Poštnina plačana v gotovini.
ŠTEV. 13.
Posamezna številka Din 1*-LETO V.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemšl nedelje In
praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din SO'—.
Neodvlsan političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. Ul RAVNISTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633«
Vlada najvrednejših.
Na kongresu demokratske stranke je dejal g. Davidovič, da hoče koncentracijo skupin in koncentracijo strank in preko te koncentracijo osebnosti. Hoče koncentracijsko vlado, ki bi morala biti koncentracija najboljših med dobrimi, najsposobnejših med sposobnimi in naj-poštenejših med poštenimi.
Lepe so bile te besede g. Davidoviča, toda vse prej ko nove. Vlada najvrednejših bi morala že davno biti vsakdanjost in čisto samoposebi umljivo bi moralo biti, da so na vladi le najsposobnejši, najpoštenejši in najboljši naši ljudje.
Toda samoposebi umljiva stvar je za enk?at v Jugoslaviji — in tudi marsikje drugod — čisto nemogoča. Zlasti pa še ni izvedljiv ta ideal s pomočjo kake koncentracije naših strank. Naj bo ideal, kakor ga je izvršil g. Davidovič še tako lep, vendar ne spada drugam, ko v kraljestvo sanj.
Kaj nam n. pr. more prinesti koncentracija strank? Novih sposobnih ljudi? Ne udajte se vendar iluzijam? Gospod Radič bo ravno tako še! HSS, pa naj bo ta v vladi ali v opoziciji, v koncentracijski vladi ali pa v koaliciji z radikalom. Ali niso ti dogodki dokazali? In g. Pri-bičevič bo šef SDS, pa naj ta preganja Hrvate ali pa se z njimi navdušuje za kmečko demokracijo. A.i niso tudi to dokazali dogodki. In g. Marinkovič bo vodil eno listo v demokratski, g. Davidovič pa drugo in naj to demokratska stranka še tako enodušna lc zu eno politiko. In prav tako se radikalna stranka ne bo niti najmaiije spremenila, dokler je večinska stranka v vladi.
Naj stokrat dosežemo koncentracijsko vlado, naJšo politiko bodo vendarle vodili isti ljudje ko dosedaj in naša uprava se bo ravno tako malo zboljšala, pa naj dobimo vlado s še tako lepim imenom. Politiko delajo pač ljudje, ne pa lepa imena. Koncentracijska vlada zato ne more dati nobenih novih ljudi, temveč je veliko preje nekaka zavarovalnica, da bi .vsi ti naši stari strankarski voditelji kolegialno delali napake, ki jih sicer dela vsak za sebe.
Če hočemo priti do novih ljudi, ki bodo v resnici najboljši med dobrimi, potem je treba do temelja prečistiti vse naše politične razmere. Iz sedanjih razmer ni mogoča nobena res dobra vlada, Kaj šele idealu le podobna vlada, iz sedanjih razmer so mogoče le neznatne reformiče, ki jih pa življenje samo itak uveljavlja.
Koncentracija strank more imeti samo en rezultat, da bo sankcionirala vse naše stranke in njihov diktat nad javnostjo. Ta diktat povzroča, da ne more danes kvišku nihče, ki ni pri kaki stranki dobro zapisan, pa naj bo še tako sposoben in še tako znan poštenjak. Splošna volivna dolžnost je volivni boj tako podražila, da niti srednje stranke ne vzdrže več boja, čisto izključeno pa je, da bi smel tudi priznano najboljši med dobrimi samo misliti, da bi se proti volji strank uveljavil v javnosti, če ni ob-'s' darjen z velikim premoženjem. Najboljši med dobrimi pa so danes izven strank, ne pa v njihovih vrstah.
Zlomiti diktat' strank, omogočiti vsakomur prosto pot havžgor, to je edino sredstvo, da pridemo do vlade najbolj-nična kmečka demokracija, toda kaj, ko je sedanja seljačka demokracija samo »ih. Moglo bi to veliko delo izvršiti res-tvorba 'strankarskih diktatorjev.
Zato je edina možnost,.da pridemo'do lepih razmer, če se opogumijo gospodarski krogi. Samo ti so finančno dovolj močni, da vzdrže stroške splošne voliv-
Resolucija demokratskega kongresa.
Beograd, 17. januarja. Kongres demokratske stranke se je začel včeraj z govorom Voje Domjanoviča iz Prilepa. Govoril je o uradništvii. Rekel je, da ni vse uradništvo slabo. So pač slabi uradniki, ki so postavljeni samo zato, da zbirajo kroglice. Neopravičeno je nezaupanje vlade do naroda na jugu.
Nikolaj Gjurgjevič iz Kraševa pravi, da narod zaupa demokratski stranki in njenemu voditelju. Trdi, da pri nas ni najslabše. Po teh besedah pride do velike rabuke. Narodni poslanec Kujundžič vpije z galerije: »Ti nič ne veš.«
Nato govori Jovan Gjorgevič iz Velesa, ki izrazi zaupanje Davidoviču. Nato sta še govorila delegata iz Bregalnice in Vr-šca. Končno še povzame besedo v oseb-ijo pojasnilo dr. Voja Marinkovič, nakar je bila prečitana tale resolucija:
Kongres demokratske stranke je slišal izvajanja predsednika glavnega odbora Ljube Davidoviča, referat dr. Voje Marinkoviča in dr. Voje Veljkoviča tei poročila odposlanih delegatov demokratske stranke iz vse države in je na svoji zaključni seji 16. januarja 1928 soglasno ugotovil tole:
1. Težko pravno, gospodarsko in finančno stanje v državi in resnost zunanjih prilik.
2. Potrebo, da se za izvršitev teh nalog, zbirajo nacionalne sile vobče in posebej še potrebo, da se zedinijo vsi načelno sorodni demokratski elementi na način, kakor se je to začelo z demokratsko zajednico.
3. Upravno stanje je z neznatnimi osebnimi izpremebami ostalo tudi po neštevilnih pritožbah in celo parlamentarni .obtožbi pri istih metodah in istem poslovanju.
4. Tuja teroristična akcija je izkoristila slabosti in pogreške oblastev in dovedla do težkega stanja v enem delu Južne Srbije. Cilj te akcije je, da z nemiri in nezaupanjem spravi iz ravnotežja in hladnokrvnosti tudi oblastva in javno mnenje v državi in v tujini ustvari vtis o borbi naroda z državb. T6 peklensko delo lahko prepreči samo uprava z avtoriteto, kar je mogoče doseči samo s strogim iii neoporečenim izvajanjem zakona in z modrim razmotriva-njem razmer.
o. Nezadovoljstvo drugih krajev zaradi tega, ker se še niso uredile državne dajatve, se nevarno izkorišča v strankarske svrhe po desetih letih ujedinjenja, kar se čuti tako v slabem stanju uprave v Južni Srbiji, kakor tudi v pojavu pre-čanske fronte. Vzrok temu je treba iskati v kratkovidni politiki državnih upraviteljev, v nezadostni zavesti o vrednosti državljanske solidarnosti kot edine zdrave osnove za nacionalni konsolidacijo. Narodna samouprava kot bistveno sredstvo za reformiranje državne uprave, za njeno poenostavljenje in približanje narodu rte more dati pravih rezultatov z
ne pravice. Samo tl pa so tudi najbolj poklicani, da razkrijejo vse hibe naše uprave.
Koncentracijska vlada je samo lepa beseda in nič več. KdOP leti za lepimi 'besedami, naj se navdušuj d zt* jijO.Naj pa nam oprosti, če iie bomo njegovemu vzgledu sledili tudi irti', ki nismo pbka-bili na izkušnje zadiijih' let ih ki z6to vemo, da se ne bo ničf1it>refifeitilo, pa naj pride na Vrh tk ali oda vttnla. In to velja tako dolgo,, dokler se fitzmefe temeljito ne ižprehiene'in dbkier &e' pojavi- .sila, ki more tako izpremembo zajaničiti. • Jr |	1	•"	',v•"
Vlada najvrednejših je za Jugoslavijo šele godba bodooncfeti.
današnjim ozkim in negotovim delokrogom in sedanjih istotako ozkih in nenaravnih mejah oblasti. Trimesečni kaos z občinskimi volitvami v Vojvodini in nič boljši rezultat, ki se pričakuje od razpisa volitev za Bosno, sili demokratske predstavnike, da dobro odpro oči pri pretresanju novega zakona o občinah. Potrebno je, da se zavaruje samouprava pred vsemi zlorabami.
Istotako je treba pospeševati sodno reformo, da se tako omeje zlorabe policijskih oblasti. Tudi v gospodarski krizi, ki je posebno težka vsled zadnje žetve in po tolikih neuslišanih pritožbah vseh gospodarskih krogov v državi in po praznih izjavah nekoliko vlad, se do danes v tem najtežjem letu ni storil noben korak za olajšavo. Sedaj se morajo zahtevati nujne in stvarne mere za olajšanje bede in njenih nevarnih posledic.
Tudi v socialnem pogledu in v pogledu usposobljenja za pridobivanje je potreben določen program najnujnejših ukrepov za znižanje državnih dajatev, za olajšanje prometa, zlasti pa s cenejšimi krediti za gospodarstvo, dolgoročnimi hipotekami in kratkoročnimi krediti. To so minilani pogoji, pod katerimi lahko demokratska stranka nadaljuje svoje odgovorno sodelovanje v državni upravi. Demokratska stranka se mora zavzeti tudi za ureditev agrarnih odnošajev. Predlog proračuna za leto 1928-29 predstavlja najvišjo mero državnih bremen. V zunanji politiki je morala naša držrtva v zadnjem času marsikaj pretrpeti. Kongres demokratske stranke pričakuje, da bo naš narod vzpostavil najboljše zveze prijateljstva z narodi, s katerimi je proti svoji volji prišel v neprijateljsko razmerje in pri katerih najde enako dobro voljo za zbližan je in iskreno sodelovanje za j obnovo miru v Evropi. Kar se tiče težkoč in zapletkanja, v katere hoče vzlic našemu neomajnemu prizadevanju spraviti našo državo z gotove strani, bo vse to tem manj vznemirjalo naš narod, v kolikor ima več zaupanja v resno in modro razumevanje položaja onih, ki vodijo državo. 1
Da bi demokratska stranka v tako resnem trenutku ustrezala pričakovanju vseh, je dolžna, da se enodušno in polno disciplino zavzame za ono, kar je njen voditelj Ljuba Davidovič, čitajoč iz duše naroda, za to leto napovedal, in to proti višem enako spoštovanje .pravnega reda. Obtožbe nasilnikov, katerih narod žal’še nikdar ni videl obsojenih, neusmiljeno preganjanje tudi vseh onih, ki v teh !težkih dneh na kakršnikoli način oškodujejo narodno imovino, vse to nas je privedlo do bede. Resno štedenje in zbiranje narodnih sil je glavni pogoj za napredek.
Kongres demokratske stranke pooblašča predsednika glavnega odbora Ljubo Davidoviča in mu nalaga dolžnost, da izvede v še te naloge tako glede programa kakor tudi glede politične in parlamentarne kombinacije ter glede sporazumov, ki bodo za to potrebni.
Ta resolucija je bila sograsno' sprejeta Oto dolgotrajnem ploskanju. Nato je bil desetminutni odmor, feb ra n je bil kandidacijski odbor, ki je "predlagal delegate 45» glavni odbor. Izvoljeni so Ljtuba Davidovič, dr. Voja Marinkovič, Voja' Velj-1 Vutovič, Maupiovič, dr. Jovanovič, !.Miiia}fty Gjurič in nekateri drugi iz Beograda in ostalih krajev;	|
Deba kombinacij se je pričela.
KOMENTARJI K RESOLUCIJAM.
Beograd, 17. januarja. Po končanem kongresu demokratske stranke je ostalo v dvorani večje število delegatov, ki so komentirali sprejeto resolucijo. Med člani stranke so različnega mnenja o tej resoluciji. Del demokratskih poslancev, zlasti vsi oni, ki se smatrajo za center v demokratskem klubu, mislijo, da je resolucija precej nedoločna ,čeprav je demokratskim ministrom po godu, ker lahko izkoristijo njeno nejasnost. Situacija bo ostala še nadalje taka, kakor je sedaj.
Pristaši Ljube Davidoviča smatrajo, da je Davidovič na kongresu v vsakem oziru zmagal in da mu je dal kongres popolno zaupnico, se razvidi iz vseh govorov, ki so bili govorjeni na kongresu, in tudi iz same resolucije. Demokratski ministri so imeli priliko slišati precej ostro kritiko o svojem Delovanju v vladi. Pristaši Ljube Davidoviča so izjavljali, da imajo pozitivno obvestilo, da bodo demokratski ministri na čelu z dr. Marinkovičem podali danes svoje ostavke in da se bo potem otvorila kriza vlade.
Demokratski ministri se drže zelo rezervirano. Glede resolucije niso hoteli dati sinoči nikakih informacij.
RADIKALI 0 KONGRESU.
Beograd, 17. januarja. Po kongresu demokratske stranke smatrajo v radikalnih vrstah, da je resolucija povsem drugačna, kakor pa se je pričakovalo. Vuki-čevičeva okolica zatrjuje, da je bila situacija na kongresu taka, da je bilo pričakovati resolucijo, ki naj bi vsebovala naročilo demokratskim ministrom, da s svoje strani stavijo Velji Vukičeviču in radikalnemu delu vlade precizne pogoje in da izvajajo, ako Vukičevič teh pogojev ne bi hotel sprejeti, konsekvence. Radikali smatrajo, da je bil predsinočnjim izvršen na okolico Ljube Davidoviča močan pritisk in da je' zato resolucija drugačna kakor bi bila sicer. Vendar pa smatrajo radikali situacijo za resno in težko, ki jo bo Audi težko razplesti.
VEST O OSTAVKI POPOVIČA SE POTRJUJE.
Beograd, 17. januarja. Minister brez portfelja Velja Popovič je posetil včeraj predsednika vlade Veljo >Vukičeviča. Ob tej priliki je obvestil Veljo Vukičeviča ustmeno, da bo podal ostavko na svoj portfelj.
■Ko se je ta vest razširila v političnih krogih, so izjavljali politiki, da se to lahko smatra za otvoritev krize v vladi in da bo tudi Vukičevič podal ostavko. ' V radikalnih vrstah smatrajo, da je podal Velja Popovič ostavko zato, ker jedilo ministrstvo notranjih del izpopolnjeno z osebo izven vlade, med tem ko je imel on obljubljeno, da dobi ta portfelj. Vukičevič pa ga je z imenovanjem Čede Radoviča za notranjega ministra desavoiral.
•tur
FiRELIČ PODLEGEL RANI.
—
ANGLEŠKA J40RNAR10A PRIDE V >	ALBANSKE	VODE.
DWa, 17. januarja. Iz Drača javljajo, da prispe v albanske vode angleška moma- ’ 1 rica 20. t. m.	4	,,
Skoplje, 17. januarja.''Včeraj oh 1. popoldne je v vojaški bblnici umri pravni Referent skopljanske oblasti Veljbor Prelij na' katerega je pred tremi dnevi stre-Ijjfltf1 ateritatorka. ::1 *	"
—
MARINKOVIČ PRI VUKIČEVIČU.
- Beograd, 17. januarja. Sinoči je dr^iVo-ja Marinkovič po kongresu demokratske stranke posetil Veljo. Vukičeviča 'ih/mu pojasnil, kako on pojlnu je reeblucijo demokratske stranke, Nato je, odšel na dvor 1 v avdienco.
'U . i»
SDS v Škripcih.
Odkar se SDS ne nahaja več na vladi, je zašla zlasti v Sloveniji v zalo neprijeten položaj. Pri občinskih volitvah je izgubila postojanko za postojanko, v .obeh slovenskih oblastnih skupščinah je obsojena na popolno onemoglost in bo smete samo od strani gledati, kako drugi sede za mizo, pri volitvah v Trgovsko zbornico pogorela do tal, v parlamentu pa se brezpogojno priklanja vsakomur, s komur upa, da se mu bo lahko obesila na frak in tako po ovinkih zopet prilezla vsaj nekoliko do moči
Zasluženi udarci, ki so zadeli nekdaj v celi državi in še posebej v Sloveniji vsega mogočno SDS, niso ostali brez posledic. Iz zasluženih udarcev se je .rodil čudež, da je začela SDS -postajali d-oka-j skromnejša in bolj ponižna kakor ja bila nekdaj. Ali je ta ponižnost iskrena ali pa je potuhnjena, -to pustimo za enkrat ob strani. Dejstvo pa je, da se je SDS v Mariboru pri vsej grenkobi vendarle sprijaznila z mislijo, da je boljše zanjo sodelovanje s SLS kakor pa ostati pred vrati, iR tudi v Ljubljani se slišijo iz tabora SDS že precej milejše strune kakor so se slišale še prav pred kratkim časom.
SDS in sodelovanje s SLS! Zamisliti se -je treba le nekoliko nazaj v leps čase nepozabnega PP-režima, ako hočemo pravilno oceniti -težo udarcev, pod katerimi zdihuje SDS. OD 1. 1918 pa do vstopa SLS v vlado je bila SDS nedostopna vsegainogočnost in med slovensko inteligenco in polinteligenco, pa tudi med »purgarijo« je veljalo kot modno pravilo, da modern človek ne more biti drugo kot političen .pristaš SDS. Kdor je bil >SDS«, ta je smel ponosno sedeti za eno mizo z velikimi glavami, ki so imeli odločilno besedo, med svojimi vrstniki pa je veljal za poLboga.
Kdor je bil »SDS«, temu so se na široko odpirala vsa uradna vrata, od ljubljanskega magistrata pa do vladne palače. In ni bilo tako plitvih možganov, da ne bi veljali za pametne in moderne, samo če je bil nanje vtisnjen vsegamogočni žig »SDS«.
Danes pa se je položaj že silno izpremenil. Če slišijo ljudje besedo »SDS« se nihče več ne strese od strahu, a tudi - nihče več ne skrivi svojega forbta pred neko neznano, ta-jinstveno mladino. Ljudje se za marko »SDS« ne zmenijo več, ali pa tako malo kakor se menijo ženske za predlansko modo. Najpo-nosnejši esdeesarji postajajo polagoma zopet ljudje, navadni in grešni ljudje kakor so vsi •drugi. Uradna vrata se pred njimi nič več ne odpirajo na stežaj, inteligenca in polinte-iligenca in »purgarji« pa polagoma išče — , novo modo.
Dobro je tako in prav je tako. Kar ni zasnovano in utemeljeno na idejah, ampak se opira le na moč od zgoraj, mora doživeti usodo mode.
Ni torej nič Čudnega, če se trudi SDS z ! vsemi silami, da bi našla kje kakšno novo šminko in kakšen »štift«, da bi na novo pobarvala -svoja uvela lica in svoje obledele ustnice. Išče in stika vsepovsod, a vprašanje je, če bo še kje našla zaročenca, ki bi jo hotel pobrati.
Mogoče bo imela srečo in bo kje našla kakšnega bedaka, ki bi nasedel šminki. A tudi če bo koga našla, je zelo verjetno, da ji bo takoj ušel, čim jo bo spoznal zjutraj, ko ne bo šminke na povešenem licu. Moda SDS se stara in ne vleče več. Mladi svet zahteva mladost in svežost, za stare kosti se ne briga.
Boi za petrolej.
Skoraj nobeno vprašanje ne igra v svetovni politiki tako velikanske vloge, ko boj za petrolejske .vrelce. More se reči, da je to osrednje vprašanje vse svetovne politke, ki določa tako angleško politiko proti sovjetom, ko je izvor vseh kolonialnih sporov.
Pred kratkim je imel sejo petrolejski odsek v francoskem zunanjem ministrstvu. Na seji je poročal Briand o prizadevanjih francoske vlade, da dobi kontrolo nad petrolejskimi vrelci v Rumuniji, Poljski in Albaniji. Največ pa je govoril Briand o petroleju Mezopotamije. Podal je ves historiat diplomatskih pogajanj o mosulskem petroleju in končno sporočil, da bo .v kratkem podpisana med Anglijo, Ameriko in Francijo pogodba, ki bo zasigurala Franciji direktno udeležbe na pridobivanju petroleja in sicer na podlagi enakopravnosti z angleškimi petrolejskimi družbami.
V posebnem članku »Matina« iporoča Sauer-wein podrobnosti o boju za mezopotamske petrolejske vrelce. Vsled neverjetne lahko-mišljenosti je Clemenceau zamudil ugoden trenutek in prepustil Angliji vse mezopotamske petrolejske vrelce in ni zasigural Franciji niti to, da se mora napeljava petrolejskih cevi končati na francoskem ozemlju. Aprila meseca leta 1910. je bila v San Remo sklenjena pogodba, ki je Franciji zasigurala četrtino mosulskega petroleja. Vsled nastopa Amerike se je izvedba te pogodbe zavlekla in Anglija je moral del svojega deleža odstopiti Ameriki. Po mnogih pogajanjih se je končno posrečilo Franciji, da je -bilo njej zasiguranih 23% odstotkov vsega mosulskega petroleja, kar daje letno okoli 850.000 ton surovega c-lja. Poleg tega pa ima Francija j to pogodbi v San Remo pravico soudeležiti se pridobivanja petroleja v vseh angleških
kolonijah in pa v Rumuniji. Kot protikonce-sije pa je morala Francija priznati isto pravico Angliji v svojih kolonijah.
Istočasno so bila tudi zaključena pogajanja glede napeljave cevi iz moeulskega petrolejskega ozemlja na pristanišče v Sredozemskem morju. Francija se je silno trudila, da bi se končala napeljava v Alexandrettu, pristanišču Sirije. Svojega namena pa ni mogla doseči, temveč bo zgrajeno v Haifi, britanskem ozemlju. Pristanišče v Haifi bo tako izpopolnjeno, da bo eno največjih na svetu. Njegova vodna površina bo znašala 80 hektarjev (Bremen in Hamburg imata skupno 115) in globočina bo znašala 10 metrov, en meter več kakor znaša globočina Sueškega kanala. Pristanišče -bo gotovo v treh letih in bo veljalo okoli 550 milijonov dinarjev. Glavni dobiček bo od tega imela »Haife Bay«, družba judovskih kolonistov, ki je lastnik zemlje ob novem pristanišču.
Če pa ni imela Francija tu uspeha, pa je dosegla, da bo Hedžaška železnica v polovico pod njeno upravo in njena last. Ta železnica bo vezala francosko Sirijo in Palestino z Arabijo. Ibn Sand se je na vse načine trudil, da bi postal solastnik železnice, toda Angleži so ga odrinili in da so imeli lepši vzrok, so sklenili že omenjeni dogovor s Francijo glede te železnice.
Zahteve Ibn Sanda, da pride ta železnica, ki je posebne važnosti za mohamedanske romarje v Meko in Medino, pod upravo* pan-islamskega mednarodnega odbora, je torej padla v v.odo.
Petrolejski magnati določujejo svetovno politiko.
Politične vesti.
= Ministrstvo za izenačenje zakonov bo odpravljeno že 1. aprila. Finančni odbor je danes razpravljal o proračunu najbolj nepotrebnega in odvišnega ministrstva, to je ministrstvo za izenačenje zakonov. Pravzaprav je to ministrstvo obstojalo itak le iz ministra, enega uradnika, enega slugo in enega šoferja. Ko bi se imela pričeti obravnava o tem preračunu, je minister dr. Angielinovič sam predlagal, da se to ministrstvo odpravi že s j. aprilom in da zato tudi ni treba sklepati
0 njegovem proračunu. Predlog je opozicijo popolnoma presenetil, ki je očividno imela pripravljene že lepe govorance o nepotrebnosti tega ministrstva. To je menda opozicijo tako razkačilo, da je prišlo do burnih prizorov in da so letele psovke vsevprek. Noia bene, za proračun, ki ga sploh več ni. — Seveda je bil predlog dr. Angjelinoviča soglasno sprejet in s 1. aprilom bomo imeli enega ministra manj. Kdaj bodo reducirana še ostala nepotrebna ministrstva, se danes ne more še reči, .vendar moramo z zadovoljstvom kon-statirati, da je vsaj narejen začetek.
= Velja Popovič odstopi? Kakor se poroča iz Beograda, bo podal še te dni Velja Popovič, minister brez portfeuilla svojo demi-sijo. Tudi to demisijo je le pozdraviti, ne zaradi osebe'ministra, temveč iz enostavnega vzroka, ker so ministri brez portfelja nepotrebni.
— Radič koleba med radikali in demokrati.
Z ozirom na potek demokratskega kongresa je izjavil St. Radič novinarjem: Če ostane g. Davidovič na liniji, za katero smo se dogovorili in če bo nastopil v smislu pisma, ki sem mu ga poslal, potem ne more biti govora o nobeni drugi kombinaciji, kakor samo o oni z g. Davidovičem. Če bi se pa izkazal g. Davidovič kot slabotnega politika in nadaljeval s svojo prejšnjo taktiko, ki jo nazi-vam za igranje, da bo namreč zopet dovolil izglasovati zaupnico Vukičeviču in podpiral vladni sistem, potem je za kmečko demokracijo jasno, da ni mogoče delati z Davidovičem. Če bi se v tem primeru videlo, da je mogoče delati z radikali, toda ne z g. Vukiee-vieem, potem bomo napravili odločen korak tudi proti demokratom. Položaj je zato v rokah g. Davidovča, odnosno demokratske stranke. Pustili smo ji dovolj časa in smo čakali štiri mesece na odgovor. Nato je Radič šo zatrdil, da je v vsem solidaren s Pribi-čevieem.
= Proračun ministrstva za agrarno reformo. Po odpravi ministrstva za izenačenje zakonov je finančni odbor pričel razpravo o ministrstvu za agrarno reformo. Minister za agrarno reformo Andric je podal daljši eks-poze, v katerem je obrazložil stanje v tem ministrstvu. Pritoževal se je, da se je kredit temu ministrstvu preveč zmanjšal. Tudi sedaj je proračun ministrstva močno reduerian. Osebni izdatki so znižani za 13, stvarni pa za 34 odstotkov. Težka hiba in ovira je, da se politika v tem ministrstvu ne vodi v popolnem soglasju z drugimi ministrstvi, zlasti s : poljedelskim. V vsem je bilo razdeljeno 598 tisoč 37<3 oralov zemlje na 224.991 kolonistov.
1 Po ministrovem ekspozeju še je pričela deba-■ ta, ki jo je otvoril zemljoradnik Voja Lazič.
. Nato je bila seja prekinjena in se je popoldne
nadaljevala.
Težave panameriške konference. Na konferenci so sicer vsa politična vprašanja prepovedana, vendar je kljub temu verjetno, da pride do precejšnjih težkoč in to vsled premočnega stališča Združenih držav Severne Amerike. Na dnevnem^ redu konference so samo nepolitična vprašanja, tako: med-ameriški zračni promet, zaščita oznakov za blago, patentne pravice, avtorsko pravo, gradnja železnic, poenostavitev konzularne službe in »lična nenevarna vprašanja. Neka-
teri delegati ameriških držav pa bi hoteli za-: četi razpravo o Monroe doktrini in o ameriškem razsodišču, čemur se pa vvashington-ska vlada z vso silo upira ter računa, da ji bodo pri tem pomagale takozvane ABC države (Argentinija, Brazilija, Chile) in Peru. Najveeja nevarnost preti konkerenci od razprave o panamer, pravniški konferenci v Rio de Janeirc, ki je sklepala o kodifikaciji med-ameriškega prava. Od pravniške konference zdelan načrt predlaga ustanovitev panameriške unije s sedežem v Washingtonu. Ta unija bi bila podobna Zvezi narodov in bi j razsojevala o spornih vprašanjih med ame-j riškimi državami. Če bi ta predlog prodrl, i potem bi Združene države Sev. Amerike ne mogle tako prosto nastopati v Srednji Ameriki. Posebno se upira vvashingtonska vlada definiciji pojma »intervencija«, po kateri bi bilo proglašeno vsako vmešavanje ene ameriške države v notranje zadeve kot kršitev mednarodnega prava. Argentinija, Mehika, Paragnay, Santo Domingo in Haiti so že predlagali tako definicijo, ki bi čisto podre-zala vvashingtonsko imperialistično politiko, j Vsled dogodkov v Nicaragui je zlasti mogoče, da bo panameriška konferenca pomenila za vvashingtonsko vlado poraz. Da tega prepreči, se je udeležil konference tudi Coolidge osebno.
= Duhovniki ne smejo na Poljskem kandidirati. Novoimenovani poljski kardinal Hlond je poslal iz Rima brzojavko, v kateri prepoveduje vsem katoliškim duhovnikom kandidirati v sejni in v senat. Ta odredba je zlasti zadela desničarsko opozicijo in izhaja baje od papeža samega. Narodni krščanski demokrati so vsled te odredbe čisto pre- , senečeni. Po znanem pismu poljskih škofov so mislili, da je že njih stvar dobljena. Sedaj pa je postalo jasno, da je najvišja cerkvena oblast čisto na strani Pilsudskega.
= Bavarska proti centralizmu. »Miinchener Neuste Nachrichten« so objavile proglas, ki so ga podpisali vodilni Bavarci vseh strank in slojev. V tem proglasu zahtevajo Bavarci, da ostane sedanja oblika nemške države kot zvezne države ne samo ohranjena, temveč še izpopolnjena. Brez popolne decentralizacije je vsak razvoj Bavarske in drugih zvezniji držav nemogoč. Samo misel zvezne države omogoča narodno edinstvo Nemcev in ga zajam-čuje. Samo zvezna država pa tudi pripušča uiedinjenje Avstrije z Nemčijo in zopetno združitev odtrganega nemškega ozemlja z Nemčijo.
Angleški letalci so bombardirali vasi Va-kalibov kot »kazen« za nastop Vakalitov proti Iraku. Bombardirali in požgali so vasi, v katerih ni bilo niti enega oboroženega Vakalista, temveč le starci, žene lin otroci.
NAJLEPŠA CVETKA.
Cvetka o prečanski fronti pa ima še ene vrste duh, duh prav posebno fine vrste.
Kaj se pravi to, »da ima kmečka demo-, kracija prečansko obeležje, toda to da ni njena krivda?«!
In kaj pomenijo besede: »Mi nismo pre-čanska fronta?":
To se -pravi:
»Gospoda Srbi, ne bodite preveč jezni na nas, pravoverne esdeesarje, če vrti kmečka demokracija prečansko lajno. Mi ne vrtimo, ampak oni, t. j. naši »zavezniki«, t. j. radi-čevci. Mi, pravoverni esdeesarji, mi nismo za prečansko fronto. Mi smo še nadalje tisti, kakor smo bili, in vas, gospoda Srbi, prav ponižno prosimo, da se nas usmilite kot svojih starih vam zvesto služečih podanikov ter nam zopet izročite vsaj košček oblasti v Sloveniji, da bomo pod firmo pobijanja »prevratnega separatizma« še nadalje lahko tepli vse tiste klerikalce in radičevce, ki nočejo slepe služiti vam in nam!
Ivan Hribar:	8
MOJI SPOMINI.
Od 18&3. do 1910. leta.
Če sem le dobil poldrug krajcar, kupil sem si čevljarsko kubano. Vendar sem moral v tem peklti prebiti celo leto, kajti če sem ob malih počitnicah med letom, ki so pomenile zame prava nebesa, očetu in materi jokaje pripovedoval, da tam ne morem več ostati, zavračala sta me vedno le, da sem siten in da je treba s starim možem imeti potrpljenje. Še celo, 'ko sem v krčmi nalezel garje, moral sem ostati še naprej v stanovanju, ker se je starišem takrat tako slabo godilo, da nista zmogla toliko denarja, da bi mi bila drugje najela stanovanje s hrano. — Proti koncu leta se mi je šele zasvitalo upanje. Tistikrat je bila neka večja veselica v »Čitalnici«, pri kateri so sodelovali tudi osmošolci. Sestavili so četverospev ter šli pet v grajščino 'Polhovi gradeč. Vrnivši se v Ljubljano, so nekateri prenočevali pri svojih prijateljih v prvem nadstropju Franeeline hiše; med temi je bil tudi kasnejši profesor- na Hrvatskem Ivan Zupan. Le-ta mi je zjutraj, ko sem mu osnažil čevlje, v mojo veliko radost dal štiri krajcarje ter me pobožal po glavi, in ko je izvedel, da vstopim prihodnje leto v prvo šolo, mi je obljubil, da me priporoči svojemu bratu Tomažu, ki je,bil takrat prefekt v »Alojzije-višču«. Upal sem torej, da mi ne bode potreba več pri Franceli ostati.
Po vsem, kar sem povedal, je jasno, da me na bivanje pri Franceli ne vežejo najboljši spomini. A življenje je tragikomedija, v kateri prihaja do izraza več komike, ko tragike. In tako mi je v te spomine usoda upletla dogodek, kateri mi je neštetokrat prihajal na misel in mi je v kasnejših letih večkrat pričaral veselost na lice. — Francela je imela svojega sina na Dunaju. Študiral je za profesorja. Tiho nedeljo dobe doma vest, da pride domov po piruhe. Vsi se tega naznanila neznansko razvesele in Fani, najmlajša Plenica rodbine, mi je ves cvetni teden, kadar me je
srečala, pripovedovala: »Ti fant, naš gospod, naš Jurček, pridejo z Dunaja domov; naš Jurček, ki tam za profesorja študirajo.« — Čez praznike odidem z očetom, ki je po-me prišel, domov. Neki dan potem, ko se vrnem, pa me gospica Fani, ravno ko iz šole pridem, pokliče in me vpraša, če,.vem, kje je »banhof«. — Kaj ne bom vedel, omislim si in pritrdim, spomnivši se, da mi je oče takrat, ko., me je vprvič pripeljal v Ljubljano in sva ob neki veliki lesi korakala čez cesto, dejal: glej, to-le je »pajngof«. Nato mi pove, da se gospod Jurček, tisti, ki za profesorja študirajo, o pol-dvanajstih odpeljejo na Dunaj in da ponesem jaz njihovo suknjo na »banhof«, kjer da naj gospoda Jurčka, ki pridejo za mano, počakam pred velikimi vratmi. Ob enajstih se z zimsko suknjo podam na pot ter krenem naravnost na Dunajsko cesto k železničnemu prelazu. Začnem se ozirati po velikih vratih. Ni jih. Vendar konečno ugotovim, da je to ona velika lesa, katero z leve in desne zapirajo,.predno se pripelje vlak čez cesto. Takrat se ta vrzel ni še na tak način zapirala, kakor dandanes. Z zimsko suknjo na rokah stopim torej na desno stran ceste in gledam, kdaj pridejo gospod Jurček. Mnogo ljudi hodi mimo mene. Nekateri iz mesta, drugi v mesto. A Jurčka čakam zastonj. Zdaj in zdaj so leso zapirali in vlaki so se za njo čez cesto pomikali; a gospoda Jurčka le ni bilo. Stopam sem, stopam tje, vstopam se na sredo ceste in opiram se, ker mi je suknja že težka postajala, na leso ter se skrbno oziram po vseh pasantih: gospoda Jurčka, dasi je že davno poldne odzvonilo, le ni in ni hotelo biti. Solze mi silijo v oči in toliko da ne planem v glasen jok. Tu stopi k meni zapirač lese, ki me je menda ves čas opazoval, ter me vpraša, kaj tamkaj delam. Ko mu vse izpripovem, pravi pomilovaje: »O, sirota; tukaj na svojega Jurčka lahko čakaš do sodnega dne.« In pojasni mi, kje je »banhof« ter mi svetuje, naj grem s suknjo nazaj domu, češ, da se je gospod Jurček že brez nje odpeljal, ali pa, da je prišel domov po-njo in da tamkaj čaka na-njo. — Ni treba naglašatl, kako so me doma sprejeli. Obžalovali so
Jurčka, da se je moral brez suknje odpeljati, čaš, da ga bo ponoči zeblo; niso pa obžalovali mojih ušes, katera teden dni niso imela miru.
Moje zanimanje je pri Franceli zbujala'tudi okoliščina, da so tjekaj pogosto zahajali patri frančiškani in da so jih vselej v gosposki gostilniški sobi na levi vežni strani imenitno pogoščali, pri čemer sta vedno stregli obe gostilničarkini hčeri. Sodil sem iz tega, da so Franceljni v posebnem prijateljstvu s frančiškanskim samostanom. Res je Francela svojo hišo, dasi je imela neposredne potomce, zapustila frančiškanskemu samostanu.
Stara Francelina hiša na Marijinem trgu, Podstrešno okno na desni strani je razsvetljevalo sobico, v kateri je stanoval pisatelj, ko je bil učenec Četrtega razreda nonnalke.
Slika kaže Francelino hišo po potresu leta 1805, ko so jo morali zaradi velikih poškodb podreti. Sedanja Fnischevkina hiša stoji na njenem in njene sosede — po vnanjosti slične jej — nekdanje Bednarčeve hiše. Ko so kopali temelje za sedanjo novo hišo, našli so pod Francelino hišo dvoje okostjakov.
(Dalje prihodnjič.)
Štev. 13.
>NARODNI DNEVNIK« 17. januarja 1928.
Stran 8.
— Napredovanje sodnik uradnikov. V ministrstvu pravde je 'podpisan daljši ukaz o napredovanju sodnih uradnikov.
— Pravosodni minister je podpisal več ukazov o pomiloščenju in znižanju kazni obsojencev.
— Zakonski načrt o osnovnih šolah. V
prosvetnem ministrstvu je definitivno redi-giran nov zokonski načrt o osnovnih šolah. Načrt se predloži v kratkem Narodni skupščin i.
— Predavanja o Društvu narodov. Prosvetno ministrstvo je izdalo na vse šole okrožnico, v kateri se priporoča predavanje o Društvu narodov.
— Izpremcmbe v državni službi. Pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani so pomaknjeni v višjo skupino: upravnik prometa Leopold Bregar, zvaničnik Anton Ranlu-ša, uradnica Stanka Borštnik in računovodkinja Marija Oblak. — Premeščen je iz Beograda k velikemu županu ljubljanske oblasti tajnik Fran Verbič.
— Italijanski listi o uspehih organizacij Balil in Malih Italijank. »Popolo« in »Pic-eolo« poročata: >,Sežanski okraj, ki se je zdel najbolj sovražen Italiji in najbolj prežet z boljševizmom ter najbolj viseč na stairem režimu, izkazuje sedaj 469 vpisanih Ballil in 455 malih Italijank, in še to ni vse, v to število niso všteti Ballile in male Italijanke iz Dutovelj in Zgonika, ki znašajo okoli 800 Ballil in 700 malih Italijank v celem...« Italijanski listi pa pri tern pozabljajo omeniti, da gre zgolj za prisiljeno janičarstvo ...
— Nov svetovni letalski rekord. Kot poročajo iz Rooseveltfielda, sta dosegla Oham-berlin in VVilliams nov svetovni letalski rekord. Letela sta namreč brez pristanka 51 ur in 24 minut.
— Promocija. Na zagrebški veterinarski fakulteti je promoniral za dr. veterinarstva veterinar Leon Kocjan iz Ljubljane.
— Dr. Fran Mohorič umrl. Predvčerajšnjim je umrl v Ljubljani upokojeni višji sodni svetnik in privatni docent zagrebške univerze dr. Fran Mohorič. Pokojnik je bil odličen pravnik in tudi pod Avstrijo vrl narodnjak. Priobčil je v raznih pravniških revijah in listih inebroj znanstvenih razprav. Bodi mu časten spomin.
— Italijanski škofi zoper nemoralno modo in literaturo. Ligurijski škofi z genovskim nadškofom Minorettijem na čelu so izdali skupno pastirsko pismo, ki je vzbudilo vsled strogosti zoper modo in moderno zabavo, ki ju označujejo škofi kot nesramni in nemoralni, splošno pozornost. Pastirsko pismo se obrača tudi zoper protestantovsko propagando in nedeljsko delo. Med drugim pravijo škofi: Romani,'novele, drame, veseloigre in vsakovrstni drugi književni produkti se neverjetno m nože ter vzpodbujajo k nenravnemu pože-ljenju in nenravnemu instirizmu. Ženska obleka, ki postaja vsak dan bolj nesramna, ostudne kinematografske predstave, radio, kakor tudi gotove vrste športa, so past za nravnost vernikov im čistost mladine. Iz samostanskih šol se morajo brez pardona izključiti vsa dekleta, ki prihajajo v šolo z golimi rokami in ne preko kolen segajočimi krili.
— Mednaroden arhiv za otroške risbe Mestna umetniška galerija v Mannheimu pripravlja ustanovitev mednarodnega arhiva za otroške risbe. V arhivu bo na razpolago vsakomur, ki se hoče znanstveno pečati s psihologijo otroka sistematično urejen materija!.
— Kralj Alfonz in madridski siromaki.
Španski kralj Alfonz je zdal posnemanja vredno odredbo. Sporazumno z ministrskim svetom je namreč odredil, da se imajo vse •perilo, vštevši posteljnino In žimnice, ki so zastavljene v javnih zastavljalnicah in sličnih zavodih, do zneska 25 pezet, na državne' stroške rešiti ter vrniti lastnikom. Odredba je bila izdana pod očividnim domevkom, da so zastavili te stvari zgolj najbolj siromašni ljudje in da je dolžnost države, da priskoči tem ljudem na pomoč. Seveda vsebuje tudi izčrjme določbe, ki naj preprečijo vsako zlorabo.
— Justični referent Prelič operiran. Žrtev skopeljskega atentata, justični referent Prelič je bil operiran. .Projektil se mu je bil zaril pod tilnikom v hrbtenico. Po operaciji se je Prelič zavedel. Vprašal je, kako se atentatorica piše. Ko je čul ime Mara Bu-Ijev, se je začudil ter izjavil, da je izkazal atentator.ici ponovno .zgolj usluge.
— Koliko Kitajcev živi izven Kitajske? »Ostaslatische Rundschau« objavlja majnovej* šo statistiko o številu Kitajcev, ki žive v inozemstvu. Po tej statistiki, Se nahaja izven Kitajske okoli 10 milijonov Kitajcev, in sicer:, v Nizozemski Indiji 1,835.000, v Francoski Indo-Kini 1,030.000, v Hongkongu 445.000, v Zedinjenih državah 150.000, v Bir-mi 130 tisoč, v Malajskem arhipalu 93.000, v evropski Rusiji 71.000, na Filipinih okoli 40.000, v Koreji okoli 30.000, v Avstraliji .preko 30 tisoč, v Kanadi pa 12.000.
— Svetovni mojster v honorarjih. Kot 'poroča »Die litlerarische Welt«, je odstopil Lloyd George izključno pravioo objave svojih poročil o potovanju ]>o Južni Ameriki neki ameriški novinarski agenturi za fantastični znesek 80.000 funtov šterlingov (okoli 30 milijonov dinarjev). S tem sta Roosevvelt in Jack London, ki sta prejemala po dolar od vrste, potolčena ter je vzpostavil Lloyd George nov svetovni rekord.
— Sioux-ški Indijanci na grobu Karla Maya. Iz Dresdena poročajo: V petek po-lože sioux-ški Indijanci cirkusa Sar rasam na grob Karla Maya v Radebeull-u vence. Po počastitvi Karla Maya se podajo Indijanci v Gld-Shatterhand, kjer jih bo gospa Alayeva pogostila.	»Tj
— Aretiran italijanski hujskač. Te dni je bil v Kraljeviči aretiran ing.' Haendel, dopisnik tržaškega »Popofa di Trieste«. Haendel je pisec vseh člankov, ki so izšli v vrPo-polu« nosijo šifro »h«, in ki se odlikujejo
b vesti.
po svojih nesramnih napadih na Jadransko Stražo, na vojno mornarico, na našega kralja ter na Slovane sploh, posebno pa na Slovane na Reki in Sušaku.
— Obsojena radi širjenja komunistične propagande. V Dubrovniku se je vršil te dni proces zoper trojice komunistov, obtoženih po zakonu o zaščiti države. Obtoženi komunisti so pred sodiščem seveda lagali. Trdili so, da so pristaši HSS, oziroma Davidovičeve demokratske stranke. Rezultat je bil sledeči: Nikola Maslač in Miha Mrnarič sta bila obsojena vsak na 6 mesecev ječe, Peter Mrnarič pa je bil zaenkrat oproščen.
— Klub za svobodno ljubezen. V Velikem Bečkereku je razkril te dni glavni urednik lista »Senzacija« Ljudevit Reiser veliko afero. Objavil je, da se nahaja v neki ulici v Velikem Bečkereku klub za svobodno lju- . bežen in da je pripravljen navesti tudi imena članov kluba. Na podlagi te notice je naročilo državno pravdništvo policiji, da naij uvede nemudoma poizvedovanja. Poizvedbe so ugotovile, da ustreza vest »Senzacije« resnici. Klub je bil takoj razpuščen, vendar pa je državno pravdništvo preiskavo ustavilo. Iz te afere pa se je razvila druga afera. Odvetnik voditeljice kluba je poslal članom in članicam kluba pisma, v katerih zahteva od vsakega posameznika za ustavitev postopanja povračilo stroškov v znesku od 3000 do 11.000 Din. Visokost stroškov je odmerjena po gmotnih razmerah vsakega posameznika. Nekateri so plačali, druga pa so izročili pisma uredniku Reiserju, ki jih je objavil. Baje je iztirjal advokat na ta način od prizadetih doslej okoli 200.000 Din.
— Potres v Porenju. V Aachnu so čutili v soboto okoli 1.20 kratek, precej močan potresni sunek. Približno istočasno so čutili tudi v Belgiji potresne sunke.
— Poplava v Londonu povzročila milijonsko škodo. Po dosedanjih uradnih podatkih znaša škoda, ki jo je povzročila zadnja poplava v Londonu okoli 500.0C0 liver šterlingov. Za ponesrečence se je zbralo doslej 12 tisoč liver šterlingov. Voda je uničila med drugim v narodni knjižnici za slepce nad 5000 knjig, kupljenih šele pred par meseci. Vsaka knjiga je veljala 50 šilingov. Higi-jenski muzej je popolnoma uničen.
— 100 konj zgorelo. Iz Varšave poročajo: V kavalerijski vojašnioi v Ostrovu je izbruhnil te dni požar, ki je upepelil vse hleve. Od 120 konj so jih rešili samo 20. Ostalih 100 je zgorelo.
— Vremenske katastrofe. Iz Moskve poročajo: Nad mestom Almaata in okolico (preje Weryi) v azijsko-ruski pokrajini Semiire-čensk je divjal te dni silen metež. V stepi je poginilo nad 70 oseb. — Iz Rio de Janeiro poročajo: Mesto Diamantino v državi Minas Geraes je katastrofalna poplava, ki jo je povzročila reka Bel Monte, takorekoč popolnoma uničila. Nad 1000 hiš ije porušenih. Okoli 50.000 ljudi je brez strehe.
— Stekla lisica v brzovlaku. V Pasteurjevem zavodu v Lyonu so dobili te dni 33 novih pacientov. Vse paciente je ogrizla v brzovlaku Pariz—Lyon stekla lisica. Lisica je ušla na kolodvoru nekemu železniškemu uslužbencu.
— Tragedija neveste. V Passwalku v Avstriji se je imelo te dni poročiti neko starejše dekle. Vse je bilo pripravljeno, celo ženi-tovanjska pojedina. V zadnjem trenutku pa si je ženin premislil in izginil. To je 28-let-no devico tako užalostilo, da je šla na pokopališče ter se s svilenim robcem na enem od nagrobnih spomenikov obesila.
— Tajna zaloga pušk in municije izza vojne v Franciji. V Boulogne sur Mer so razkrili te dni tajno zalogo pušk in municije izza svetovne vojne. Baje je oškodovana država za 80 milijonov frankov.
— Poizkusen saommor najstarejšega Ma-djara, Te dni je izvršil v budimpešti poizkus samomora najstarejši iMadjar, 1021etni Adam Kraus. Starček je stanoval v majhni hišici v predmestju. V svoji sobici ni imel ničesar drugega kot posteljo. To svojo posteljo je zažgal ter legel nanjo z namenom, da umre. Medtem so pa sosedje pravočasno zavohali dim, udr.li v sobo in dali starčka, ki je odnesel smrtne opekline, odvesti v bolnico, kjer čaka sedaj v silnih mukah smrti. Zaslišan, je Kraus i2yav.il, da ga je gnala v smrt beda. V svojih mladih letih je bil iKraus pisar v neki odvetniški pisarni. V zadnjem času je živel v silni bedi. Prosjačiti ni hotel. Upal je, da dobroti vlade podporo, končno pa se je naveličal čakati ter je sklenil, da napravi svoji bedi prostovoljno konec
— Samomor nvadjarskega generala. V Budimpešti je izvršil te dni samomor upokojeni general Julij Litay, ki je vodil leta 1914 eno od divizij proti Srbiji. General Litay si je pognal iz neposredne bližine kroglo v glavo > ter obležal pri priči mrtev.
— 30 žena na poizkušnjo. 'Premožni seljak Vid Jerkovič se je preselil pred nekoliko časa, v Mostar, kjer si je kupil hišo. Dečku je šinila v glavo originalna ideja, ki mu je dobro uspela. Ononciral je v listih, da se namerava poročiti ter išče v to svrho ženo na poizkušnjo. Izmed številnih ponudb si je izbiral ženske, ki so mu najbolj ugajale. Vsako pa je odslovil že po 15 do 20 dneh, nakar je prišla vrsta na drugo, dokler ga ni končno te dni neka Anka Čuljak ovadila policiji, ki je zvitega zapeljivca žensk aretirala ter pridržala v zaporu, da bo prestal sedaj tudi on . »preizkušnjo«. .
— 151 c ten frkovec umori) svojega očeta. V eni od vojašnic v Alžiiru se je odigrala te dni krvava tragedija. Kantiner je namazal svojega petnajstletnega sina prav po zaslugi s šj-. bo. To je frkovea tako razljutiio, da je, pograbil revolver ter oddal na svojega očšta štiri strele, nakar se je oče smrtno zadet zgrudil. To bestijadnemu fantiču še ni zadostovalo:.čddal je na” ha 'tleh ležečega očeta še peti Strel. Ko eo prišli panp orožniki, «e je dal deček popolnoma mirno odvesti v zapor.
— Pobu na bolnikov v romunski bolnici.
V epidemični bolnici v Kišnizou na Rumun-skem je prišlo te dni do pobune bolnkov. Vzrok je bila pomanjkljva zdravniška oskrba in slaba hrana. Bolniki so navalili na strežnike ter razbili vso opravo. Intervenirati je morala policija, ki je vzpostavila hitro zopet red.
— Stavec, ki je ponarejal akcije. Lvovska policija je pedvzela te dni pri stavcu Galu-su hišno preiskavo ter našla v njegovem stanovanju potvorjene akcije velikih industrijskih podjetij. Galus je bil aretiran.
— Nezvesto ženo skalpiral. V Delavare-u se je odigrala te dni krvava zakonska tragedija. Neki delavec se je pred par meseci poročil, dasi je vedel, da ga je varala njegova nevesta že pred poroko z drugim. »Zatreskani« možakar je hotel tedaj izvršiti samomor. Ker mu je pa nevesta pri vseh bogovih prisegala, da mu ne bo prelomila nikdar več zvestobe, si je premislil ter jo poročil. Ženica se pa ni poboljšala, temveč je grešila s svojim ljubimcem pridno dalje. Te dni &o njenega moža radi tega njegovi tovariši v tovarni »vlekli«. Razjarjen je hitel mož domov. Ker so bila vrata stanovanja zaklenjena ter mu žena kljub zvenenju in trkanju ni odprla, je mož, ki je silno močan, vrata enostavno vlomil. V kuhinji je zagrabil sekiro. Ko je stopil v spalnico, je naletel v družbi svoje ženice nekega moškega, ki je bil smuknil 'baš pod posteljo ter se skril. Potegnil ga je izpod postelje. Dasi je spoznal v njem enega od svojih prijateljev, mu je razbil s silnim udarcem lobanjo, tako da je obležal prešestnik pri priči mrtev. Nato se je obrnil k svoji, od strahu komaj živi ženi, ki je slovela radi lepih las. Dejal ji je da ji bo odrezal za kazen lase. Žena se je razveselila, ker ji je bila obljubljena za njen greh tako mila kazen, toda njeno veselje se je izpremenila prav hitro v nepopisno grozo. Mož je potegnil namreč iz žepa nožič ter :ji jed rezati z glave lase s kožo vred. Odrezal ji je že precejšen kos kože, ko se je ženi posrečilo, da mu je ušla na dvorišče, kjer se je onesvestila. Mož je hitel za njo, vendar so ga pa sosedi obvladali in izročili policijskim stražnikom. Zaslišan, je izjavil, da je hotel zrezati svoji ženi vso kožo s telesa.
— Visokošolci opustošili sovjetskorusko razstavo v Bruslju. V Bruslju je bila te dni otvorjena sovjetskoruska umetniška razstava. Razstava naj bi bila dokumentirala napredek sovjetske Rusije. Zbralo pa se je par sto študentov, ki so zastavo uničili. Skupina dijakov je navalila na paznike, druga skupina je stala pri vhodu na straži, tretja skupina pa je uničila vse razstavljene pred mete. Dijaki so strgali slike s stem ter razbili zrcala in kipe ter vse ostale dragocenosti. Med drugim so razbili tudi Leninov kip. Na-pram novinarjem so izjavili, da so uprizorili demonstracije, v svrho, da protestirajo zoper laži, ki vzbujajo v sodobni Rusiji napačne pojme ter kažejo caristično Rusijo v sramotni luči. (Pripomnili so, da so izvršili atentgt na razstavo v družbi ruskih visoko-šolcev ter da napram .obiskovalcem razstave niso bili nasilni, pač .pa so uničili bofjševiške brošure, statistike in ves ostali reklamni materijo!. škoda znaša okoli 30.000 frankov.
— Nenavaden slučaj. Iz Budimpešte poročajo: 191etni Ivan Skribek je razbil te dni svojemu očetu, 401etnemu krovcu, ker je pretepal svojo ženo, lobanjo. Fred dvajsetimi leti je umoril krovec na isti način svojega očeta.
— Krvava tragedija v poljski sinagogi. Te
dni se je imela vršiti v Kutnu na Poljskem v sinagogi poroka mladega para. Med tem, ko je opravljal rabinec svoje molitve, je pristopil k ženinu in nevesti bivši zaročenec neveste, potegnil revolver ter oddal na ženina in nevesto ter na njiju stariše par strelov, nakar je obrnil orožje proti sebi ter si pognal kroglo v sence. Ženin, nevesta in njiju stariši so težko ranjeni, atentator mrtev.
— Maharadža in plesalka. V Bombayu se je te dni poročil bivši Judovski maharadža z mlado Amerikanko miss Millerjevo. Maharadža se je moral pred dvema letoma, ker je odvedel neko evropejsko plesalko ter ustrelil njenega ljubimca odpovedati vladarskim pravicam. — (Mila kazen; navadnega zemljana hi bili kaznovali s smrtjo!) — Ameriški konzulat v Bombayu si je zaman prizadeval, da bi bil Millerjevo pregovoril, da naij ne vstopi v harem maharadže. Plesalka je konzulove dobre nasvete zavrnila z opazko; da hoče slediti možu, ki ga ljubi.
— Radikalni hišni posestnik. Te dni je pogorela v Rovvnu na .Poljskem dvonadstropna hiša trgovca Gamerja. Preiskava je ugotovi-la, da je zažgal hišo Gamer sam. Zaslišan, je Gamer priznal. Svoje dejanje, je motiviral s tem,,da so ga stranke tako »sekirale«, da si spričo stanovanjskega zakona, na podlagi katerega strank ni mogel vreči iz stanovanja, ni mogel drugače pomagati.
— Škandalozna afera ruskega kneza Jusn-pova. Iz Pariza poročajo: Jusupov, ki je dal umoriti carjevega favorita Rasputina, je iz Francije .izgnan. Zagrešil je težak nravnostni zločin. Izpozabil se je nad mladoletnim sinom uglednega in uplivnega francoskega politika. Oče žrtve n-i vložil kazenske ovadbe, keir je hotel preprečiti škandal, pač pa je zahteval, da se Jusupov iz Francije izžene. Jusupov je pobegnil že preje v Basel.
— Po usmrtitvi Graya in Snyderjeve. Iz Newyorka poročajo: Trupla Graya in Sny-derjeve so izročili njihovim sorodnikom ter so že tpokopana. Gray je zapustil par pisem za svojo hčer. Vsako leto; do njenega 21. •leta naj se ji izroči na. njen rojstni dan po eno pismo. Snyderjeva je zapustila, pismo za svojo hčer Louraino. Upravnik jetnišnice »Sing-Sing«, v kateri sta bili izvršeni justi-fikaciji, je zaprosil tataj-po usmrtitvi za dopust. Rabelj je moral, iskati takoj po usmrtitvi radij živčnega šoka zdravniške pomoči,
Ljubljana.
Irr Gostovanje češkega igralca Edvarda Kohouta v naši drami. V četrtek, dne lSf. januarja bo gostoval v naši operi člari pražke*-
. ga Narodnega divadla, gospod Kahout kot Hamlet v istoimenski Shakespea.rejevi tragediji. Na to gostovanje opozarjamo že sedaj vse v Ljubljani žive.če rojake znamenitega igralca, kakor tudi vse prijatelje češkega naroda. Vstopnice se lahko že od danes naprej rezervirajo pri dnevni blagajni v opernem gledališču.
— Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov — Sekcija Ljubljana vabi na predavanje, ki se bo vršilo v petek, dne 20. januarja ob 20. uri v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu št. 1. (II. nadstropje). Predaval bo g. dr. ing. Miroslav Kasal o temi: Dimenzijoniranje železobeton-skih konstrukcij po predpisih v luči znanstvenih poizkusov. Vabljeni so člani in vsi, ki se zanimajo.
PROSVETA.
Premijcra Hirskijeve operete »Zmagovalka oceana«, ki se vprizori v sredo, dne 18. t. m. ima sledečo zasedbo: Elinor Goldvvin, veleposestnica in lastnica tovarne za letala — Poličeva, John Goldvvin, njen stric in drug — Povhe, Corrine, njegova žena — Ra-novec, Lilly Dorville, predsednica društva francoskih krajank v Parizu — Balatkova, Charlie, .izprašan pilot — Peček, F ra pa rt, ravnatelj etablissementa »Grand Pariš« v Parizu — Sancin, I. domino — Jeremova, II. domino — Sterniševa, Jean — Košič, sluga — Pahor, Bill, oskrbnik — Simončič, Jim, pilot — Jarc, .Piloti, delavci, družba, maske, plesalke, sluge. I. dejanje se godi v Ame-Ameriki, II. dejanje v etablissementu »Grand Pariš« v Parizu in III. dejanje v palači markija de la Motte pri Parizu. —_Čas sedanjost. — Plesne točke je uvežbal baletni mojster V. Vdček. Opereto dirigira Niko Št vikarjeva, Lucien, marquis de la Notte — Dre-tof, režira Jos. Povhe. Vrši se opereta za premijerski abonma. Delo je v resnici izredno posrečeno in prepričani .smio, da ostane stalno na našem repertoarju in da si ga takoj za Ljubljano osvoje tudi druga gledališča. V celi koncepciji in v vsaki podrobnosti odgovarja popolnoma načelom, ki se zahtevajo za današnjo moderno in efektno opereto.
Šport.
Bokserske vesti. Prejšnji svetovni prvak, zamorec Jack Johnson, je danes 49 let star in si je zadnja leta na vso moč prizadeval, da postane župnik. Ker mu pa to ni uspelo, -nS .iojujiSb iujijoa ppsod af ui jejpasaad ar vernerja Smitha, kandidata za predsednika Zj. držav. Namenjen je v prvi vrsti, da obdeluje svoje sorojake. — Evropski prvak v težki teži Paolino je bival skoraj eno leto v Zj. državah in je izvojeval v tem času devet bojev. Ti matchi so mu nesli 137.000 dolarjev dobička; samo boj z Jack Delaneyem mu je nesel 30.000. V primeru z milijoni dolarjev, ki sta jih zaslužila prvaka Tunney in Dempsey, je sicer vsota 138.000 dolarjev majhna, za evropskega borca pa, ki je šele v početku svoje karijere, vendarle prav čedna.
Karel Koželuh, slavni češki tenis profesio-nal si je prboril v Beaulicu bristolski pokal in z njim prvenstvo francoskih profesionalov. V končni rundi je nastopil proti Romanu Na-juchu in ga premagal 6:2, 6:2, 6:4.
Dimitrov, v Parizu živeči bolgarski dijak, je pred kratkim sunil obojeročno 141 kg. Iz Pariza odpotuje v Berlin, kjer se bo skupno s svojim rojakom Bozefom pripravljal za Amsterdam. Dimitrov star šele 19 let in spada v kategorijo srednje težke teže.
— Osem .je že. Zamudila bova, a ti še nisi gotova.
»Kako, da ne. Saj sem že oblečena.«
Borze.
Devize in valute.
Ljubljana, 16. jan. Amsterdam 22.945 — 23.005 (22.975), Berlin 13.525-el3.555 (13.54), J Curih 1092.9 - 1095.9 (1094.4, Dunaj 7.9975
- 8.0275 1(8.0125), London 276.73 — 277.53 (277.13), Ne\vy,ork 56.67 — 57.8f (56.77), Praga 168.08 — 168.88 (168.48), Trst 299.25 — 301.25 (300.25).
Zagreb, 16. ijan. Amsterdam 22.91 — 22.97, Dumaj 7.9975 - 8.0275, Berlin 13.517 — 13.547, Budimpešta 9.926 — 9.956,'Milan 8C0
- 302, London 276.73 — 277.53, NeWyork 56.666 — 56.866, Praga 168.08 — 168.88,’ Cu-rih 1092.9 — 1095.9.	(
Curih, -)l6. jan. Beograd 9.1375, * Berlin '123.65, Newyork 519.15, London 25.82, Pariz 20.415, Milan 27.455, Praga 15.385, Budimpešta 90.65, Bukarešta 3.21, Sofija 3.746, Varšava 58.20, Dunaj 73.15.
,	.	Efekti.	•	.
Ljubljana,' 16. Jih'. Celjska 164 — Oj ljub«
v Slovenjgradcu, Glavni trg,
TTTTih
rtmHno ta HlflllMiliM MimodirMl« « r • I • na ki i a r n m v Jm	vl|	I.
Prodam
dve boljši 4 vratni harmoniki, in Sicer dvo- in trigl&sno firme Lubas. — Harmoniki imata lep in prijazen gkU Jn at« dobro ohranjeni. Naprodaj ata, pri Stelami, 5. mestna hiša na Kobaridski cesti, Bežigrad, Ljubljana
Oglušujte T -Naro«lnemDtteviiiku.
^ THO.-IHD.
9&
Pokojninski javod za nameščence, - >'< Ljubljana.
Ijanska kred. 135 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Trboveljska 462 — 0,‘ Vevče 135 — 0, 'Ruše 205 — 280, Stavbna 56 — 0, šešir 125 -r 0.
Ljubljanska blagovna borza (16. t. m.). Les: Zaključenih, je bilo 5 vagonov in sicer 3 vagoni hrastovih frizov, po kupčevi noti, fco vagon nakl. past. po 1C00 in 2 vagc.na bukovih nežanumih plohov, I., 11., fco vag. meja po 000. — Deželni pridelki: Zaključen je bil 1 vagon pšenice.
To in ono.
G. MUSSOLINI — MILIJONSKI DEDIČ.
.»Journal des Debats« poroča, da je gospa Eninra Polaecio, ki je ravnokar umrla v Mon-te-Canln, zapustila v svojem testamentu vse svoje, mnogo milijonov znašajoče 'premoženje g. Mussoliniju. Razen tega se je tudi spomnila nekaterih italijanskih dobrodelnih društev.
PAPEŽ OBSOJEN NA SMRT - OD SOVJETOV.
iJournalu des I)ebats< javljajo iz Rima: Iz Moskve je prispelo v Rim priporočeno pismo, naslovljeno naravnost na Nj. Svetost papeža Pija XI. To pismo vsebuje papeževo obsodbo na smrtno kazen »radi denarnega podpiranja iproti boljše viškega gibanja«. Obsodba nosi izvirne podpise visokih, dostojanstvenikov 'pravoslavnega sinoda ter Rikova, Stalina in drugih. Papež jo je dal spraviti v vatikanski arhiv kot zgodovinsko listino.
DVAJSETA -OBLETNICA PRVEGA PO LETA 13. JAN. 1908 DO 13. JAN. 1928,
Pred nekaj' dnevi je čKvešivo praznovalo, jubilej, ki se ga hočemo spomniti tudi nvij saj nam kaže danes velikanski napredek -v kratki dobi dvajsetih let. 13. januarja 1908 je Franccz Henri Farman s svojini letalom ti-pa Voisin, motor Antoinette, prvič preletel en kilometer. Pač so že pred njim nekateri drugi (Ader, Santos Dumont, Voisin, brata VVright) napravili polete na daljavo par desetin ali stotin metrov,'toda Farman je bil prvi, ki je letel na en kilometer in s tem zbudil pozornost velike množice na letalstvo.
Oglejmo si ob priliki te obletnice napredek letalstva v tej dobi, Priznati’ moramo, da je ogromen: hitrost je narastla od 65 na 480 na uro, višina od par .metrov niTil.000 metrov, razdalja brez pristanka od 1 kni na 6300 km.
Kar se pa tiče strojev samih, moramo priznati, da je bilo 1. -1908 zelo plodonosno, kajti bistvo letal se od tedal do danes ni dosti spremenilo.
Najzanimivejše je pa to, da med vojno letalstvo ni ravno dosti napredovalo. Res je, da so izdali zanj 'milijarde in gradili kar na desettisoče letal, toda delalo se je po tovarnah, a ne v znanstvenih laboratorijih. Zato je tudi manj razdalje med rekordi 1. 1914 in 1. 1920, kot med slednjimi in onimi 1. 1927. Vzemimo samo hitrost. Od 1. 1913 do 1920 se zviša od 203 samo na 275 km na uro, do 1. 1927 pa poskoči na 479 km!
Naivecji napredek v •ieTSfsTFtl datira od'lf 1920 sem.
TAT, KI IMA DETEKTIVA S SEBOJ.
i. V Faivzu žive številni ruski, emigranti. Toda le malo jih je,,ki jim je dobro. Večina •■a je-"morala posvetiti pokličoin:iin opravilom, ki. so se jih 'doma z zaničevanjem izogibali /in za katere tudi niso bili vzgojeni. Teda: sila kola lomi. In tako je prišlo, da najdemo v Parizu bivše štabne oficirje in generale; ki se preživljajo kot delavci in šor ferji, aristokrate in visoke državne dostojanstvenike, ki letajo po francoskem glavnem mestu kot agenti. Niso se pa mogli vsi ti iz boljših krogov vrženi ljudje prilagoditi razmeram. iMnogo jih je, ki žive zgolj od ni.i-lodarov, ki jih dobe od svojih francoskih stanovskih kolegov in drugih premožnih in ‘usmiljenih ljudi sploh. So pa med njimi tudi taki, ki izkoriščajo gost olj ubnost usmiljenih ljudi v to, da jih ob priliki okradejo. Po tej metodi so operirali do nedavno štirje bivši oficirji caristične armade.
Vsak od štiriperesne deteljice je. obiskoval-bogate iParižane. Ganljivo jim je znal opisovati svojo-žalostno usodo. Pravil je, kako sijajno je svoječasno živel, dokler ga niso oropali boljševiki... Usmiljeni Parižan je izginil v sosednjo sobo ter vročil nesrečnemu emigrantu na diskreten način v kuverti večji bankovec. Njegovo odsotnost pa je izkoristil manj rahločutni Rus v to, da je svojega dobrotnika okradel. Marsikak taik dobrotnik je opazil, ko je Rus odšel, da je izginil ž njim vred ta ali oni predmet. Ljudje
naravno'takih reči niso ovadili. Bali so se pač zakniehovanja. Vsled lega bi bili Rusi na ta način lahko še dolgo časa operirali, da niso postali ile preveč predrzni.
Pred kratkim so se nastanili v nekem hotelu, v katerem stanujejo zgolj dobro situirani ljudje- Rusi so uprizorili pri mnogih izmed njih svojo staro komedijo. Končno pa so si gostje drug drugemu potožili, da je izginila s tem ali onim Rusom ta ali ona stvar. Tedaj je bilo jasno, da dečki kradejo. Oškodovanci so sporočili zadevo hotelskemu portirju. Portir je zaklenil nemudoma vežna, vrata ter izvršil hišno preiskavo. Na stopnji-cah je srečal enega od Rusov, ki je bil ovaden, da je več gostov okradel. Ko mu je jel brati portir levite, sta pristopila nenadoma dva individija, ki sta izjavila, da sia detektiva ter imata nalog Rusa aretirati in odvesti na policijo. Portir seveda zoper to ni imel ničesar oporekati. Detektiva sta Rusa solidno uklenila ter ga naložila v avtomobil, ki je čakal pred hotelom. V trenutku, ko.se je avtomobil odpeljal, pa je- opazil portir, da je delinkvent detektivoma prijazno pomeži-kaval, nakar so se jeli vsi trije od srca smejati! Portir je takoj sumil, da ni imel opravka s policijskimi funkcij,onarji, temveč z dvema •kom pli.ee ma tatu. Podal se je na policijo. Vračajoč se, je zagledal trojico pri oknu elegantnega restarana. Lopovi so pili bas šampanjca. Portir je obvestil policijo in par minut pozneje so čepeli v gajbici. Preiskava je ugotovila, da so bili Rusi svoječasno res aktivni ruski oficirji...
ChaHie Chaplin.
Tu je videl Charlie Chaplin otroka in se je takoj zanimal zanj. Vzel ga je kot igralca v eaiega svojih filmov in ta je rešil .svojo vlogo tako imenitno, da ga je takoj nato angažirala iMetro kompanija. Ker je tudi tu rešil svojo nalogo zelo dobro, ga je zopet pridobil Chaplin za svoj film »The Kkk. Po šestih mesecih tiudapolnega dela je bil film gotov. 'Zanj je dobival mali Jackie za svojo starost vprav neverjeten honorar 75 dolarjev tedensko. S tem filmom pa je postal mali dečko zvezda zvezd vesoljnega sveta.
Seveda obstojajo tudi različne druge pripovedke, o tem, kako sia se seznanila Charlie Chaplin in Jackie Coogan. Tako na prinier ?e govori, da sta se oba velika junaika »Kida« prvič videla v nekem hotelu v 'Los Angelesu. Ko sta oče in mati Jachieja zapazila Chaplina, sta rekla svojemu sinčku, naj ga gre pozdravit. Ta mu je tako neustrašeno voščil >dober dan-, da se je Chaplin kar začudil, kako velik talent za komika ima mali dečko. Druga verzija pa pravi, da je videl Chaplin malčka, kako ga je parodiral in se je tako navdušil zanj, da ga je angažiral.
Prava bo pa menda le prva verzija, ker je najbolj verjetna. Sicer pa vse tri pripovedke potrjujejo eno, da je namreč Charlie Chaplin odkril in na umetniško pot privedel Jackie-ja Coogana, kateri se ima njemu zahvaliti, da je dosegel toliko slavo.
Ko je bil film »Kitk končan, je ponudila First National družba Ccoganovim starišem razen odstotkov pri predstavah še 200.000 dolarjev za šest filmov. Te so izdelali v letih 1921 do 1923. Leta 1923 pa je Coogana vzela v službo Loew-Metro kompanija, za
katero je nastopil v več filmih. Pozneje pa se je ustanovila nova družba Jackie Coogan Corporation, tako, da je postal sam svoj izdajatelj.
Najzanimivejše pri celi stvari je, da je bil v tistih letih Jackie Coogan ne samo igralec, ampak tudi otrok kot vsi drugi. V svojem prostem času se je igral z igračami jn verjel je na Miklavža in na Božičnega moža, ki .prinašala darila.
Ko se je francoski general Nivelle na svojem potovanju po Zedinjenih državah ustavil v Los Angelesu, mu je dejal Chaplin: /Jackie nikakor ni prehitro zrel otrok, ki ne dela drugega kot samo posnema odrasle: on je še vedno pravi otrok v vsakem oziru, čeprav si je svest, da nekaj velja kot umetnik in si s tem služi lepe vsole..
Morda je podedoval cd svojih starišev veselje do javnega nastopa. 'Največje veselje ima s tem, da vidi utis prizorov, ki jih igra, na gledalcih. Ko sem začel z njegovo igralsko vzgojo, je bila glavna težava v tem, da sem premagal njegovo nepozornost, ali bolje rečeno njegovo nezmožnost, da koncentrira to pozornost, kar je značilna napaka vse-’ c-trpk. Teda Jackie ima za svojo starost izredni dpr, da lahko večkrat ponovi prizor ati kretnjo, ne da bi postal pri tem slabe volje. Videl .sem, kako je neki predmet pobral s tal pri dvanajstem ponavljanju tako, da bi bil vsakdo prepričan, da se je to zgodilo prvič.
Po dvanajstih 'ponavljanjih je Jackie igral taka dobro in vrhu tega tako naravno, da sem bil kar osupel. Zelo bi se čudil, če ne bi postal slaven. Prepričan sem, da bo prekosil samega Charlieja Chaplina, kadar bo velik...«
Čeprav si je Jackie že pridobil po pravici
slavno ime, bo pač imel še dosti dela, da uresniči Oharliejevo prerokovanje. Želimo mu iz vsega srca uspeha!...
Človek bi mislil, da si bo Charlie po >Ki-du« odpočil in da bo zn nekaj časa prekinil z delom. Toda temu ni bilo tako.
Neki multimilijonar mu je .ponudil 50.000 dolarjev, ako bi vzgojil njegovega sinčka za drugega Jackieja Coogana. Toda Chaplin je njegovo ponudbo odklonil, potem pa se je spet spravil na delo, da napravi še tri zadnje filme za First National družbo. To so ■bili: The Idle Class (Charlot in železna maska), Pay Day (Dan plačila) in The Pilgrim (Romar). Posebno zadnji teh filmov je publiki zelo ugajal. Je povest jetnika, ki se reši iz prisilne delavnice in kateremu .ne preostane nič drugega, kot da »sime« prvo obleko, ki jo najde. To je slučajno obleka pro-testautovskega propovednika in kot že pravi pregovor, da obleka dela človeka, pride Charlie v najbolj Čudne položaje, ker ga naravno vsi ljudje, s katerimi pride v dotiko, smatrajo za duhovnika. S svojo komiko je Charlie v tem filmu pošteno premikastil maralo ameriških svetohlincev, puritancev in tartuffov.’
Predno si pa ogledamo naslednje Charlie-jeve filme, mu hočemo naprej slediti na njegovem potovanju ,po Evropi, o katerem smo že v začetku govorili.
9. p o g 1 a v j e.
Charlie potuje.
Če bi se sestali s Chaplinom na krovu »01ympica», ga gotovo ne bi bili spoznali, kajti kci potnik luksuznega parobroda iz-gileda čisto drugače kot v filmu. Naravno, da je zel,o elegautuo oblečen. Toda brki manjkajo na tem finem obrazu, ki je zmožen tako
bogatega izražanja. Ima modre oči, in ne ru-jave, kot bi človek sodil po kinu. Tudi nima črnih razmršenih las, temveč mehke sive lase, ki se že srebrijo. .Njegov smeh 'je zdrav in čisto prekoatlantski; pri tem kaže velike lepe zobe. Njegove noge so tako majhne, da si človek ne more predstavljati,' kako morejo nositi tiste ogromne čevlje, ki jih vidimo v kinu.'
Marsikaj je doživel Chaplin na svojem potovanju po Evropi. V nekem 'londonskem kinu mu je pomolilo neko dekle bankovec za en funt, da se podpiše nanj, da ji bo prinesel srečo.
Sestal se je z znamenitim zgodovinarjem W«lesom, kojega splošno zgodovino je bil prečital na ladji in ki mu je dala mnogo misliti. Obžaloval je, da se ni mogel sestati z Lloydom Georgeom, kateri je njegov navdušen občudovalec, in ki se je zelo začudil, ko mu je leta 1919 Clemenceau dejal, da ni videl še nobenega Chaplinovega filma.
Ob vsaki priliki je Chaplin pokazal, da se rad razgevarja o flozofiji in da hoče vedno spoznati kaj novega. Ko so ga londonski časnikarji vprašali, kaj ga je posebno tedaj zanimalo, jim je odgovoril: »Rad bi vedel, kakšnega mnenja ste v Londonu o Einsteinovi teoriji?« Mnogi ljudje so ga vprašali ali je boljševik, in vsi so dobili negativen odgovor. Vendar pa .je v veliko začudenje vseh dejal, da bi rad spoznal Lenina, Trockega in nemškega cesarja Iz tega razvidimo, da je vsekakor zelo radoveden. V Franciji se je zelo začudil, da ga imenujejo Charlot, ikajti tega ni vedel. Prišel je v Pariz, kjer si je ogledal marsikaj. Stanoval je v hotelu Cla-ridge in doživel mnogo zanimivega.
(Dalje prih.)
St. 1033/28 r©!. IX.
Razpis.
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo
kleparskih in krovskih del
za palačo »Delavske zbornice" na Miklošičevi cesti v Ljubljani.
Vsi potrebni razpisni pripomočki in podatki se dobe počenši s 14. januarjem 1928 med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II. Ponudbe je vložiti najkasneje do 28. januarja 1928 do 11. ure dopoldne imenovanem uradu.
Mestni magistrat ljubljanski dne 11. Januarja 1928.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo
ti
• V
• o
Naznanjam, da sem otvoril
Š> •: -v *•	or
irite - -	,
I,in;':- j> t :	»	I •	(	<<•,	S	■	i
»Narodni Dnevnik"!
odvetniško pisarno 17. t. m
Hww vlMk«gi kis«, d.so.&* U«M|ana
■ -t ;i ■.}'■	mmtt ' lV •	•'''■/*
s n alf 1« •Hi in nalokasnaiSi namisni kis is vinskafla kisa.
za hiše ob Miklošičevi cesti v Ljubljani. . :.(J1	, „■ r .
Vsi potrebni podatki se dobe med uradnimi urami pri podpisanem uradu, Gledališka uiica, za Din, 100'—,
Pravilno sestavljene ponudbe je vložiti pri podpisanem uradu do 28. t. m., 12. uri opoldne.
MALI OGLASI.
'Za vsako besedo se plaia 50 par. Za debelo tiskan*
pa »in l:-.
v' ~ff>*jr i o
Stare kamenfte stopnicein vrata
proda Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani — Beethovnova ulica 10. — Informacije med uradnimi urami v zbornični pisarni, ::
j lV in' -----------
Premog - čebin
Wollova .1/11.. Tele!. 205»
Iadafalelh Alakaaa4er Z^esaikar. — Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno »Merttur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.