo vznemirjenje, ki se je polastilo japonskih vojaških krogov ob novici, da je bilo aretiranih šest oseb, uslužbenih pri armadnem generalnem štabu, katerim se je dokazalo, da so v zvezi z Moskvo in so od tamkaj plačani, da razširjajo komunistično propagando po japonskih vojaških središčih. Kolikor se da povzeti iz pomanjkljivih vesti, ki so skozi cenzuro prodrle v javnost, je bil vodja te propagande neki Kanäzawa, risar zemljevidov pri generalnem štabu. Proti njemu se glasi obdolžba, da je izdajal Moskvi vojaške tajnosti in da je na skrivaj razpečaval brošuro »Senki«, komunistično glasilo. Na svojem domu je tiskal tudi razne druge komunistične okrožnice. Za razpečavanje teh listin se je posluževal šestih mož, ki so bili tudi v službi generalnega štaba. Oblasti nadaljujejo z raziskavanjem. Tudi drugače je Japonska že neverjetno okužena od komunizma, tako da nekateri tukajšnji listi kar očitno stavijo vprašanja, ni li cela dežela že popolnoma v rdeči oblasti? Policija je izjavila, da stalno vodi obsežen lov za agitatorji, in znano je, da je že na tisoče voditeljev pod ključem, vendar pa so v sedanji gospodarski krizi in ob velikem brezdelju prebivalstva tla tako ugodna za komunizem, da njega razširjanje ne more zajeziti še tako strogo preganjanje.
Dr. France Podkoritnik, bivši asistent na kirurgičnem oddelku splošne bolnice v Mariboru, je odprl privatno prakso v Velenju.	1253
Želodčne bolešine, pritisk v črevesju, zaimka, gniloba v črevesu, žolčnat okus v ustih,
slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza izginejo često po večkratni uporabi »Franz Joseiove« grenčice s tem, da jo izpijemo kozarec, predno ležemo spat. Speci-jalni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Joseiovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče zdravilo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, d rog er i j ah in špecerijskih trgovinah.
Ne bojte se pranja! Perite s pravim terpen-tinovim milom Gazela in Vaš trud bo za polovico manjši I
O posfankn m razpadu mest
V	zadnjem času prinaša amerikan-slco dnevno časopisje debelo tiskane o-glase s pozivom: »Mesto išče 50.000 prebivalcev.«
Vsebino tega poziva je treba vzeti dobesedno. Mesto, ki išče prebivalce, se imenuje Radburn in (je oddaljeno od Newyorka 25 km. Pred enim letom so mu položili temeljni kamen in danes je novo mesto opremljeno z najnovejšimi iznajdbami tehnike. Radburn je mesto vrtov; saj zavzemajo 70% celotne površine parki ter vrtne naprave, nadaljnih 15% so vrtovi krog hiš in zazidanih je le 15%. Mesto obstoji iz samih enodružinskih hiš, ima velik magistrat, 2 cerkvi, več šol, 2 gledališči, električno, vodovodno in plinarniško podjetje. Vse je gotovo, le prebivalci še manjkajo in te vabijo sedaj časopis ni oglasi.
Imenovano mesto se nima zahvaliti za nastanek kakemu trenutnemu razpoloženju amerikanskega milijarderja, ampak dejstvu: otrokom omogočiti v mestu, kjer bodo stanovali, popolnoma prosto gibanje. Ustanovljena je bila družba z glavnico 100 milijonov dolarjev in ta bo upeljala glede zidanja mest novo dobo. Doslej so se rodila mesta zgolj po naključju — v tem ozi-ru bo odslej povsem drugače.
V	Radburnu ni nobenih prometnih cest, samo poti med vrtovi, ki spajajo med seboj posamezne skupine hiš. — Ceste za promet so ob' robu posameznih mestnih oddelkov in tako zgrajene, da bodo spajale med seboj dele mesta, ki še le bodo nastali v bližnji bodočnosti. Tudi trgovine se nahajajo ob teh obrobnih cestah.
Stavbenik Aleksander M. Bing, zgra ditelj mesta, hoče zvezati naselbino z mogočnim mostom preko Hudson reke z Newyorkom. Most bo omogočal, da bo vsakdo, ki bo zaposlen v Newyorku — tudi lahko stanoval v novem mestu. Bing upa, da bo naselil na ta način mesto tekom par mesecev.
Ta način ustvarjanja mest uporabljajo že davno v Kaliforniji. Špekulanti s stavbenimi prostori se polastijo tamkaj zemljišč, potegnejo meje mestu, zgradijo kanalizacijo, električne, vodovodne ter plinske naprave in določijo, kamor bodo prišle posamezne hiše. Nato začnejo vabiti ljudi in jim ponujati stavbene parcele. Radi boljše orientacije so pritrjene na različnih prostorih table, ki povedo, kje bodo stala lavna poslopja, kakor: šole. cerk-
5ST


Samo 110 Dli""*®**®
gramofon iz belo-lakirane pločevine!
Mm 2§0 Din
enovrstna ročna harmonika 14X26 cm!	,
Samo 270 Din
gitara zmed.mehanizmom I (Več vrst
v cenika I) RafJ?oSilja	1004/8
TrgovsMf dom StermeoHI, Celje št.z^
Kar ne ugaja, se zamenja aH vrne denar. Zahtevajte takoj novi veliki Ilustrirani cenik v več tisoč slikami, katerega dobite zastonj I
ve itd. Poiščejo še industrijalca, ki pozida tovarno in nekaj mesecev za tem oživi nova naselbina.
V deželi vseh nemogočnosti v---
Ameriki se ne dvigajo iz tal le nova mesta, ampak tudi izginjajo ter propadajo že ustanovljena. Pred 2 leti so odkrili v zapadnem delu države Teksas znatne oljnate vrelce. Z amerikansko brzino se je rodilo v bližini vrelcev velemesto Grub. V 6 mesecih je štel moderni Grub že 100.000 prebivalcev. Lepega dne so usahnili oljnati izvirki in velemesto je bilo takorekoč čez noč — razljudeno. 100.000 ljudi se je razletelo na vse štiri vetrove, pustilo moderne hiše prazne in danes je pogled na mesto Grub naravnost strahoten. Po širokih mestnih ulicah ni videti niti enega človeka in po najbolj krasnih palačah gnezdijo ptiči.
Pa tudi po drugih prekomorskih pokrajinah prepuščajo mesta propasti. Mesto Canberra leži v Avstraliji. Pozidali so ga pred 17 leti. Upali so, da bo štelo kmalu 100.000 prebivalcev. Tozadevni upi se niso izpolnili, Canberra životari danes s komaj 7000 prebivalci.
Še pred svetovno vojno so nameravali zgraditi Argentinci novo glavno mesto. Bili so uverjeni, da Buenos Aires nikakor ne odgovarja zahtevam novodobnega glavnega mesta. Rodilo se je 50 km od Buenos Aires mesto Pfata. Po posebnem zakonu so morali vsi državni uradniki prebivati v Plati. Kljub vsemu prizadevanju se mesto nI moglo razviti. Buenos Aires je ostalo s tremi milijoni prebivalstva še nadalje glavno mesto in Plato zapuščajo ljudje od leta do leta.
Bogatini si lahko kupijo v Amerik! kar cela mesta. V državi Oliio je naprodaj mestece St. Blazey. 5000 prebivalcev je sklenilo, da prodajo mesto z vsem, kakor fl'e in stoji onemu, ki bo ponudil največ. Za izkupiček hočejo pozidati mesto v kakem drugem kraju. Zahtevajo 7 milijonov dolarjev in so že v pogajanjih s čikaškim milijonarjem.
*
Iz Življenja slovitih plesalcev na vrvi.
Starka na vrvi.
Leta 1853 je bila v Parizu na Marsovem polju v višini 30 m napeta vrv, p«
kateri je tekala, plesala, klečala ter peljala otročji voziček 761etna Saqui. Celih 6 desetletij je bila imenovana v Evropi znamenita plesalka na vrvi. L. 1809 je nastopila v Parizu na vrvi v ulogi boginje duhovitosti, spodaj pod njo so prižigali umetni ogenj ter spuščali rakete. Bil je to slavnosten večer, katerega je priredil princ Boighese na čast Napoleonu. Ob tej priliki je bila Saqui stara 42 let in jo je dim umetnega ognja toliko omamil, da je padla z vrvi. Napoleon jo je zavil v pajčolan, katerega je iztrgal svoji sestri. Ta plesalka je bila pri Napoleonu v visokih časteh in je vedno nastopala pri njegovih slovesnostih. Pridobila si je z u-metnostjo na vrvi lepo premoženje in je živela razsipno. Z razposojanjem težko prisluženega denarja in s špekulacijami je bila ob vse premoženje. Kot starka je bila radi pomanjkanja prisiljena, da se je podala zopet na vrv. — Dosegla je izredno starost 90 let, ko je umrla, so hitro pozabili na njo.
Potomstvo starostne plesalke.
Potomci slovite Saqui so imeli veliko otrok in tako se je podedovala u-metnost na vrvi na te le znane rodbine: Knie, Kolter, Weitzmann, Stroh-sehneider, Ravels in Stey. Rodbina Knie ima danes švicarski narodni cirkus. Njen ustanovitelj je bil leta 1704 sin zdravnika iz nemškega mesta Er-furt in je tudi sam študiral zdravilstvo. Ušel je z neko cirkuško igralko. Ko je pa uvidel, da mu je ljubica nezvesta, jo je na tihem zapustil in osnoval drugo cirkuško skupino, ki se je pečala s proizvajanjem umetnosti na vrvi. Ker so tedaj divjale po južni Nem čiji in Bavarski Napoleonove vojne, se je umaknil Knie v mesto Bern, kjer se je zaljubil v hčerko premožnega meščana in bil tudi uslišan. Starši neveste so bili proti poroki s plesalcem po ,vrvi in so oddali neposlušno hčerko v samostan. Knie jo je odvedel iz samostana v moški preobleki in jo poročil. Udeležil se je pod Andrejem Ho-ferjem bojev Tirolcev proti Francozom in bitke narodov pri Leipzigu v Nemčiji, kjer je zatonila za vselej Napoleonova zmagoslavna zvezda. Umrl je leta 1850 in zapustil 3 sine in 6 vnukov. Eden od njegovih sinov Franc je imel 12 otrok in vsi so takorekoč vzra-sli na vrvi. In ko je bil Franc Knie star 76 let, je še plesal leta 1890 po vrvi. Ena njegovih hčera je poročila znanega vrvnega plesalca Blondina s pravim imenom Gravalet, ki je prekoračil prvi po vrvi siloviti vodopad Niagare V Ameriki in o čemur smo že obširno poročali v našem listu.
Blondinov sin je prevzel od očeta, da }e hodil ter plesal po vrvi preko Nia-gara vodopada. Prosil je celo "VValeš-kega princa, naj se pusti od njega po-nesti preko vodopada, a princ ni tvegal te nevarnosti.
Nekai iz zgodovine plesalcev na vrvi.
Že sv. Janez Krizostom omenja, da so nastopali za njegovih časov ljudje, ki so izvajali na vrveh vratolomne u-metnosti. V srednjem veku slišimo o nastopih vrvnih plesalcev uri knežjih
ter kraljevskih slavnostih. V Londonu n. pr. je bila napeta vrv od vrha cerkve sv. Pavla navzdol. Na njej je nastopal plesalec z eno leseno nogo. Pritrdil si je na prsa deščico, ki je imela zarezo, v katero je šla vrv. Po trikrat na dan je zdrknil po vrvi na tla in je še oddal med drčanjem na zemljo dva strela iz pištole.
V	Parizu je bila v sr-ednjem veku na peta vi'v od cerkve Notre dame do mosta sv. Mihaela. Na tej so nastopali plesalci prepevajoč in vrteč baklje.
Leta 1547 ob priliki kronanja Edvarda VI. v Londonu se je spustil plesalec po vrvi s cerkve sv. Pavla ravno pred kralja, ga počastil in že je bil zopet z bliskavico na vrvi.
V	Parizu za vlade Ludvika XII. (leta 1489—1515) je bila razpeta vrv v višini 50 m mecl stolpom gradu in cerkvo. Na vrvi je proizvajal plesalec s tovarišem najbolj vratolomne skoke in druge spretnosti.
Leta 1800 je eden od plesalcev iz rod bine Ravels nastopal na vrvi v uniformi kavalerijskega oficirja in plesal s svojo ženo narodne plese.
Danes vidimo vrvne plesalce, ki nastopajo celo brez palice za ravnotežje in ki se upajo na 4 cm debelo vrv z — motornim kolesom.
Posebna panoga teh višinskih umetnikov so plesalci po žici, ki nastopajo v le nekaj meterski višini. Prvi plesalec na žici je znan iz dobe rimskega cesarja Carina (284 p, Kr.).
*
Kot prvi mednarodni pustolovec velja v zgodovini grof Cagliostro. Vse je že bilo enkrat na svetu, kakor povdar-ja arabski modrijan, in tudi Cagliostro, ki je živel v drugi polovici 18. stoletja, je imel pred 100 leti prednika, kojega ime je le malo znano. Je to neki Fabricij, kojega življenje je zanimiv roman In katerega zgodovino hočemo poklicati čitateljem v spomin.
Iz Holandije v Rusijo.
Fabricij je bil sin častitljivega ho-landskega učenjaka in rojen v Amsterdamu leta 1648. Njegov oče je potoval, kar je bilo tedaj zelo drago, v Ameriko, da bi osebno spoznal novi svet. Leta 1664 je zapustil Ludvik Fabricij, gnan od sile po doživljajih, domovino in se je napotil v deželo, o kateri niso v Evropi prav nič znali, v Rusijo. Tukaj pričnejo doživljaji mladega moža, Bilo je ob času, ko je prosluli roparski poglavar Stenko Rasin, kojega ime še živi danes v neštetih narodnih pesmih, delal velike preglavice — moskovskemu carju Alekseju Mihaj-loviču. Na čelu močne kmečke vojske je korakal Rasin, katerega časti sovjetska Rusija kot narodnega junaka, proti Astrahanu. Dolgo je že namreč ogrožal pokrajine ob reki Wolgi in o-balo Ka&piškega morja.
Fabricij je vstopil v carjevo armado, i ki ie šla proti puntarju. .Po krvavi i bitki med carskimi četami in dobro ob
oroženimi Rasinovimi bandami je padel Fabricij v ujetništvo pristašev roparskega poglavarja. Moral bi biti u-smrčen, pa ga je rešil hlapec. Fabricij si je pustil od služabnika odrezati lase, se je preoblekel v hlapca in se podal na pot z ladjo po Wolgi. V nekem mestu ob Wolgi je spoznal poljskega plemiča, ki je bil pri Rasinu nekak pri bočnik (adjutant). Poljak je prigovarjal Fabriciju, naj se priključi Rasino-vemu gibanju. Holandec se je pridružil spremstvu najbolj zagrizenega carjevega sovražnika in je igral veliko vlogo.
V Perziji.
Enkrat se je podal Fabricij na Ras!-novo povelje na izlet v neko sosedno mesto. Med potjo je bil njegov čoln napaden od perzijanskih roparjev. Mladi Holandec je bil ujet in prepeljan kot suženj v Baku, kjer je bil javno na trgu na prodaj. Neki kmet ga je kupil in ga vzel seboj na dom. Tukaj je spoznal Fabricij tri mlade poljske deklice, ki so bile tudi kupljene od kmeta kot sužinje. Zgodilo se je pač, da so se tri lepe Poljakinje zaljubile v čednega Holandca in kar vse tri so ga hotele poročiti. Zadovoljile bi se bile celo s tem, da bi postale po mohamedanski navadi žene v njegovem haremu. Fabriciju ženska usiljivost ni bila po godu in si je izprosil čas za premislek. Med tem se je oglasil pri kmetu Ho-landcev prijatelj, ki je ponudil gospodarju 400 zlatnikov odkupnine za znanca. Po dolgem barantanju je bil» kupčija sklenjena.	c
Holandec je bil zopet prost in sa ¡fa' podal v Derbent, v perzijsko mesto, kjer je osnoval apoteko, zavod, katerega v Derbentu sploh niso poznali. Izdajal se je istočasno za zdravnika, akoravno se mu niti sanjalo ni o zdravniški vedi. Pustolovec je bil dovolj zvit, da je igral spretno najbolj izkušenega zdravnika.
Zopet v službi carja.
Med tem je bila prodrla v Derbent vest, da je zavzela carjeva vojska Ast-rahan, prestolno mesto upornika Sten-ka Rasina. Fabricij je hitel v Astrahan in je razumel se prikupiti poveljnikom carjeve armade, da so mu izplačali plačo, odkar ni več služil carju. V vsej časti se je vrnil v Moskvo, kjer je stopil osebno pri carju v službo. Car je obdaroval svojega svetovalca z bogatimi darovi in ga je vedno poviševal. Fabricij ni imel miru in je sklenil, da mora poiskati nove doživljaje.
Švedski diplomat.
Leta 1677 naletimo na holandskega pustolovca na Švedskem, pri kralju Karlu XI. Švedski kralj ga je poslal, ker si je znal v kratkem pridobiti zaupanje, v važnih diplomatskih zadevah v Perzijo. Fabricij je imel povelje: napeljati trgovske stike med sever nimi pokrajinami in Perzijo. Težko založena perzijska karavana se je podala preko Moskve na Švedsko. Med potjo je bila popolnoma izropana od Rusov. Kljub temu Kari XI. ni zgubil zauoania v Fabricija. Holandec j« PO-
toval ponovno v Perzijo v spremstvu 70 mož. Perzijanski šah se je pustil natanko poučiti o razmerah na švedskem kraljevskem dvoru. Njegovo spoštovanje do kralja Švedov je skopnelo, ko je zvedel, da ima samo eno ženo. »To je najbolj čudno, kar sem čul v življenju«, je rekel Šah. Fabricij je ostal nekaj let na perzijskem dvoru. Posrečilo se mu je, da je pripeljal s svilnatimi predmeti založeno karavano iz Perzije v Štokholm na Švedskem.
Od Fabricija ustvarjene trgovske zveze med severom ter Perzijo je uničila vojna med Rusijo ter Švedsko leta 1700. Neumorni pustolovec Fabricij se je slednjič naselil v Štokholmu, kjer ga je zalotila smrt leta 1729.
Občinska trošarina in vinska zbirca duhovnikov ter masno vino. Kr. ban-
stka uprava je pred meseci razposlala vsem občinam Dravske banovine okro žnico II. št. 15.159 z dne 30. maja 1930, glasom katere Je oproščeno obdavčenja z občinsko trošarino vse vino, preje to pri zbirci, torej tudi masno vino. Danska uprava pristavlja v svoji okrožnici, da velja omenjena oprostitev do preklica.
_ Odbor za eeeno vin. V Mariboru so imenovani v komisijo za oceno vin: Peter Mijovič, za njegovega namestnika Cvetko Robič; za člane pa: Srečko Robič, Ivan Janžekovič in Alojz Šiker kot vinogradniki, dr. Julij Pfrimer in Franc Gnilšek kot vinska trgovca, dr. Vilko Marin kot zdravstveni strokovnjak; inž. Ivan Mohorčič, ravnatelj poljedelske ogledne in kontrolne postaje v Mariboru kot strokovni referent in Josip Zabavnik, vinarski nadzornik kot kontrolni organ na ozemlju vino-loške postaje v Mariboru. Pred posebnim odposlancem ministrstva za polje
delstvo bodo člani strokovnega odbora za oceno vin zapriseženi. S tem so izvršene poslednje priprave za izvajanje novega zakona o vinu.
Doma je skrival denar naš sosed in Kaj se mu je zgodilo? Tat je prišel ter mu je odnesel vseh 20.000 Din. Če bi pa denar naložil v Spodnještajerski posojilnici v Mariboru, pa bi mu ostalo 20.000 Din in še obresti! Pamet, pamet! Denar naložite v hranilnice! Pišite po položnice, da boste lahko tudi po pošti vlagali pri Spodnještajerski ljudski posojilnici v Mariboru.
Dovoljenje sla jen j a mostov. Kr. ban-ska uprava v Ljubljani ije z ozirom na to, da letošnji mošti ne bodo dosegli normalne sladkosti radi trajnega deževnega in hladnega vremena, dovolila slajenje moštov z rafiniranim sladkorjem do normalne sladkosti in sicer za sreze: Brežice, Krško, Novomesto, Celje, Šmarje, Konjice, Murska Sobota do 17%, Maribor levi breg, Ptuj, Dol. Lendava do 18%, Maribor desni breg in Ljutomer do 19%. To se mora tako raz umeti, da oslajeni mošti ne smejo vsebovati večjo gradacijo kakor je zgoraj označena. Strogo (je pa prepovedano slajenje mošta šmarnice ali moštov od drugih samorodnic (Klington, Izabela, Jork, Madeira itd.), kakor tudi mošta domačega grozdja, pomešanega z moštom teh samorodnic.
Novo sredstvo zoper rastlinske škodljivce »Garkon«. Glede tega nam poroča gospod Franc Vrečar, drevesničar v Vojniku, da ga je letos v poletju uporabljal na svojih obširnih drevesnicah poskusoma zoper razne rastlinske škodljivce. Trdi, da so bili uspehi najboljši in da je »Garkon« prekosil vsa sredstva, kar jih je dosedaj uporabljal. Proti listnim ušem je škropil v največji vročini v poletju z »Garkonom«; uši so bile popolnoma uničene, listje je ostalo popolnoma zdravo in nepoškodovano. Gospod Vrečar priporoča to sredstvo iz lastne skušnje kot najizrazitejše sredstvo za škropljenje sadnega in lepotičnega drevja in zelja proti bolhačem.
Novi bankovci s I. novembrom. S 1«
novembrom bo predanih prometu za 40 milijonov dinarjev 10- in lOOdinar-skih novih novčanic, ki so bile natisnjene v tiskarni Narodne banke na Topčiderju.
*
Vprašani® in odgovori.
J. Bž. v Č.
Katero sredstvo zavaruje sadno drevje pred zajci?
Odgovor:
Vzemite polovico, 2 kg ugašenega apna in 2 kg ilovice. Tej zmesi dodajt* * kg »Arbinola«, katerega ima edinole Kmetijska družba v Mariboru v zalogi. Te tri snovi dobro premešajte ia namažite s to zmesjo drevesna debla» približno do 2 m višine. Ta preparaj ne varuje samo drevja pred zajci in mrazom, ampak uniči tudi ves mrčeaj ki se je za prezimovanje skril pod drevesno skorjo. Poleg tega pa ima ta pre parat še to prednost, da je popolnoma neškodljiv rasti drevja in da ne vsebuje nobenega strupa.
Fr. Kom. v F.
Mo;je vino ima duh po sodu. Prosim, svetujte mi ravnanje in sredstva, s katerimi bi mogel ta duh odpraviti.
Odgovor:
Ako ima vaše vino le lahek, malenkosten duh po sodu, odpravite ga popolnoma s tem, da vino pretočite v čiste, dobro žveplane sode in da ga na ta način zadostno prezračite. Ako pa ima vino močan duh po sodu in ako se že pri vonju samem občuti plesno-ba, je za ta slučaj edina rešitev živalj« sko oglje, oziroma eponit. V tem slu« čaju pa vam svetujemo, da se obrnet« na »Kemijski laboratorij za industrijo, kmetijstvo in trgovino v Mariboru«?, mu pošljete vzorec pokvarjenega vina in tako bodete z malimi stroški odpra* vili duh po eodu in izboljšali vino.
Fe. C. v O.
V moji kleti so se na vseh stenah' pojavile stenske glivice. Ali so te gli-
DR. O. ILAUNIG:
43
TATENBAH
ZGODOVINSKA POVEST.
Še sta bila grofa Zrinjski in Frankopan na svobodi, ko se je začelo zasliševanje grofa Taten-baha v Gradcu. Njegov javni obtožitelj je bil komorni zastopnik na Nižje-Avstrijskem dr. Me-gerle, ki je trdil:
»Tatenbahova zveza z zarotniki je bila naperjena zoper cesarja, ker je Tatenbah obljubil grofu Zrinjskemu, da mu pomaga v dejanju in besedah, ker je vedel za zaroto Zrinjskega in se je meseca januarja 1670 izrazil, da se bo spomladi nekaj zgodilo, torej tudi na njega odpade del krivde. Tozadevni pismi grofa Zrinjskega je skril in sežgal; hrvatskega bana je v gradu Račje sprejel svečano ter ga slavil kot nepremagljivega vojskovodjo in mu celo prej napil kakor cesarju; svaril je Zrinjskega pred ojačenjem čet s pristav-kom, da bi prišel sam, a se boji izdaje svojih lastnih ljudi; v istem času pa se je tudi ponujal gro-
fu Drennerju, da bo vse poizvedel po konjušniku Rudolfiju in je vsled tega odpotoval.«
Grof Tatenbah se je zagovarjal izpočetka zelo previdno. Kmalu pa je, kakor ni bilo spričo njegovega omahljivega značaja drugače pričakovati, vse priznal ter je zaprosil cesarjeve milosti, milosti, katero je v istem času skušal izprositi za njega tudi p. Emerik.
Grofa Tatenbaha je nadzoroval v ječi grajski stražmojster Jurij Vampreht, ki je bil sedaj v službi grajskega stotnika grofa Brennerja. Imel je strog ukaz, da mora gledati na to, da ne pride grof Tatenbah z nikomur v dotiko ter tudi nikomur ne pošlje nobenega pisma. Če se tega strogega ukaza ne bi vestno držal, zgubi takoj službo in povrh ga še zadene stroga kazen.
Grof Tatenbah je občutil vso težo ječe. Prej navajen se gibati svobodno, uživati veselje, ukazovati ter se dati častiti, je bil sedaj v ozki, malo prijazni celici. Počasno so tekli dnevi in ničesar ni zvedel, kaj se godi zunaj, ali se kaj dela za njegovo rešitev, kaj je ukrenila njegova soproga, katero je prej tako bridko žalil.
Zdaj mu je stopilo vse pred oči, kako lahko-mišljeno je ravnal z njo, kako ji je ranil srce s svojim obnašanjem, s kako nehvaležnostjo ji je
Lepe Mrnm
za trgovce, obrfa nike, urade, kakoi tudi večbarvne razglednice, barvo* tiske in druge v svojo stroko spa< daj oče tiskanice latinici in cirilict
izvršuj c
hitro, solidno i« po najnižjih cenab
Tžsharna sp. Cirila g Mariboru
Koroška g. S
Čekov, račun štev. 10.601
Telefon interurb. št. 2iij
mmmmmmmmmmm
vice škodljive in kako bi jih mogel u-ničiti?
Odgovor:
Stenske glivice v vinski kleti niso nikakor škodljive, nasprotno celo prav koristne. Te glivice uravnavajo s svojo življensko silo temperaturo in vsebino vlage zraka v kleti. Res je sicer, da pod gotovimi okolnostmi ne vplivajo dobro na vrenje vina, radi česar jih pa ni treba uničevati, ker je ta škoda, katero te glivice ob času vrenja pri vinu napravijo, tako malenkostna nasproti njih veliki koristi, da pač ne pride v poštev. Glivice lahko odpravite s tem, da pobelite stene z beležem (ugašeno apno) in jih namažete s 5% maznim milom.
G. R. v P.
Ali shranjevanje poljskih sadežev, kakor repe, zelja in krompirja v vinski kleti resnično škoduj« vinu?
Odgovor:
Kisla repa in kislo zelje ne smeta nikdar biti v vinski kleti! V sodih, oz. bačvah, kjer je vložena repa in zelje za kisanje, se stalno poraja vrenje oc-tove kisline in te posode so vsled tega leglo in gnezdo bakterijev octove kisline. Ti bakteriji se z največjo lahkoto razširijo po celi kleti in le slučaj je, ako ne prodrejo tudi v sode, napolnjene z vinom. Kakor hitro pa pridejo ti bakteriji v dotiko z vinom, se razmnožijo z mrzlično hitrostjo vsled na novo pridobljene hrane in vino postane vsled tega cikasto. Tudi ocet sam in posoda od octa naj se ne shranjujejo v vinski kleti.
J. K. v G.
Ugleden vinski trgovec mi j« namesto parafiranja sodov priporočal uporabo »Sodolima«. Prosim, poročajte mi, kakšno sredstvo je »Sodolim« in ako ima v resnici prednost pred para-finom?
Odgovor:
»Sodolim« je najnovejše sredstvo za konserviranje sodov in je rumenkasto rujave barve. »Sodolim« se pri uporabi
razgreje do 140° C in se vlije v popolnoma suh sod. Nato se sod začepi in preobrača na vse strani tako dolgo, dokler se vlita masa enakomerno ne razlije po celem sodu. . Potem se sod odcepi in preostala snov »Sodolima« izlije iz soda. Odliti »Sodolim« se na hladnem zopet zgosti in se lahko uporablja še nadalje. — »Sodolim« ima prednost, da v sodih ne pušča nobenega duha po petroleju, katerega pač parafin vedno pušča. »Sodolim« se čvrsto spaja z dogami, prodre v lesne pore in s« nikdar ne obletuje, kar se redno dogaja pri parafinu. »Sodolim« ima v stalni zalogi Kmetijska družba v Mariboru.
Cene in seimsfisi poročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 11. oktobra so pripeljali špeharji na 41 vozeh 101 komadov zaklanih svinj, 16 voz krompirja, 3 čebule, 17 zelja in 2 sena. Svinjsko meso je bilo po 15—28 Din, špeh 18—24, krompir 0.75—1.50, čebula 2—2.25, zelje 0.75 —1, seno 70—80, pšenica 2—2.25, ječmen 1.50, oves 1.25—1.50, koruza 2, ajda 1.50, proso 2.50, fižol 2—2.50, grah 6—8. Kostanj surovi 2—2.50, pečeni 6—8. Kokoš 30—45, piščanci 25—75, raca 30—55, gos 65—75, puran 45—85. Česen 18, kislo zelje 4, kisla repa 2, gobe 1—3, jabolka 3—6, hruške 6—10, breskve 12, grozdje 6—10, mleko 2—3, smetana 12—14, surovo maslo 32 —36, jajca 1.20—1.75, med 15—18 Din.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejm dne 10. oktobra se je pripeljalo 102 prašičev in 1 ovco. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari eden po 80—100 Din, 7—9 tednov stari 150—200 Din, 3—4 mesece stari 250—300 Din, 5—7 mesecev stari 400— 450 Din, 8—10 mesecev stari 550—650 Din, 1 leto stari 900—1000 Din, 1 kg žive teže 10— 13 Din, 1 kg mrtve teže 15—17 Din. Koza 175 Din. Prodalo se je 45 komadov.
Opozorilo, da prodaja radi prezidave zimsko blago za lastno in vse drugo za znižano ceno Anton Macun, Maribor, Gosposka ulica 16.	1266
Molitve po maši z novim besedilom, kakor ga določa novi katekizem, so izšle v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Cena dosedanja.
DRUSTm
Sv. Bclienk pri Središču. Katoliško prosv. društvo vprizori v nedeljo dne 19. oktobra ob treh popoldne v narodni šoli igro «Mlinar in njegova hči«. Precej ganljivi prizori, vzeti iz vsakdanjega življenja polnoletnih ljudi vas bodo razvedrili. Želeti bi bilo, da se na povabilo igralcev in režiserja g. Franca Orešnika odzovete vsi, da vidite prosvetno požrtvovalnost ob tolikem gospodarskem delu. Zato v nedeljo dne 19. oktobra vsi, mladi in stari, na svidenje v bolfenski šoli. Bog živi!
Knjige.
Stojte! Ta letak smo priložili pred kratkim »Slovenskemu Gospodarju«. Ali ga še imate? Ali ste že naročili po ceni knjige na mesečno odplačilo? S
I.	decembrom se začne vplačevanje. Da se vse potrebno uredi, odločite se čimpreje! Ako pa bi kdo ne dobil tega letaka, pa misli naročiti knjige, naj piše ponj Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
50 — 50 — 50 — 50 — štiri skupine knjig: I. skupina 10 knjig 50 Din —
II.	skupina 10 knjig 50 Din — III. skupina 4 knjige 50 Din — IV. skupina 4 knjige 50 Din. Danes oglas, čitajte!
Sejem! Pol zastonj, pol za denar —■ tako prodaja Tiskarna sv. Cirila knjige za to zimo. Berite današnji oglas!
Dortmund-Eving, Nemčija. Srebrno poroko sta obhajala v Dortmund-Eving v soboto dne 4. oktobra rudar Franc Veternik m njegova soproga Jožefa rojena Melanšek, doma iz ¡So* štanja. Zjutraj pri sv. maši so z žlahto prejeli sv. zakramente. Na tujem niso pozabili svoje vere, pa tudi ne da so Slovenci. Popoln dne pri zabavi je tukajšnji moški zbor »Cecilija« zapel več pesmi njima na čast. ¿JI pa smo zapeli svoje stare pesmi kakor »Lepa naša domovina« in druge. — Naše narodno življenje še tukaj ni ugašeno. Imamo svojo družbo, vsak mesec pojemo v cerkvi litanije,
fS^K H1€S€€
13
bo plačal vsak kdor hoče brati zanimive spise
KAEL MAYA
ki bodo za jesen in zimo izhajali vsak mesec en velezanimiv zvezek
Naročajte
T Tiskarni sv. Cirila, nari&or. Koroška s
vračal njeno ljubezen, ki je bila pripravljena zanj žrtvovati vse.
Kaj pa je z njegovimi zavezniki? Kakšna usoda jih je zadela? Ali so na svobodi, ali so tudi zaprti, ali so kaj podvzeli, da ga rešijo?
Vse to je mučilo grofa Tatenbaha, ki je bil nestrpen ter skušal na vsak način zvedeti, kakšen je njegov položaj. Dobil je od Jurija Vam-prehta, kateremu je šla usoda nesrečnega grofa k srcu, papir, da je mogel pisati. Napisal je pismo svoji soprogi, v to pismo pa je vložil še drugo za svojega prijatelja. Čakal je ugodne prilike, da izroči ti pismi kaki zanesljivi osebi. Upal je, da bo na ta način pospešil svojo rešitev:
Ponudila se mu je taka prilika, a ravno to je bilo zanj pogubonosno.
* * *
Nad Schlossbergom se je vlačila siva megla in črna noč je razprostrla svoja temna krila pred celico, v kateri je sedel grof Tatenbah pri slabo brleči luči. Od severa sem je pihal po Murski dolini oster veter, da je žvižgalo skoz odprtine močne trdnjave na Schlossbergu.
V tej noči se je plazila v temi na zapadni strani, tam, kjer se dviga strma skala proti
trdnjavi, neka temna postava vedno višje in višje. Nočni plezalec je zdaj dosegel previseči kamen ob zunanji strani trdnjave ter zagnal z veliko spretnostjo vrv do okna celice grofa Tatenbaha. Zagnal jo je tako, da se je vrv ovila okoli železnega droga in zdrknila na drugi strani naprej, katero je drzni plezalec vjel ter se tako dvignil višje in nazadnje se je oprijel z obema rokama možne železne mreže v oknu Tatenbahove celice.
Zdajci se je pogumni plezalec pojavil pred oknom Tatenbahove celice, iz katere je gledal nesrečni jetnik. Spoznal je takoj, da se mu je približal po tej nevarni poti nekdo, ki mu prinese poročilo od prijateljev, tolažbo, mogoče celo pomoč; morda je celo prišla prava ura, da pobegne.
Spoznal je takoj tega pogumnega moža, bil je namreč Rudolfi.
Grof Tatenbah odpre pozorno okno, katerega čuvaji iz neprevidnosti niso zaklenili.
»Rudolfi, ti mi prinašaš poročilo od mojih",* vzklikne ves razburjen ter nasloni glavo na mrežo, da bi bolje slišal sporočilo.
»Da, tako je, milostljivi gospod,« zašepeče Rudolfi, »prihajam iz Ogrskega, da vam sporočim pozdrave grofice Zrinjske in drugih ogrskih prijateljev.«	„
potem pa imamo zborovanje. Slovensko gledališče smo si že tudi uredili. — Brezdelnost In revščina je tudi pri nas velika. — Bog vas iivi in našo lepo Jugoslavijo!"
Rogoznica. V petek dne 10. oktobra je za vedno zaprla utrujene oči in zadnjič sklenila oslabele roke daleč na okoli pod imenom »teta Liza« znana gdč. Elizabeta Arnuš iz Dor-nave. Prejšnja leta je v Kotmarivesi vzorno gospodinjila svojemu bratu Jankotu in z njim vred po plebiscitu za vselej zapustila prekrasno koroško žemljico. Že tam si je v večnem strahu pred nediscipliniranimi tolpami nakopala neozdravljivo bolezen, ki ji je zdaj tudi podlegla. Bila je izredno dobrega srca in imela občudovanja vredno usmiljenje do bolnikov. Na njenih rokah so izdahnili oče, dva brata in sestra Meta. Zdaj je šla pa tudi ona, da se jim pridruži onkraj groba. Bodi ji blag spomin!
Št. Peter pri Mariboru. Po naših vinskih goricah je postalo zopet veselo, saj se je pričela trgatev, črički pojejo kar na vso moč, da nam spati res ni mogoče. Zato pa prešamo ter sode s sladkim "vinskim moštom napolnjujemo, da bomo tupatam prijatelje povabili, pa po pameti ga tudi sami bomo pili. — Pretečeni četrtek smo pokopali 851etno Črnko Marijo iz Metave. Naj v miru počiva! — Isti dan se je smrtno ponesrečil brat našega vlč. g. župnika Tkavc Jurij. Pri spravljanju vinskega mošta ga je zadel rob soda na čelu tako močno, da je v par minutah izdihnil. Zapušča ženo in sedem večinoma še nepreskrbljenih otrok. Pokopan je bil v soboto na pokopališču pri Materi božji na Gorci, kjer naj v miru počiva! — Na Ponkvi pa smo le bili, čeravno nam je vreme precej nagajalo. Ogledali smo si Slomškov rojstni dom, cerkvico sv. Ožbolta, starodavni oreh, nakar smo prisostvovali pozni službi božji, pri kateri nas je posebno iznenadilo zares lepo cerkveno petje; Popoldanske prireditve so se Ponkovljani v obilnem številu udeležili ter so tudi vse lepo pripravili, zakar smo jim dolžni veliko hvale!
Sv. Peter pri Mariboru. Pretečeni četrtek Smo spremili k večnemu počitku telesne o-stanke dobre in zgledne družbenice Marijine, nekclajne kmetice na lepem posestvu, pozneje prevžitkarice Marije Črnko iz Metave. Na sedmini je prednica Marijine družbe nabrala za afriške misijone 160 Din. Vsem darovalcem iskreni: Bog plačaj!
Sv. Jurij v Slov. goricah. Možu dela čast in elava. Letos je obhajal gospod Roškar Ivan, minister v pokoju, doma pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah, 701etnico svojega rojstva. Z
vstrajno vnemo in neprekosljivo doslednostjo se je povspel s svojo prvotno ljudskošolsko izobrazbo tako daleč, da mu je zaupalo Njegovo Veličanstvo kralj vodstvo poljedelskega ministrstva potem, ko je že prej deloval v vseh gospodarskih ustanovah pri Sv. Lenartu v Slov. gor. in kot deželni poslanec v Gradcu ter kot državni poslanec na Dunaju, ko-nečno pa po preobratu v Beogradu. Radi svojega delovanja je bil ob izbruhu svetovne vojne več mesecev pod ključem z drugimi narodnimi mučeniki vred v Gradcu. Roškar Ivan je bil in je še danes pravi ljudski govornik. Vedno je bilo in je še sedaj njegovo geslo: Vse za kmeta! Njegovi govori so navdušili vsakega poslušalca za dobro stvar tako, da lahko smelo trdimo, da so Slovenske gorice tudi vsled njegove delavnosti zavedne in napredne tako, kakor malokatera pokrajina. V priznanje njegovih zaslug je imenovala tukajšnja Okrajna hranilnica Roškarja Ivana svojim častnim članom ter je poverila izvršitev spominske diplome gospodu profesorju Albertu Sirk. Ta diploma je razstavljena v izložbenem oknu tukajšnjega trgovca Antona Hra-stelja. Gospod profesor Sirk je zelo dobro pogodil zamisel. V jesenski poldanski luči stoji na sliki jablana, s katere žare gledalcu zrela jabolka, po jablani pa se vije vinska trta obložena z mnogimi grozdi. Roškar Ivan je z vso vnemo pospeševal sadjerejo in vinogradništvo. V ozadju leži na sliki bohoten travnik, za njim pa se dvigajo lepe Slovenske gorice, obdelane njive polne jesenskih pridelkov: Roškar Ivan je pospeševal poljedelstvo. Na travniku je čreda govede: gospod Roškar Ivan se je posebno trudil za povzdigo živino reje. Travnik obroblja lepo vzbočena cesta: skrb za ceste je bila gospodu Roškarju najljubše delo. Celokupne Slovenske gorice želijo zaslužnemu možu zdravja in mnogo sreče d< skrajne meje človeškega življenja!
Sv. Jurij ob Pesnici. Ob priliki blagoslovitve kapelice gospoda Mihaela Hlade je daroval gospod Hlade in njegovi sosedje za Dijaško kuhinjo v Mariboru 200 dinarjev. Bog povrni!
L|utomer. Tudi mi bomo imeli čast slišati v nedeljo dne 19. t. m. v sokolski dvorani popoldne ob treh najboljšega našega mladega goslača umetnika Rupla iz Ljubljane. Naj te prilike nikdo ne zamudi! Pred kratkim je koncertiiral z največjim uspehom v Ljubljani, v Mariboru in v Ptuju. Njegovo sviranje je čarobno. Umetnik je dovršil svoje študije na konzervatoriju v Ljubljani, v Pragi in v Parizu. Vstopnina je tako primerna, da lahko vsakdo pride. Nekaj točk nastopi že znani
koncertni baritonist Marijan Rus, kateri ji že pred leti v tukajšnji cerkvi zapel s svojim orjaškim glasom lep »Ave Marija«. Isti dan zvečer koncertirata oba umetnika še tudi v Murski Soboti. Pridite v obilnem številu!
Kapela pri Radencih. Dne 8. t. m. se je peljal gospod Josip Maršik, restavrater v zdravilišču Slatina-Radenci v Murščak k Plojevi zidanici po vino. Na potu tje je zgubil denarnico z vsebino okrog 10.000 Din. Kdor je denar našel, se prosi, da ga vrne lastniku proti primerni nagradi, ki mu bo bolj teknila, ko po krivici obdržan denar. — Trgatev bo ta teden večinoma končana. Vkljub deževnemu vremenu, ki letos vinogradnike jako draži, bo pa vinska kapljica prav dobra, pri nekaterih bo skoro dosegla lansko kvaliteto. Kar se množine tiče, seveda lansko prekaša. Treba nam je samo nekaj vinskih kupcev, ki bi nam del te žlahtne kapljice odpeljali in pre, napolnjene kleti malo olehkotili.
Šmartno ob Paki. Vlomilce imamo pri na«. Dne 1. oktobra po noči so skušali vlomiti v naš poštni urad. Najprej so nakradli orodja za vlom v železniški shrambi za orodje in pri lesnem trgovcu g. Opresniku, nato so šli na delo. Že so skoraj vlomili, kljub temu, da so vrata nova in močna in se tako odpirajo, da jih je težko s silo odtrgati, a jih je nekdo moral motiti, ker so tako naglo zbežali, da' še orodja niso utegnili vzeti s seboj. — Po noči dne 9. oktobra so pa vdirali skozi strehd v Podgori v stanovanje Ane Šumljak. Slučajno je imenovana to noč pozno prišla domot in opazila vlomilce. Klicala je na pomoč scy sede in tako naglo so jo pobrisali vlomilci, da je pozabil eden tam klobuk in obuvala. — Trgatev je pri nas zelo obilna. Žal je de-i ževno vreme povzročilo gnitje grozdja. Trga< tev bilo treba nekoliko pospešiti, zato kapljica ne bo tako dobra, kakor smo pričakovali. Graje vredno je, da so nekateri posest* niki taki, da ne morejo pustiti grozdja dozo« reti, kljub temu, da imajo samo izabelo, ka« teri deževje ne škoduje in to grozdje ne gnij«. Raje pije kislo vino, samo da je več pijač». S svojo prezgodnjo trgatvijo prisili tudi druge k enaki trgatvi. — Dne. 10. oktobra so bili taki nalivi v vsej okolici, da se je Paka kljub hitremu odtoku razlila po travnikih in njivah ter vdrla voda nekaterim posestnikom v kleti, hleve in celo v eno stanovanje. Bili smo po noči brez električne luči in okrajna cesta' je bila na več mestih pod vodo. V Gavcah se je pa utrgal plaz zemlje in skoraj zasul hišo Valenta in Mar. Pirnat, ki sta morala iskati zavetišča pri sosedih. Našla sta ga začasno pri posestnici Dvornikov!.
»Nikar me ne zasmehuj s takim nazivom,« odvrne grof žalostno, »visoki gospod je postal reven jetnik, ki mu je obupati, če ne pride kmalu pomoč. Kaj pa dela grofica Zrinjska, kaj njen soprog in Frankopan, v kakšnem stanju je zarota,« vpraša grof Tatenbah hlastno.
»Vse dobro, gospod grof. Milostljiva gospa grofica priporoča, da vztrajate in ničesar ne izdate. Računajte na njo, ona bo storila to, kar je vam obljubila. To je glavno, kar naj vam povem. Ne upam se dalje govoriti. Slišim namreč, da se bliža straža. Če Imate kako pismo, dajte mi ga hitro!«
»Tu imaš pismo za mojo soprogo, v njem je drugo za grofa Thurna. Izroči gotovo! Ko bom fcopet prost, te bogato obdarujem. Pozdravi grofico Zrinjsko!«
Grof Tatenbah izroči s tresočo se roko pismo, ki ga Rudolfi vtakne v svojo obleko ter reče za slovo:
»Potolažite se! V kratkem se bo več podvzelo Za vas. Ne bodo pozabili na vas!«
»Jaz pa ne na te,« zagrmi nato tuj glas za Ru-dolfijem. Prišel je ta glas iz ust krepkega moža Jeremija Komada, ki je stal »podaj ter gledal
proti Tatenbahovemu oknu, kjer je zapazil nočnega obiskovalca.
Toda kakor blisk se je spustil Rudolfi po vrvi, se oprijel prvega oporišča ter se kakor veverica spuščal od skale do skale vedno nižje in nižje.
Konrad mu je sledil ter je klical še dva arke-busirja, ki sta sprožila puške za bežečim: Oster odmev, zdelo se je, kakor da bi nekaj zaječalo — potem pa je bilo vse tiho.
V tem trenutku se je privlekla neprodirna megla sem gor od Mure. Nastala je taka tema, da človek še svoje roke ni mogel videti.
»Grom in strela,« zakolne Konrad, »ušel nam je, nikamor ne vidimo. Ne morem ga zasledovati, počakati moramo, da se zdani. Jutri zjutraj bomo na vse zgodaj pogledali, če najdemo kako sled.«
Preklinjaje se je vrnil Konrad z obema vojakoma, naročivši jima, da morata o tem molčati, sicer bi njim vsem slaba predla.
* * *
Bilo je dan pozneje. Grof Tatenbah je bil razburjen. Rudolfijev obisk je prišel tako nepričakovano, da ni mogel vprašati v naglici za najvažnejše stvari. Hudo ga je mučila negotovost,
Najboljša rslilama
za trgovce, obrtnike in zasebnike
so lepe fisliGuine,
kakor n. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoran-de, dopisnice, le« taki, lepaki, barvo-tiski, večbarvne razglednice in pri-poročilnice
ki ^ jih | izvršuje
v najmodernejši izpeljavi, hitro in po najnižjih cenah
Tista sv. Cirila
a Mariboru, Horoshac.5


Sv. Križ nad Mariborom. Tukajšnje bralno društvo priredi v nedeljo dne 26. oktobra, popoldne ob treh igro »Posestrimi«. Čisti dobiček prireditve je namenjen prosvetnim po-. trebam društva. Vabite se domačini in okoli Gani k obilni udeležbi te prireditve.
Slov. Bistrica. V nedeljo dne 19. oktobra se bo obhajal na prijaznem griču v Ritoznoju praznik sv. Marjete. Cerkvica sv. Marjete je popolnoma prenovljena in gotovo najlepša podružnica v dekaniji. Slovesnost blagoslovitve bo opravil monsignor Vreže. Patrocinij se na vsak način vrši to nedeljo. Za prenovitev podružnice je daroval g. Alojizj Kranj-čič 500 Din. Da bi ga mnogi posebno v nedeljo posnemali!
Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Prostovoljno gasilno društvo pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. priredi v nedeljo dne 19. t. m., popoldne po večernicah v prostorih nove šole komedijo: »Maks v škripcih«. Po igri prosta zabava v gostilni g. Senčarja. Prijatelji smeha od blizu in daleč, pridite!
Ev. Tcisiež pri Ormožu. Veselo pokanje to-pičev na predvečer dne 5. oktobra v Bukovcih je naznanjalo radostno vest, da se nasled nji dan vrši blagoslovitev prenovljene vaške kapele. Na mestu, kjer stoji danes kapela, je bil leta 1701 postavljen trioglat steber. Za njega so za dobrobit vneti vaščani kupili o-peko od podrte cerkve sv. Kunigunde na La-hončaku in jo tudi skupno zvozili na mesto. Obnovitve potreben steber so vaščani 1. 1891 podrli in pozidali sedajno kapelo. Leta 1807 •e v njo udarila strela in jo hudo poškodovala. Zato je bila leta 1908 prenovljena in tedanji od farne cerkve darovani kip Brezmadežne je bil zamenjan s sedajnim novim. Zob časa je pa že zopet razjedel zid. Zato so vaščani, v svesti si namenov, za katere so jo pozidali predniki, si šteli v dolžnost, da jo prenovijo. Z darovanimi prispevki so se plačali stroški prenovljenja. Po blagoslovitvi smo se na rpedlog gospoda kaplana spomnili potreb tomaževskega Društvenega doma ter zanj darovali 164 Din.
Sv. Primož na Pohorju. Umrl je dne 4. t.
m. Janez Lorenci, po domače stari Bučnik. Dopolnil ja 76 let. Z neumorno delavnostjo in skromnostjo si je ustvaril precejšnjo premoženje. Nevenljivih zaslug si je pridobil za župno cerkev. Mnogo predmeteov v cerkvi, tako pred vsem krasno nebo, bode dolga leta pričalo o gorečnosti rajnega očeta za čast božjo in lepoto hiše božje. Bil je tudi nad 20 let cerkveni ključar. Po njegovi spodbudi so se kmalu po vojni nabavili novi zvonovi, h ka-
veljaven od 5. oktobra 1930, z zimskim voznim redom avtomobilnih prog. — Cena 2 Din. — Naroča se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
terim je sam največ prispeval. Dne 6. oktobra smo ga ob veliki udeležbi ljudstva položili k večnemu počitku. Bodi mu Bog obilen plačnik za vse dobro, kar je storil v svojem življenju!
Socka, V nedeljo dne 19. t. m. ob treh popoldne bo sestanek cestnih interesentov za gradbo nove ceste Frankolovo—Dobrna. Vsi, ki se zanimate za to novo cesto, ste uljudno vabljeni na sestanek. — Odbor.
Priobčil A. K.
Majhen je slovenski narod. Njegovi mogočni sosedje so jako skrčili njegove meje, uničiti ga niso mogli. Niti silni turški napadi, niti besni protestan-tovski navali mu niso mogli dosti škodovati. Slovenski narod se je ohranil, ker se je zvesto držal svoje katoliške vere. Podobne zglede imamo v svetovni zgodovini. Tu opazujemo paganske narode, ki so dolgo napredovali, a polagoma je začela njihova moč pešati, in nekateri so celo izginili iz zgodovine. Vzroki za to so bili največkrat v njihovi veri. Dokler so bili zvesti svoji veri, dasi paganski veri, je njihova moč rastla. Molili so sicer malike, pa molili so jih v dobri veri, in Bog je te njihove molitve gotovo za dobro vzel, ker sv. Avguštin pravi, da je človeška duša po svoji naravi krščanska. Ko so se ti narodi pa udali razuzdanosti in mehkužnosti, ko je vera nehala biti
njihovo ravnilo, tedaj so nastopili rakovo pot, njihova slava je začela bledeti in prišli so pod tujo oblast ali so celo izginili. Naj navedem tukaj nekaj zgledov iz svetovne povestnice.
I. Egipčani.
Egipčani in njihovi južni sosedje Etijopci so bili zelo pobožni ljudje. Verovali so v posmrtno življenje; verovali so, da bodo dobri poplačani, hudobni pa kaznovani. Po njihovi veri uživajo zveličani neizmerno veselje; stanujejo na čarobnem otoku, katerega obteka in namaka nebeški Nil. — Vsled neizrečene sreče darujejo tam bogovom v zahvalo in čast neprestane daritve. Muke pogubljenih so strašne. V grobu kralja Ramsesa so upodobljene v 75 oddelkih. Tam se vidi, kako so pogubljene tepli, pekli, mučili itd.
Egipčani so silno živo verovali v posmrtno življenje. Vera v neumrjočnost duše jim je bila vodilna misel. To njihovo trdno vero so občudovai Grki in drugi narodi. Za duše rajnih so opravljali različne molitve. Iz raznih napisov še dandanes spoznavamo, da so za rajne darovali goveda, gosi, kadilo, pivo, kolače in druge dobre darove, o katerih so mislili, da jih vživajo bogovi.
Vse življenje pri Egipčanih je preši-njala verska misel. Zato so duhovnike zelo spoštovali, ne le, ker so opravljali sveto službo bogovom, ampak tudi zato, ker so bili izobraženi možje in so z dobrimi nasveti ljudstvu veliko koristili. Duhovniki so morali bolj popolno živeti kot drugo ljudstvo. Imeli so zelo stroge poste, enkrat so se morali postiti kar 42 dni zapored, da bi zatrli v sebi kal 42 smrtnih grehov, o katerih poročajo egiptovska izročila. Tiste dni jedi niti soliti niso smeli, da bi tembolj zatirali v sebi poželjivost po jedi. Duhovniki so bili zgled modrosti, čistosti in nravnosti. Drugi Egipčani so smeli imeti žen, kolikor so jih zamogli prerediti, duhovnikom je bilo dovoljeno imeti le po eno. Duhovniki so opravljali službo božjo, gojili so znanost in
lienfiFoM na M
filiojo vsab leden.
Prinaša vsakokratni nedeljski evangelij in razlago ter druge pod-učne verske članke, razen tega pa resničen dogodljaj iz misijonov »Mladostni navihanec — postane redovnik« ia mične zgodbice za deco.
Slane mesečno samo 2 Din, celoletno 24 Din. še danes si naročite NEDELJO po dopisnici na spodnji naslov:
Uprava NEDELJE, Maribor, Slomškov ira 20.
kaj je z Rudolfijem. Kakšna je njegova usoda? Ali je srečno ušel? Ali je morda bil ustreljen? In pisma? Gorje, če pridejo komu drugemu v roke, potem je zgubljen.
Ta negotovost ga je popolnoma zmedla. Tresel se je kakor otrok, ki se boji očetove šibe. Znoj mu je pokrival čelo, hotel je moliti, toda ni mogel, njegove misli so bile preveč raztresene. Pobegnil bi, toda težka vrata celice mu zapirajo pot. Vsak večji šum mu je vzbudil sum, da prihajajo vojaki, ki ga odvedejo na morišče. Vsak trenutek bi mogel vstopiti strogi mestni sodnik Peter Volk ter mu naznaniti strašno smrtno obsodbo.
Zdajci se slišijo krepki koraki pred celico. Zagrmel je močni glas Jurija Vamprehta, duri so se odprle, in zares je strogi mestni sodnik Peter Volk stal pred potrtim grofom.
Kaj pa je to? Mestnega sodnika obraz, ki je vedno kazal najresnobnejše poteze, je bil danes prešinjen s čudovito prijaznostjo in milobo.
Vljudno ga je pozdravil in rekel:
»Gospod grof, vem, da me smatrate za svojega nasprotnika, ker so moji nazori in moja služba v navzkrižju z vašim početjem. Težko mi je bilo dosedaj dokazati, da nikakor nisem nasprotnik vaše osebe. Zato pa me tem bolj veseli, da
vam morem danes sporočiti, da vaša stvar ne stoji tako slabo, kakor morda vi sami mislite.«
Grof Tatenbah se je veselo zganil, žarek upanja je zadel njegovo razburjeno srce. Vedel je, da mestni sodnik resnobno govori, saj je bila pri možu stroge resnice takšna šala izključena.
»Torej sem svoboden,« radostno vzdihne grof Tatenbah.
»To še ne,« odvrne mestni sodnik, »toda krvnikov meč je, hvala Bogu, sedaj vtaknjen v nožnico.«
Grof Tatenbah je pogledal mrko v tla, pričakoval je več.
»Sodišče je izdalo sodbo,« je nadaljeval Peter Volk, »in ni izreklo smrtne obsodbe.«
»In kakšna je moja usoda,« vpraša grof ves nemiren.
Mestni sodnik potegne izpod plašča per-gament ter prečita jetniku sodbo z dne 9. oktobra 1670, ki se je glasila tako, da se vzame grofu vse službe ter se ga obsodi na denarno globo. Tudi ostane še dalje v zaporu. To pa vse radi tega, ker preiskava dosedaj nič ni dognala, kar bi kazalo na veleizdajstvo. Vendar pa zasluži izvanredno kazen, ker je podpiral grofa Zrinjskega pri njegovih slabih namenili.
bo podučevali ljudstvo. Sploh so bili duhovniki edini učitelji v Egiptu. Šole so bile pri templjih.
Duhovniki so vodili tudi kralja. — Zjutraj so ga vzbudili ter so mu pre-čitali vsa pisma, ki so došla po noči. Nato se je kralj skopal in oblekel ter Bel v spremstvu duhovnikov k altarju, kjer je daroval bogovom. Duhovniki so pri tem prosili za njegovo zdravje in dolgo življenje; hvalili so njegove čednosti in grajali njegove pregreške. Nato je začel opravljati državne posle, pri čemur so bili tudi duhovniki glav-hl svetovalci. Hrana in pijača sta bila kralju natanko predpisana. Hrana je bila priprosta, vina je smel le malo u-živati. Sploh je bilo vse kraljevo delovanje natanko predpisano po postavi. Da je kraljeva čast bila pri Egipčanih silno velika, je samo ob sebi razumljivo.
Tudi sodniki so bili vzeti iz vrst duhovnikov in najvišji sodnijski zbor je štel 31 sodnikov. Hudodelstva so se v Egiptu strogo kaznovala. Očetomorilce so strašno mučili in nazadnje žive sežgali. Navadne morilce, tudi morilce sužnjev, so kaznovali s smrtjo. Kdor bi bil lahko zabranil umor, a ga ni, je bil tudi s smrtjo kaznovan. Jednako je smrtna kazen zadela krivopiisežni-ke. Kdor je goljufal pri meri in vagi, kdor je ponarejal pečate in podpise, takemu so odsekali obe roki. Dotomc-rilka je morala mrtvo dete držati v rokah tri dni in tri noči. Kdor je izdal vojaške tajnosti, so mu oureza-li jezik. Zapeljivce deklet kot tudi zapeljivke moških so strogo kaznovali. Vse postave so se strogo izvajale.
Sadno drevje za jesensko saditev se dobi po 15. oktobrom in sicer: Bobovec, Iianadko in Baumanova reneta. Drevje je prvovrstno ter se dobi na trimesečni plačilni rok. Naročajte takoj! Josip Raušl, Sovci, p. Sv. Tomaž pri Ormožu.
Zalivala. O požaru, ki smo ga imeli na Pečo-vju, se je zavarovalnica Banka Slavija izkazala nad vse kulantna, ker je takoj izplačala celo zavarovalno odškodnino; vsled tega občinstvu to družbo kar najtopleje pri poročamo! Franc Selšek, posestnik v Osen-ci št. 7, p. Teharje pri Celju.	1272
Preklis. Podpisani preklicujem in obžaljujem vse žaljivke, ki sem jih izrekel napram g. Jerneju Žurmanu, posestniku in predsedniku posredovalnega urada občine Velenje. Obenem se zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega zasledovanja. — Deberšek Fr., Pesje pri Velenju.	1273
Vlnotoč je otvoril Muraus, Košake pri Mariboru.	1270

ZAHVALA.
Podpisani se zahvaljujem tem potom podpornemu društvu »Ljudska samopomoč«, Maribor, za točno izplačilo pripadajoče podpore po smrti svojega očeta g. Ivana Gregorec in priporočam to društvo vsakomur v takojšnji pristop, ako še ni njega član.
Veliki Okič, dne 1. oktobra 1930.
Jakob Gregorec, sin In pov. Ljud. sam.
Kako verni, pobožni in požrtvovalni so bili Egipčani, nam pa prav posebno kažejo ostanki in razvaline velikanskih templjev. Zato piše grški zgodovinar Herodot, da so Egipčani bolj pobožni kakor vsi drugi ljudje. Ena največjih in najlepših stavb na svetu je bil tempel v Karnaka, ki je bil 1200 čevljev dolg in 360 čevljev širok. Mogočnost in veličastvo egiptovskih tem-plov opisujejo z velikim začudenjem stari obiskovalci Egipta, ki so jih videli, in novi, ko so gledali le njihove razvaline.
V templih so imeli Egipčani svoje šole, tu so stanovali duhovniki, tu so se zbirale silne množice ljudstva, ki so bogove pobožno častile. Egipčani so radi molili, molili so z razprostrtimi rokami ali so se klanjali do tal. Iz spoštovanja do božanstva so se vrgli tudi na tla ali so klečali in držali levo roko kvišku, denno pa na prsih. Bogovom so darovali različne stvari: rože, sadje, porske pridelke, kruh,- meso in živali. Darovane živali so morale biti brez telesne napake. V templih se jo širil prijetni vonj, ker so bogovom zažigali dragocena, dišeča kadila.
Tako jc bilo versko življenje v starem EgipLu. Zgodovinar Diodor piše, da je imel Egipčane za eden najsre -nejših narodov na zemlji, ker jim je dežela nudila vsega, kar so potrebovali, ker so bili pridni in pobožni, ker so se postava strogo izpolnjevale ter je povsod vladal red in poštenost. Rodovitnost dežele je bila tolika, da so i-meli Egipt za najrodovitnejšo deželo na zemlji. To rodovitnost je Egipt že od nekdaj dobival od reke Nil, ki vsako leto v gotovem času preplavi in s svojo blatno zemljo pognoji polja, da prinašajo bogate žetve. V zadnjem času se je površje obdelane zemlje zelo povečalo, ker so Angleži pri mestu As-suan napravili velikanski 1800 m dolg jez, ki zapira reko, da se celo leto po kanalih more namakati zemlja, kolikor je potrebno.
Na reki Nil so plavale mogočne la-dije, na njegovih bregovih so se vrstila lepa mesta in mogočni templi. V mestih je živelo delavno ljudstvo, v templih pa pobožni in učeni duhovniki. Povsod je bilo videti blagostanje in vse je prešinjala misel na posmrtno življenje. Zato so Egipčani stavili velikanske grobnice in visoke piramide, katere še dandanes vsak občuduje, ki jih vidi. Zgodovinar Weiss piše, da v najstarejših časih Egipta najdemo tako umevanje verskih vprašanj, da se zdi, kot bi slišali glasove prvotnega razodenja.
Ko je pa to umevanje verskih vprašanj začelo pešati, ko je zavladala verska mlačnost, razuzdanost in so se začele upeljavati razne novotarije, je tudi sreča vzela slovo od Egipčanov in prišli so pod (jarem tujih narodov. V bitki pri Peluziji leta 525 pr. Kr. so izgubili svojo samostojnost. V teku stoletij je Egipt preživel mnogo ponižanja. Za časa Ptolomejcev se je zdelo, da so se povrnili stari dobri časi, ker Egipt je štel 7 milijonov prebivalcev in Aleksandrija 8 300.000 prebival-
Samo m Ofn
rdeča ali rožasta odeja
Mm ISO Din
krasna klot odeja!
Oorno y Din
sivo vzorčasta ilanel-odeja I
1004/7
Razno".
I Trgossiii im taiiesM, Delje m
¡11 Neodgovarjajcčc se zamenja ali vrne denar. H; Zahtevajte takoj novi, veliki, brezplačni
i« ilustrirani cenik z več tisoč slikami!
m\
ci je bila prvo trgovsko mesto na svetu, toda tem hujše je bilo ponižanje, ko so Rimljani zasedli Egipt. Cezar jo imel hude boje v Aleksandriji, Oktavi-jan je izropal Egipt, Karakala je klal kot mesar. Krščanstvo je lepo vspeva-lo v Egiptu s svojimi visokimi šolami in upanje je bilo, da bodo nastopili za deželo boljši časi. S krščanstvom so se pa pojavili tudi besni krivoverci. A kmalu so prišli mohamedanski Arabci, ki so uničili krščanstvo in vso njegovo kulturo. Kot potomcev nekdanjih mogočnih Egipčanov je dandanes le nekaj stotisoč felahov (kočarjev in delavcev), ki stanujejo kot so stanovali pred tisočletji v bornih kočah, zbitih iz slame ali rogoze in nilskega blata.
(Dalje prih.)
a


Is organizacija zločincev. Največje in najbolj drzne zločinske organizacije obstojajo v ameriškem mestu Čikago. Ker so bile baš tukaj varnostne razmere obupne, so napele oblasti v zadnjem času vse sile, da bi iztrebile lo-povska gnezda. Pohod proti bandits-kim organizacijam je rodil le malo u-speha. Kot protiukrep proti oblastni preganjalni akciji je zahteval vodja vseh čikaških banditov Al Capone, da mora plačati'vsak od organiziranih tolovajev 200 dolarjev. Iz nabrane svote je osnoval kapital za podkupovanje policije. Poskus banditskega kolovodje je že uspel v toliko, ker je zagrabila policija od 26 najbolj opasnih roparskih vodij le 7. Sedaj namerava policija pasti po ženah in deci banditov in jih obdržati v zaporih kot talce, dokler se ne bodo zglasili lopovi sami na obračun. Al Capone bo podkupovalni kapital enostavno povečal in potem bodo ostale tudi žene in otroci roparskih kolovodij neizsledeni.
Zamorec v levji votlini. Londonski list poroča to-le: Pred kratkem se je podila po pustinjah severnega Trans-vala v Južni Afriki lovska družba za levinjo, ki je bila dan poprej obstrelje-na. Slednjič so našli mrtvo zver in poleg nje zamorca, ki je bridko jokal. Črnec je pripovedoval, kako so ga osumili pred več leti umora in se je rešil ječe edino le s pobegom. Cele tedne Je taval okrog, da bi našel kako varno ze vetišče pred preganjalci. Izsledil Je
votlino, v katero je vstopil že čisto izmučen. Utrujenost ga je premagala, hitro je zaspal. Ko se je prebudil, je spoznal, da se nahaja v sredi med levjo družino. Kaj se je zgodilo? Po pripovedovanju zamorca se je razvilo med njim ter posestniki brloga kmalu prijateljsko razmerje. Gost se je preživljal s koreninami ter sadjem. Nekega dne se je vrnil v tabor poglavar — lev z velikim jelenom in okusnega obeda se je udeležil tudi črnec. Od tedaj ni delil s četveronožci le stanovanja, ampak tudi hrano. Tako so pretekla tri leta. Pozneje se je odstranil iz votline levji par z odraslimi mladiči in si izbral drugo bivališče radi hrane. Od tedaj ni imel zamorec v popolni samoti druge tolažbe nego levinjo, ki ga je obiskovala v gotovih presledkih In pokazala s tem napram njemu popolno udanost. Ubogi črnec je objokoval smrt edine prijateljice, katero je našel v pustinji v dobi dolgega pro-gnanstva. Lovska družba se je zavzela za samotarja. Eden od lovcev mu je ponudil službo hlapca na farmi pri Jo-hannesburgu.
Nekaj o človeški koži. Človeška koža je nekaj zelo imenitnega. Njena važnost ne tiči le v tem, da je nekaka o-deja telesa, ampak ona je skladišče, u-reja toploto, je organ za izločanje in Občutenje. Da bomo te trditve spoznali, si moramo človeško kožo ogledati natančneje. Ako bi mogli res skočiti iz kože, kakor ljudje govorijo, in bi jo razgrnili po mizi, bi videli, da obsega kvadratnega metra. Naša koža je zelo umetno delo. Koliko je že v njej raznih žlez. Že žlez za potenje je v koži 2^ milijona. Koža je ustvarjena iz 5 plasti in je komaj 2^ mm debela. Je jcelo trdna ter elastična. Lahko se raztegne in se skrči zopet nazaj v prejšnjo obliko. Vsebina maščobne podlage moške kože znaša 13 kg, ženske 16 kg. Koža je porastena z dlakami, le na podplatih in no notrajni strani rok ne. Kožo na glavi pokriva 80.000 las, 20 tisoč dlak ostalo telo. Zanimivo je, da je barva las glede števila v tesni zvezi. 'Ženska ima n. pr. 140.000 svetlih las, ali 109.000 rujavih, ali 102.000 črnih, ali 88.000 rdečkastih. Lasje so zelo odporni. Kitajec se pusti v cirkusu obesiti za kito. Lasje na glavi vzdržijo dvojno težo telesa. Na vsak posamezni las lah ko obesimo utež 50 gramov. Las se da nategniti za eno tretjino prvotne dolgosti. človek lahko izpoti v uri 2^ litra vode.
MOSl.
Mogočen minister neke tuje države ,'e sklenil, da bo pustil zgraditi preko Velike reke most. To delo bi naj bilo največje tehnično čudo vseh' časov. Vlada je dovolila za most 200 milijonov. Gradba je bila javno razpisana.
Iz vseh delov sveta so se oglasili gradbeni inženerji. Minister je pregledal in preštudiral vse načrte In je iz-
bral 10, ki bi naj prišli v poštev pri ožji volitvi. Odločitev je trajala več tednov. Nekega dne se je dozdevalo, da bo dobil delo nemški inžener, drugi dan pa so že govorili, da bo gradil Anglež. Po preteku nekaj ur je bila tudi ta vest preklicana in stavbenik iz Či-kage se je veselil največjega upanja. Dne 28. avgusta je poklical minister inženerje k sebi. Prišlo jih je le devet. »Gospodje«, je pričel minister, »število navzočih se je skrčilo za enega. Bil sem prisiljen k temu koraku, ker je bil ta gospod tolikanj drzen, da mi je ponudil podkupnino par stotisoč. Bila je moja dolžnost, ker sem sluga države, da sem pokazal temu gospodu vrata in pri tej priložnosti naglašam še enkrat, da se bo izvršila podelitev dela le na podlagi strokovnjaških razmo-trivanj in da ne bodo igrali pri tem niti najmanjše vloge osebni ali politični vplivi. Gospodje, jaz vas pričakujem prihodnje dni vsakega posameznega v moji pisarni, da bom z vami še enkrat pregledal vsak načrt. Hvala lepa, gospodje!«
Po tem razgovoru niso bili gospodje inženerji nič kaj dobre volje. Videti je bilo, da je podelitev dela odvisna le od slučaja, ker so bili že v naprej izključeni uplivi ter posredovanja. Stavbeniki so se razlezli po hotelih in so skušali podpreti vsak svoj načrt s tehničnimi in računskimi prednostmi. Minister jih je poslušal molče vsakega posameznega. Pokimal je: »Vaša razprav ljanja so me zelo zanimala. Hvala lepa!« — »Ali lahko upam, gospod minister?« — »Ej, seveda«, je tolažil minister nestj-pneže, »odločitev se bo izvršila pismenim potom.«
Osmega dne se je pripeljal francoski inžener iz Pariza. Bil je najlepši poletni dan. Solnce je žgalo z neba, na katerem ni bilo niti sence kakega oblačka. Vremenski preroki so napovedovali stalno najlepše vreme. Tudi kake nevihte so bile izključene.
Francoski inžener se je pustil javiti pri gospodu ministru in je bil sprejet. Koj pri vratih se je globoko priklonil in vprašal: »Gospod minister, vi ste me pozvali?« — »Da. Še enkrat bi rad slišal vse podrobnosti vašega načrta. Imate gotovo risbe seboj?« — Inžener se je priklonil še enkrat in odgovoril: »Gospod minister, načrtov nisem prinesel seboj.« — »Ste jih pozabili?« — »Ne, nalašč jih nisem vzel seboj. Pred mojim hotelom ni bilo nobenega fija-kerja, moral sem peš k vam. Nisem hotel jemati seboj dragocene risbe, ker jo imam le v enem izvodu in bi bila brezmejna škoda, ako bi jo izpostavil nevarnosti dežja.« — Minister je bil ves iz sebe ter začuden: »Dežju? Zunaj vendar sije solnce!« — »Gotovo, gospod minister«, se je smehljal inžener, »vendar najkasneje v 10 minutah bo deževalo, kakor bi ulival iz škafa.« — Minister je stopil k oknu. »Izključeno. Daleč naokoli ni niti enega oblaka.« — Inžener je nadaljeval bolj potihoma: »Kakor pač mislite, gospod minister. Jaz trdim, da bo lilo tekom 10 minut in sem pripravljen tozadevno z gospodom ministrom tudi staviti. Stavim 2 miliiona. da bo deževalo.« — Minister
se je obrnil in gledal nato dolgo v Fran coza. Nasmeh mu je zaigral na obrazu. »Dobro. Stava velja!«
Minister je dobil stavo. Gradba mostu je bila podeljena pismenim potom francoskemu inženerju iz Pariza.
NAŠODECO
MOČVARJEVE SANJE.
Močvar je bil pravi prepirljivec. Zopet enkrat je hvalil v gostilni »dobre stare čase« nad vse ter je postal ves besen, ko so mu drugi ugovarjali. Po njegovem mnenju se ni za kmeta napravilo prav nič in bi bilo bolje, če bi se bilo pustilo vse, kakor je bilo prej. Ako bi vsak delal tako kakor je delal pra-ded, bi danes bilo vse bolje v deželi. S tem je udaril Močvar po mizi, da so kozarci kar odskakovali, je plačal in šel.
Kmalu je bil doma v postelji, ker ni imel daleč. Zadovoljen se je raztegoval. V njegovi glavi se še niso umirile misli na prejšnjo dozdevno zlato dobo; vse drugo je bila neumnost, samo dobri časi in praded so mu ugajali. Tedaj je zaspal in imel čudne sanje.
Stal je pred 3vojo hišo, pa vendar ni bila prava. Kjer bi moral biti travnik, se je razprostiralo močvirje. Hiša je imela prav siro^ mašno slamnato streho, podobna pa je bila bolj svinjaku kakor prostoru za ljudi. Ko 86 je Močvar baš hotel razjeziti nad zanikrnost-jo, ki je sevala iz vsega, kar je bilo v hiši in okoli nje, je stopil star mož iz hiše. Za sabo je vlekel suhega konja ter ga je vpregel pred plug. Močvar je stopil do starca in ga je po-prašal:
»Zakaj ne izsušite močvirja?«
»Nimam časa.«
»No, to ne bi bilo slabo. Kaj pa delate drugega?«	%
»Tlako opravljam. Najprej pride na vrsto graščakovo polje, potem šele moje.«
»Zakaj si pa hiše malo ne popravite?«
»Nimam denarja, moram plačevati desetino.«	•
Seveda, Močvar je že slišal nekaj o tlaki In desetini. Bilo je toliko dela za tuje ljudi, da človek ni prišel do lastnega, in treba je bilo toliko plačevati, da doma ni ostalo prav nič.
»Torej niste kmetje, ampak hlapci!«
»Ti si gotovo velik gospod?« je menil stari.
»Večji ko ti. Kakšen plug imaš? Saj je tako raven in plitek, da komaj malo zareže * zemljo.«
»Popravi ga!«
»Ni umetnost. Kako pa izhajaš z orodjem? Kako je na polju?«
»No, še tako. če mi divjačina ne bo napravila preveč škode in če graščak ne bo imel na njivah lova, bo že še za ženo in otroka.«
»Kje pa imaš ženo?«
»V koči. Že leto in dan ima groznico.«
»Razumljivo, v tej luknji in ob nezdravi vodi. Kaj pa pravi zdravnik?«
»Ga ni treba. Kadar jo trese groznica, govorimo čez njo blagoslov za groznico.«
»Imaš otroke?«
»Da, fanta. Zdaj hoče v tujino in je šel hi graščaku za dovoljenje prosit.«
»In to mirno pustite? Mi bi se bili že davno zbrali, pa bi bili tistemu gospodu poslali pismo —«
»Ko pa ne zna nihče pisati.«
»Pa gotovo so vam vsem pokazali tisti spis, po katerem morate biti tako poslušni?«
»Saj nihče ne zna čitati!«
»Vidim, vidim, živite kakor živina, tudi neumni ste tako!«
»Kaj?« se je znrežal starec, »aH je tebi bolje? Bodi tedaj vesel, ali mene ne žali, jas m sem tvoj praded.«
r
Pri tem se je Močvar prebudil.
Od te dobe nikoli ne udari več po mizi, ko se govori o »dobrih starih časih«.
BOŽJE DELO.
1.	Kdo je napravil lepi svet, vse kar je blizu In daleč? Kdo je postavil na nebo solnc^, luno in zvezde? Odkod velika množina živali? Kdo je ustvaril polje, hrib in dolino ter cvetice, drevesa in plodove?
2.	Kdo je izlil bogato vodo v reke in jezera? Kdo razsipava po zimi snežinke? Kdo ukazuje vetrovom, da vejejo? Kdo izliva dež na livado? Kdo vodi oblake, rosi na travnike, na polja, trte?
3.	To vse, vse, veliko in malo, je tvoje delo, Nevidni! Ti si Prvi, Ti sam si Stvarnik in Ohranitelj. Po Tvoji moči, na Tvoje povelje sem jaz, je vse, veliki Bog! Po Tebi je postalo Vse.
J. K. Lavater. PREHRANA IN PREBAVA.
Dokler živimo, se naše telo obrablja v vseh svojih delih in more trajati samo tedaj ter ostati pri moči, če zopet dostavimo, kar se je bilo porabilo. Obrabo naših telesnih delov in potrebno obnavljanje imenujemo izmenjavo snovi. Dokler se ta vrši, živimo, ko preneha, umremo — mrtvi smo. Če je izmenjava snovi nezadostna ali nepravilna, tedaj zbolimo.
Glavni sestavni del človeškega telesa tvori voda, ki jo nahajamo v vseh, tudi v trdnih telesnih delih.
Da se človek počuti dobro, mora svojemu telesu dovajati na dan precejšnjo količino vode. To se zgodi tudi tako, da ima vsa hrana, ki jo uživamo, v sebi vodo. Razen vode ima naše telo še razne druge sestavine- katere dobiva istotako potom uživanja hrane.
Če si hočemo ohraniti naše življenje ter o-Btati zdravi, tedaj moramo izbirati tako hrano, ki je za obnovo našega telesa neobhodno potrebna. Vsako hrano pa je treba, če nam naj koristi, v prebavnem aparatu tako predelati, da stopijo njeni deli v naš krvni obtok In morejo od tam vplivati na vzdrževanje telesa. Čimprej in čim laže dospe hrana iz prebavil v kri, tem bolj jo moramo smatrati za lahko prebavno.
Dosti je ljudi, ki ne znajo svojih hranil prav izbrati. Nekateri jedo preveč mesi in jajc, drugi ne znajo hrane tako pripraviti, da bi bila hranilna in lahko prebavna. Boli ko je kaka jed tekoča in mehka, tem hitreje jo moremo prebaviti. Trdo hrano, morda še celo malo prežvekano, telo izloči skoro neprebavljeno; torej telesu ne more nič koristiti.
Prebava se začne, ko damo jedi in pijače v ustno duplino. Tukaj razdrobimo trdo hrano B zobmi ter jo pomešamo s slinami. »Dobro prežvečeno je napol prebavljeno!« pravi pregovor. Nezdravo je, če jedila prehlast.no požiramo.
Ko dospejo jedila in pijače v želodec iter tam ostanejo daljšo ali krajšo dobo, vsesa želodčna stena v želodcu razmehčano hrano in jo prevede v krvni obtok. Trdne snovi pa so prepojene z želodčnim sokom in s slinami v zmes, katero poriva želodec, ki se more skr-
čiti in razširjati, ven v čreva. V nekem delu črev se pomešajo še z zmesjo žolč in odcedki trebušnih žlez. Velika množina sesalnih žilic, ki obdajajo črevesne stene, izloča iz zmesi najfinejše soke ter jih prevaja v kri. Čimdalje se poriva zmes po črevesju, tem manj ima v sebi dobrih, tekočih sestavin. Neprebavni snovi telo odpravi.
Pri zdravem človeku prepolnjuje jedila vob če pot po prebavnih organih v dobi 12 do 18 ur.	f
PRAVILA ZA HRANITEV.
1.	Vsako jed dobro prežvečil
2.	Jed naj ne bo ne prevroča in ne premrzla. Zlasti škoduje hitra menjava.
3.	Kadar ješ, ne govoril
4.	Jej počasi!	:
5.	Ne misli pri jedi na druge stvari, ampak samo na jed! Potem bo koristila največ.
6.	Ne pij preveč tekočine med jedjo!
7.	Kadar ti jed najbolj diši, odloži žlico! To je za zdravje zelo važna zahteva.
8.	Ne jej preveč zvečer! Potem ne boš nemirno spal, niti te ne bodo nadlegovale neprijetne sanje.
REŠITEV UGANK.
Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Kdor ne dela, naj tudi ne je. Kdor pare ne spoštuje, dinarja vreden ni. Kdor ne zna slušati, ne bo znal zapovedovati.
Kdor ne seje v mladosti, ne mor« žeti y
starosti.
i
moč
meč
med
led
len
lan
r	e	J	e	n	
d	r	U	g	a	
n	a	G	e	1	1
v	1	O	S	a	i
m	a	S	1	0	f
b	e	L	e	e	A
v	r	A	n	a	J
1	0	V	e	C	
b	1	I	z	u	t
r	u	J	a	T	
b	1	A	1 g	o	
V PREMISLEK.
1.	V trgovino pride kupec, kupi blaga za 40 Din in plača stotak. Trgovec nima drobiža in pošlje vajenca menjati k drugemu trgovcu. Vajenec prinese drobiž, trgovec izplača kup-: cu 60 Din in ta odide z blagom. Čez nekaj ur, pride trgovec, kjer je vajenec menjal stotak in pravi, da ni pravi, ampak da je ponarejen. Prvi trgovec mora izplačati drugemu drug s'.otak, ponarejenega pa uničiti. Koliko škode ima prvi trgovec?
2.	Ima telo kakor mačka, glavo kakor ma8-ka, rep kakor mačka, kremplje kakor mačka
—	pa le ni mačka. Kaj je to?,
3.	Kdo krade, pa ni tat?
SMEŠNICE.	v .
Velika korist. Prodajalec ur: »Oče, tole u«f kupite! Hodi en teden, ne da bi jo navili.« = Sinček: »Oče, saj res, kupite to uro. Bog ve, kako dolgo bo hodila, če jo navijete, če že hodi brez navijanja cel teclen.«
To je kaj drugega. Oče-profesor sinčku: »Glej, kakšen sil Vsega imaš dovolj, pa ss nočeš učiti. Jaz sem bil kmečki sin, težko mi je bilo učenje, večkrat nisem imel ne zajtrka in ne večerje, pa kljub temu sem imel veselje do učenja.« — Sinček: »Da, pa pomisli, da si bil ti sin kmeta, jaz pa sem sin profesorja.«
Radovednost. Učitelj začetnikom: »Tako, in zdaj veste, kedaj morate prihajati v šolo, kje je prostor za vsakega učenca in kam spravi svoje stvari. Kdo bi še hotel kaj vedeti, naj vstane! No, Tonček, kaj bi še ti rad vedel?«
—	Tonček: »Gospod učitelj, kedaj pa začnejo počitnice?«
Učenec iz poštene hiše, dober računar, zdrav, močen, z dobrim šolskim spričevalom se sprejme takoj v trgovino mešanega blaga A. Golenko, Sv. Miklavž pri Ormožu. 1267
Viničar, priden, 2 do 3 osebe, se sprejme za obdelovanje majhnega vinograda in polja. I. Jaušnik, Spodnja Sv. Kungota (Murgra-ben).	1262
Prodam posestvo, 13 oralov zemlje. Ješovnik Martin, Bačkova 22, Sv. Benedikt v Slov. goricah.	1263
V najem vzamem malo posestvo v bližini Maribora. Vissiak, Janžev vrh, Brezno-Ribni-ca, poštnoležeče.	1265
Kupim posestvo, srednje ali veliko, z dobrimi poslopji, v prometnem kraju. Naslov v u-pravi lista pod »Mirni dom«.	1264
Šestletna deklina se da za svojo. Naslov v
upravi lista.	_1261
Majerja s štirimi delavskimi močmi iz okraja Maribor sprejme Lininger, Maribor, Koro-ščeva ulica 32.	1268
Hlapec, star nad 30 let, se sprejme, župnišče Črešnjevec pri Slov. Bistrici.	1269
ALI VAM je že znana trgovina z 2eleznlno
FRANJ0 VRAM, PTUJ
(mod sreskim poglavarstvom in gostilno g. Zupančiča) 'n njene izvanredno nizke cene, vsah v to stroko spadajočih predmetov, kakor: železne kotle, alfe, železne, pocinkane in ploščevinaste posodo, peči, štedilnike, dimne cevi, pa-lično in obročno železo, žičnike, vsakovrstno orodje itd. 1179	Obiščite in prepričali se boste!
E E E E E E E E E E
Nagrobni spomeniki!
Se priporoča Koban, kamnosek, Rače pri Framu.	1238
Viničar z 2 ali 3 delavci se sprejme. Naslov v trgovini Maribor, Grajski trg št. 2.
1237
250 Din na dan
zaslužite v Vašem okraju. Pišite tovarni Per-son, Ljubljana, poštni predal 307. = Znamko za odgovor! 1171
Tri vinogradniška posestva na prodaj, nahajajoč se v občini Slatina v Halozah, tik ob okrajni cesti. Vsako posestvo obstoji iz vi-? nograda, sadonosnika, gozda ter v dobrem etanju nahajajoče se stanovanje, hleva in kleti ter se proda po nizki ceni. Pojasnila' daje: Davorin Tombah, Maribor, Zrinjskl trg 6.	1287
Inventarje, cerkvene račune pride delat duhovnik v pokoju. Naslov v upravi lista.
Kmetska delavna moč, samski ali oženjen, ki skrbi za živino, dobro molze, vešč tudi vi-nogradnega dela, zmožen nemškega jezika, se sprejme pri Strugel, Št. Ilj v SI. g. 1255
Pozor kmetovalci! Mavec (gips) za gnojenje dobavlja po izjemno nizki ceni Din 30.—= za 100 kg, dokler zaloga traja Rudolf Der-gan, trgovec, Laško; isti kupi tudi vsako množino bukovih in hrastovih pragov (šve-lerjev), ter razne vrste trdega lesa za žago.
1216
Posestvo v najem! V bližini Celja, tik železniške postaje se da pod ugodnimi pogoji z ali brez inventarjač Natančnejša pojasnila: M. Ternovec. Celj«, poštno ležeče. 1182
Pol zastonj!
SEJEM IX
Pol za denar!
Da se za zimski čas oskrbite z dobrimi in obenem cenenimi knjigami, prodaja
TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU
sledeče skupine knjig:
I. skupina: 10 lilBflfi
m Bili 50 -:
V libijski puščavi, povest......
Zgodba o nevidnem človeku, povest Smrtna past, detektivska povest . . Moj stric in moj župnik, povest .
Živ pokopan, povest.........
Iz otroških ust, I. del (smeš. dogodbe) Iz otroških ust, II. del (smei. dogodbe) Jugoslovanski Piemont,zgod.knjiga Zgodovina Maribora, zgod. knjiga Dr. Jeraj: Socijalno vprašanje . .
Din
12-
7-
»•—
4 — 8 —
850 16— 7-—
20'— 28-—
II. skupina: 10 Kll|l|f
namesto Din 119 50 samd Din 50'-napoleonskega vojaka,
Zgodbe
povest ..................
Izpovedi socijalista, povest.....
Zadnji Mohikanec, povest.....
Meško: Legende, povesti.......
Slovenska žena, zgodovinska knjiga Prekmurski profili, narodopis.knjiga Dr. Kotnik: Lesičjak, narodopis.knjiga Dr. Jeraj: Ob skrivnih virih, vzgojna
knjiga .................
Rokovnjači, povest..........
Čestitke mladine ...........
Din
12-— 16-— irle— 10'— 6"— 4-—
14-— 16-— 3-—
III. skupina
za
namesto Din 108'— samo Din 50''
I£eller: Dom, povest . .........Din 22-—
Zmavc: Vinarstvo, vezano ...... , 60'—
Vojaški novinec, povest....... , 6'—
Dr. Jeraj j Socijalno vprašanje . . „ 281—_
IV. skupina: 4
m Din 50"
namesto Din 105-— samo Din SO-' Crnl krtt pri Hrastovcu, povest . Din 18-—
8adar: Hmeljarstvo.......... , 60 —
AchUitner: Planinski kralj, kmctska
povest.................. . 26'—
Jugoslovanski Piemont, zgodovinska knjiga . ...........
7 —
namesto Din 101'— samo Din SO'«
Za slučaj, da kaka knjiga v skupini poide preje kot druge, si TISKARNA SV. CIRILA pridrži pravice iste nadomestiti z drugo knjigo, ki pa mora biti iste ali višje cene.
Denar je poslati naprej in natančno oznaniti, Mm sfeapiaa se narodi.
Poštnina se zaračuna posebej, in sicer za vsako pošiljko Din 12"—, tako, da naj vsak pošlje Din 62'— naprej, ker se bi sicer poštnina povzela, Kdor naroči vse štiri skupine in pošlje Din 200 — naprej, dobi knjige poštnino prosto. Kdor naroči pa posamezne knjige iz označenih skupin, jih dobi za ceno, kakor je istotam označena. Javite tudi natančen naslovi Zgoraj določene znižane cene veljajo, dokler traja zaloga, najdalje pa do Božiča 1930.
Posluiite se položnfss, bi jo dobite na usafe! pošli. Ee&ousa št. TIskarne sj. Cirila v Priboru |s 10.802.
Istočasno, ko nakažete denar, sporočite tudi na dopisnici ali na drugi strani položnice, za katero skupino oziroma knjige denar pošiljate.
Naročila za vse slovenske knjige, ki so stalno na zalogi, kakor tudi za vse knjige drugih jezikov sprejema
TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU Koroška cesta žt. 5 aH Aleksandrova cesta št. ©.
Pol zastonj!
Naročile dobre knjige!
Pol za denar!
Dekle iz boljše kmetske družine, ki razume tudi nekaj nemško, se sprejme, da se uči kuhati. Za časa učenja se plača mesečna odškodnina. Vpraša ali predstavi se pri: Pichhler, Društveni dom, Vošnjakova ulica 3, Ptuj.	1248
Čevljarskega vajenca
Veržeji.
sprejme Grantaša v 1241
Hlapec in dekla
89 iščeta na kmetijo blizu Slov. Bistrice. Vel se izve v pravništvu »Slov. Gospodarja«.
Za lesen in zimo
kupite vse oblačilne predmete najceneje pri tvrdki
i« i VI»
s
Manüor, Alettsantirofa cssM 1$
szšla. J^
Blasnfkova
za nasodno leto 1031.
ki ima 365 dni.
„VELIKA PRATIKA" je najstarejši slovenski koledar, kije bil že od naših pradedov naj bolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
V »Veliki Pratiki« najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — soinčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — koledar za pravoslavne in protestante; — poštne aoločbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, v Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — tabelo hektarov v ^ oralihj
—	popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami}
—	oznanila predmetov, ki jih rabi
kmetovalec in žena v hiši. Cena 5 Din« »VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko ^naroči tudi pismeno pri založniku:
ti§M 3. EmM hssI. d. d. y Ljubljani. 1200

USTANOVLJENA IETA 1881
CIUS
Sprejema hranilno vloge od vsakogar, Jih obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost ln izplačuje točno.
e t j e
v lastni hiši Narodni dom
Za varnost hranilnih vlog famči poleg lastnega ahiivnega premoŽenja po Wm i0©,09®.©00 — —===== Se lastna glavnica in rezerve, hi znaSajo shupaj nad Din 14,5©9.®®0-.
Maribor
Aleksandrova c. št. 11
Podružnici:
Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga.
(v lastni hiši)
004848482323534848485348005389482353000253485348000202480053532353484823535323234801000000020101482301234800012301010201020000020001232348535301022323230200534853002323534823020102010000534848485353234853234848530100010201234853239148485323000153
Iščem dekle, ki je vajena vsega gospodinjskega dela, zna dobro kuhati in dobro kruh peči. Nastop takoj, plača po dogovoru. Naslov v upravi lista pod »Zanesljiva«.	1189
Froda ss posestvo z novo zidano hišo, tričetrt orala sadnega vrta, dve veliki njivi, sredi Savinjske doline. Pripravno za vsakega rokodelca. Cena 68.0000 Din. Poizve se pri Pavlu Košenina. Gomilsko.	11S6
pohištvo, preproge, linoleum, zavese, odeje, macrcce, vložke, tkanine za pohištvo, gradi za madroce in celoine garniture za postelje itd. — najboljše in najcenejše pri	1192
Mo Frets, faite, Bosposba ulica ZO
Cenike dobite brezplačno.
Kje dobite lepe trpežne moške in damska štofe: hlačevino, platno, tiskovine, parhand, krojaške potrebščine, srajce, kravate, naramnice, nogavice, dokolenice in še veliko drugih predmetov po zelo nizkih cenah?
Pri
ta Mis», Celje, Krslja Petra c. 15.
Istotam kupite moške štofaste obleke že od 240 Din naprej. Štofaste obleke za fante 11 do 16 let od 200 Din naprej. Moške hlače štofaste od 90 Din naprej. Moške hlače cajgaste od 47 Din naprej. Moške površnike, ovratnik iz krzna od 400 Din naprej. Nadalje dežne plašče (Trenscoat), črne zimske suknje.
Lastna izdelovalnica usnfatih snkenj itd. Nakup neprisiljen!	1175	Solidna postrežba!
No. 7639/2
Dražba lova.
Lovska pravica krajevno občine Kumen so da potom javne dražbe do 31. marca 1935 v zakup Dražba so vrši v petek dne E4. oktobra 1930 ob 9. uri predpoldne v prostorih srezkega načel-Btva v Mariboru v sobi št. 35.
1254	Sreski načelnik: Dr. Hacin 1. r.
1259
Ali se želite
giiifa in prodna
temeljito rešiti?
Reuma je strašna in zelo razširjena bolezen, ki se ne izogne niti bogatašu niti siromaku in išče žrtev, kakoi v palačah tako tudi v kočah. Prerazlične so oblike, v katerih ta bolezen nastopa, največ bolezni je pa takih, ki se naziyajo z najrazličnejšimi imeni, medtem pa niso nič drugega kakor reumatizem. Enkrat bolijo kosti in členki, drugič členki ots-čejo, pohabljene roke in noge, trganje, zbadanje v raznih delih telesa: celo oslabijenje vida, vse to so posledice reu-me in bolečin v kosteh. Kakor so različne oblike, s katerimi se bolezen pojavlja, ravno tako številna so mogoča in hemogdfc na, miksture, mazila itd., ki se trniemu človeštvu ponujajo. Večina teh sredstev ne more popolnoma 4 aviti, kvečjemu bolečine samo ublažiti. To, kar Vam mi priportroamo, je popolnoma neškodljiva
zdravilna pijača, kamera je že mnogim bolnikom pomagala. Naša kura je izborna in deluje hitro. Da pridobimo čim več pristašev, smo sklenili vsakomur, ki nam piše, poslati popolnoma brezplačao našo interesantno in poučno razpravo. Kogar torej mučijo bolečine in kdor se želi teh bolečin hitro, temeljito in brez nevarnosti iznebiti,
naj še danes piše na:
RUBiiST MBHŽBE, forMHniBrsiiBrf, Eruciisaiepstrasss Hr. S, Rbt. Z?.
lÉÉïftii*!
i;a zdravila, meetid-
Fanta z dežele, močnega za vsako delo in vajenega živine, sprejme Martin Pere. Celjo-Zavodna.	1257
Hlapec za vole, oženjen, so sprejme. — Oskrbništvo Slivnica pri Mariboru. 1256
tojersha sadjarska zadruga
nakupuje vsako množino vse vrsle 1195
namiznih kot presnih jabolk
plačuje najvišje dnevne cene in prevzame blago vsak dan v Miklošičevi ulici 2.
.SPOT" A„ O. SA CEMENT PORTLAND, SPE.ST.
Generalno zastopstvo „ALPEK0" TRG. 1NDUSTR. DRUŠTVO, Ljubljana, Masarykova 23.
Prostovoljna dražba vinogradnega posestva z vsemi pritiklinami in premičninami se vrši v nedeljo 19. okt.t.l, ob 9. uri v Spodnjem Prebukovju pri Slov. Bistrici. Vladimir Vošnjak. 1258
Kdor hoče biti najlepše
fotografiran
naj se posluži fotografskega ateljeja „ELI" v Mariboru, Aleksandrova česta št. 1, II. nadstropje (nasproti frančiškanski cerkvi). 1111 Za naročnike z dežele znižane cene'
Kdor prinese ta izrezek ateljeju „ELI* dobi eno sliko zastonj.
Mastno hranilnica mariborske oblasti
Centrala: NARIBOR, Trg SvoEjosK 3. Podružnica: CELIC, Cankarjeva II, nasproti poŠte.
(Preje: fuZnoSfo jersho hranilnica, Celje).
Dovoljuje vsakovrstna komunalna, melij orači jska in hipotekama posojila, daje posojila na vrednostne papirje in » tekočem računu, eskontira in reeskontira menice, izvršuje žirovne in kontokorontne posle in vsa druge v denarno stroko spadajoče transakcije.
Sprejema Vloge na vložne knjižice in tekoči račun od zasebnikov, ustanov in drugih denarnih zavodov ter jih ObreSfUje nO jUgOdlie fSC. Za vse obveze Oblastne hranilnice mariborske oblasti |dm€l drOVSHa bOEIOVlHO a vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo.
■	zalo so naložbe v zavodu pupllarno varne. <
Vlagateljem izven Maribora in Celja pošlje na zahtevo položnice.
662

4 4 4
4 4 4>
A, aK A AAAAAAAA ^ A, Jk A Ajš
4
najboljše in najvarnejše pri
Spodnještajerski Ijudshi posojilnici v Mariboru
Gosposka ulica
r. z. z n. z.
Ulica 10. oktobra
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri, HflJ- Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev.
Za varnost hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
>
> > >

«■M» «nremif
^r w v ^r	w v w
v v
Dobro in poccni blago
je kupi t Trpinovem-Tekstiineni' Bazarju 1043	v Mariboru, Veirinjska ulica &lev. 15
los. Pristovšeh, pasar in sreHrar,
izdelovaielj kovinskih predmetov, delavnica za cerkveno Orodje in posodo. Popravila, pozlačenje in posrebrenje.
Celje, Prešernova ulica 21.	1174
Manufakturna trgovina
Franc Urch / Celje
priporoča cenjenim strankam svojo veliko zalogo raznega, vsakovrstnega manufakturnega in modnega blaga.
Največja izbira! Najboljša postrežba!
Nizke cene!	976
©ooooooooo
zaloga:
Stekla
Porcelana
Svetiljk
Ogledal
Okvirjev
Slik
Kipov
Vsakovrstnih šip i. t. d.
ntSTMIM
CELJE
Prevzema vsa stavbna in druga steklarska dela. Najnižje cene in solidna postrežba. 23
>000000000
Verno ogledalo
¥ašega gospodinisftu
je Vaše perilo. Njegova duliteža belina bo Vaš ponos, dolgotrajni uporabnost Vaša korist Dosegli boste oboje s pravim
terpentfnovlm milom
122«
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
judslii posojilnici v Celju
■= registrovani zadrugi z neomejeno zavezo ■	*
v novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Stanje hranilnih vlog znaša nad Din 85.0OO.OOO'-. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv In hiš nad 3000
1 -- . "' 11
žlanov-poscsinikov z vsem svojim premoženjem.
Rentni davek plačuje posojilnica iz svojega In ga ne odteguje vlagateljem.
Tiskar; Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar y Mariboru. Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru,
3097014835570029399459259197015749572623525266253759950945722709593666025950