OL/ p4P,G21 T the voice ofcanadian s lovenians GLASILO kanadskih Slovencev Ko zaeno ljudje Mednarodno farmacevtsko podjetje, ki proizvaja in prodaja proizvode v skladu z mednarodnimi standardi razmišljati o zdravi ju. zagotavljanja kvalitete, kot so predpisi Ameriškega urada za hrano in zdravila (FDA) In predpisi Evropske unije (EU). pomislijo na nas. Zdravila za humano uporabo Farmacevtske surovine Biosintetični proizvodi OTC zdravila, dietetični in zeliščni proizvodi Veterinarski proizvodi Kozmetični izdelki Zdraviliške usluge i P KRKk Svojo prihodnost uresničujemo že danes. KRKA, p.o. Novo mesto, Slovenija, telefon: (068) 312 111, telefaks: (068) 323 152 GLASILO Established • Ustanovljen 1996 Izdaja Publisher Vseslovenski kulturni odbor • All-Slovenian Cultural Committee Glavna urednica Editor-in-Chief Nives Čorak Uredniški odbor Board of Editors Simona Kenk, Cvetka Kocjančič, Franc Slobodnik, Jože Slobodnik, Lydia Zaje Dopisniki Contributors Marija Ahačič-Pollak, Meriam Bezek, dr. Franc Habjan, dr. Tone Kačinik, Stane Kranjc, Michael Luzar, Ivanka Markun, Milica Muhič, Frank Novak, Peter Novak, Ivan Plut, Ema Pogačar, Marija Prilesnik, dr. Peter Urbane NaroČila in oglasi Subscription and Advertising Ivan Plut Naročila, spremembe naslovov, prispevke, oglase in pripombe pošljite na naslov Subscriptions, change of address, advertising and comments forward to GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV 770 Browns Line, "Kastelic Building" Toronto, ON M8W 3W2, Canada Tel: (519) 884-941 3 Fax: (519) 884-4464 E-mail: sdbslo@wchat.on.ca Prosimo, da ob naročilu oglasa priložite vso potrebno dokumentacijo (logotip, fotografije, tekste), na naročilnici pa označite velikost in število oglasov. For advertising please forward all the necessary documentation (logo, photos, texts) and mark the size and number of adds. Informacije: (519) 884-9413 Uredništvo si prizadeva, a ne sprejema odgovornosti za točnost podatkov. Besedila ne odražajo vedno stališča uredništva. The editors have made every reasonable effort to provide accurate and authoritative information, but they assume no liability for the accuracy or completeness of the text. Articles do not necessarly reflect the opinion of the Editors. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je mogoč le s pisnim dovoljenjem. All rights reserved. Reproduction in whole or in part allowed only by written permission. Prispevki so zaželjeni. Uredništvo si pridržuje pravico do sprememb. Submissions are welcome. By submitting your materials you give the editor authorization to make changes. Tiskano v Kanadi Printed in Canada Na naslovni strani • Cover Tamar, Alpe, Slovenija Fotografiral • Photograph by Peter Pollak uvodna beseda Pred vami je druga številka mesečnika Glasilo kanadskih Slovencev, kar dokazuje, da se je Vseslovenski kulturni odbor resno zavzel, da bo redno izdajal to publikacijo, ki jo Slovenci v Kanadi neobhodno potrebujemo. Vsem, ki ste se že naročili, se uredniški odbor najlepše zahvaljuje za zaupanje, ostale pa vabimo, da čimprej izpolnite naročilnico, da boste Glasilo redno po pošti prejemali. Na ta način boste izdajanje publikacije moralno in finančno podprli, kajti kljub entuzijazmu številnih zavzetih prostovoljcev, bo uspeh dosežen le tedaj, ko bo ta publikacija dosegla čimveč slovenskih domov, zato vas prosimo, da nam pri zbiranju naročnikov pomagate. Opozorite sorodnike, prijatelje in znance, naj se tudi oni na Glasilo naročijo. Naročnina na Glasilo je tudi lepo in primerno darilo za vsako prilož-nost. Vsem, ki ste nam ob prvi številki poslali vzpodbudna pisma, pa tudi vaše kritike in predloge, se prav lepo zahvaljujemo. Začetek je povsod težak in tudi pri Glasilu ni izjem. Upamo, da bomo z boljšo elektronsko povezavo in razporeditvijo dela izboljšali tehnično, jezikovno in vsebinsko plat publikacije. Med sodelavci je vrsta sposobnih ljudi iz južnega Ontaria, upamo pa, da bomo k sodelovanju pritegnili tudi rojake iz drugih kanadskih provinc. Še zlasti vabimo kulturne delavce pri raznih slovenskih društvih, da nam poročate o delu društva, o športnih, gospodarskih, kulturnih in znanstvenih uspehih naših ljudi širom po Kanadi, kajti osnovni namen Glasila je, da nas medsebojno povezuje in informira. Povezuje naj vse Slovence, ne glede na njihovo ideološko ali politično prepričanje. V Kanadi nas je premalo, da bi se na ta način drobili. Za naše skupno preživetje sta potrebna naš skupen nastop in naše skupno prizadevanje za ohranitev slovenske krščanske kulture, slovenske narodne dediščine in naše kanadskoslovenske zgodovine, kar bo naši mladini in poznejšim rodovom pričalo, da so bili njihovi predniki pridni, delovni, sposobni ljudje, ki so skrbno čuvali svoje tradicije in svoje vrednote in tako s svojo prisotnostjo obogatili tudi kanadsko skupnost. Naj nas torej Glasilo kanadskih Slovencev med seboj povezuje: tiste, ki aktivno delujejo v slovenski skupnosti, da si bodo lahko izmenjavali svoje izkušnje na področju društvenega dela, gospodarstva, kulture, športa, in tiste, ki so se od slovenske skupnosti iz kakršnega koli razloga oddaljili, pa jih zanima, kaj kanadski Slovenci počnejo in kaj se dogaja v domovini. Sodobni način življenja, mešani zakoni, velike razdalje, selitev za delom je le nekaj vzrokov, zakaj se mladi ljudje oddaljujejo od slovenskih društev. Glasilo jih lahko privede v stik s slovenskim društvom, s slovensko skupnostjo, ne glede na to, kje živijo. Uredniški odbor se zaveda, da ne bo mogoče vsem naenkrat ustreči. Vrzel v publicistični dejavnosti je med kanadskimi Slovenci tako velika, da je z nekaj številkami Glasila ne bo mogoče zapolniti. Uredniški odbor ima sam veliko idej, pa tudi bralci nam sporočajo svoje predloge, kar je seveda zelo razveseljivo. Na žalost pa je prostor omejen, upamo pa, da bomo s časom uspeli ustreči željam in potrebam naših rojakov in izoblikovali publikacijo, ki bo nam vsem v korist in v ponos. Zaenkrat se bomo v Glasilu osredotočili na naslednje teme: zanimivosti iz Slovenije, novice iz kanadskoslovenske skupnosti in dela slovenskih društev, mladinska dejavnost, šport, kultura, poleg tega pa bosta Kanadski slovenski kongres in Kanadska slovenska gospodarska zbornica prispevala svoje strani o delu njunih organizacij in posameznih članov. Bralce vabimo, da sodelujete v rubriki "Pisma bralcev", in vas obenem opozarjamo, da to ni forum za politične in osebne polemike. V rubriki "Naši bralci sprašujejo" vam bomo posredovali odgovore raznih strokovnjakov na vprašanja, ki vas zanimajo in ki bi utegnila zanimati širšo slovensko skupnost. Naj bo Glasilo kanadskih Slovencev res naše skupno slovensko glasilo, ki nas bo enotno popeljalo v tretje tisočletje in z novim pristopom okrepilo med nami in našimi potomci slovensko narodno zavest. Cvetka Kocjančič iz vsebine pisma Uvodna beseda • Introduction 3 Pisma* Letters 4 Naši bralci sprašujejo 5 In Memoriam 6 Novice iz kanadske slovenske skupnosti • News from Canadian Slovenian Community 7 Vseslovenski Odbor Gostovanje Francija Rajglja Poročilo društva SAVA-Breslau Miklavževanje v Slovenskem parku Slovenian Cultural Center in Lemont Kanadski slovenski kongres • Canadian Slovenian Congress 9 Svetovni slovenski kongres Kanadski slovenski kongres Tiskovna poročila Obletnica slovenskega plebiscita Ob peti obletnici Svetovnega slovenskega kongresa Baragove znamke ne bo Slovenski seminarji v Torontu Visoki jubilej slovenskega raziskovalnega centra Kanadsko slovenska gospodarska zbornica • Canadian Slovenian Chamber of Commerce 12 Delovanje Kanadsko slovenske gospodarske zbornice Poročilo o novem slovenskem zakonu Kultura • Arts Iz zgodovine • History 14 Rudolf Maister Sodobniki • Personae 15 Mimi Bizjak Duhovna misel • Spiritual thoughts 16 Kultura je temeljna prvina narodne samobitnosti Knjige* Books 1 6 Nova Knjiga o Dolenjcih Literatura • Literature 17 Nitka življenja Glasba • Music 1 8 Novi glasbeni uspehi Marije Ahačič-Pollak CD-ROM 18 Canadian Slovenians on CD-ROM Encyclopedia Internet 18 Slovenia on the Internet Šport • Sport 1 9 Na kratko • Briefly 21 Vabila • Invitations 21 Kulinarika • Gastronomy 22 Koledar prireditev • Calendar of Events 24 Pomembnost narodnosti in državljanstva dr. Peter Urbane Dr. Stane Bah (GKS 97101) obe vrednoti podaja v neko tekmo, oziroma konfrontacijo. Dejansko se obe vrednoti v slovenski sceni samo dopolnjujeta. Imamo narodno državo. Moti me izjava dr. Gogala, ki poudarja pomembnost zvestobe državam naše naselitve in zmanjšuje pomen slovenskega državljanstva. Pisec predpostavlja, da je "dolžnost" zdomca, da se z dušo in telesom oprime nove domovine. Tu sedaj živimo, to je naša domovina. Rodni domovini gredo samo še naši spomini, naša narodna pripadnost, ali po dr. Brumnu, ljubezenski poklon. To nakazuje hitro, globalno, malo prisiljeno asimilacijo. Gogalova opcija je boleča. Nihče ne pozabi rad svojega porekla, nihče noče nenadoma pretrgati vezi do stare domovine. Tega noče zase, ne za otroke, rojene še doma ali že v tujini. Domovinska ljubezen ostaja in nas veže vse do smrti in to ljubezen, pripadnost predajamo tudi potomcem, rojenim v tujini. Kot v družini spoštujemo svoje prednike in njihovo poreklo, tako spoštujemo domovino Slovenijo. Politiki naše nove države te naše intimne misli, občutke razumejo. Nikjer v demokratskih državah ne dajo niti čutiti kakega pogoja, da je za novo državljanstvo potrebno postati sto odstotni državljan po jeziku, po načinu življenja, po formalnosti novega državljanstva. Skoraj povsod je uveljavljeno načelo DVOJNEGA DRŽAVLJANSTVA. Izseljenec ni prisiljen, da se ob prejetju novega državljanstva odpove prvotnemu. To bi bilo boleče, četudi je povsem možno, da v praksi marsikdo kaj kmalu preskoči ta Rubikon. Na drugi strani ostane naša stara domovina, naša pripadnost njej, pripadnost narodu, in končno važna formalnost - državljanstvo. Demokratska Slovenija računa na našo zvestobo. Vse demokratske države stremijo za tem, da zadrže čim več in čim dlje svoje rojake, državljane v tujii. Tu gre za prestiž in za praktične koristi. Kot rečeno, eno ne izključuje drugega. V našem slučaju je to povsem sprejemljivo počutje: med našimi novimi državami in Slovenijo ni nasprotij, ki bi mogla kdaj postaviti vprašanje o naši zvestobi, dolžnosti. Izjema bi bili lahko naši zamejci v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. naši bralci sprašujejo z današnjo številko uvajamo rubriko Naši bralci sprašujejo, v kateri vam bomo poskušali posredovati stokovne odgovore na vprašanja, kijih zastavljajo bralci in bi utegnila zanimati širši krog naših rojakov. V današnji številki na vaša vprašanja odgovarja svetovalec veleposlaništva Republike Slovenije v Ottavvi, g. Mitja Štrukelj. V primeru teh treh držav bi lahko nastali problemi, komu gre tista primarna ljubezen in zvestoba in kako daleč naj gre lojalnost do druge strani. Znano je žalostno dejstvo, da mnogi zamejci ne smatrajo več Slovenije za domovino. S Slovenijo, tako pravijo, jih druži samo še jezik. Pri izbiri, ali naj ohranimo, oziroma vzamemo slovensko državljanstvo poleg novega, ne sme biti problema. Če nas kaj veže k našemu narodu, k slovenski skušnosti, je državljanstvo na prvem mestu. V vseh bistvenih problemih ostajamo vezani na usodo Slovenije. Ta skrb je z nami od samega začetka izseljenstva, še posebej to velja za politično emigracijo, ki itak Slovenije ne bi nikoli zapustila. Brez državljanstva ostajamo zunaj RS samo še folklora, ki se vrti okoli veselic, kranjskih klobas in polke. Glavni urednik Rodne Grude, Jože Prešeren, je napisal v zadnji številki sledeče: "Slovenci v tujini so del našega naroda, kot slovenski državljani morajo imeti tudi vse državljaske pravice." Drugačne so stranke, ki so izšle iz enoumja. Te žele ohraniti in še povečati svojo oblast, nam državljanom v tujini ne zaupajo, še najmanj z aktivno in pasivno volilno pravico. Državljastvo s pravicami in dolžnostmi je enakost, ki oživlja in nas veže, daje zavest enakega med enakimi. Izgovor, da mi ne plačujemo davkov, je šibak, potem reveži tudi ne bi smeli biti državljani in ne bi smeli voliti. Podatek je netočen. Plačujemo konzularne pristojbine, davke na naše premoženje doma, mogoče smo v procesu dedovanja, vračanja premoženja, pri vsakem obisku domovine plačujemo velike davke na vse, kar kupimo. Mnogi investiramo - direktno ali preko delnic, bančnih vlog in računov. Pri vsakem izseljencu nikdar ne preneha tiha, skrivna želja dokončnega povratka. Ta želja lahko postane realna, ako bomo pomagali so-ustvariti res pravo demokratsko državo, s primernim življenjskim standardom. Kot volilci smo še zainteresirani, da bi proces demokratizacije prišel do takega zaključka, ki ga narod želi že petdeset in več let. Z državljanstvom omogočamo državljanstvo našim otrokom in vnukom. Ko nas več ne bo na tem svetu, kdo ve, če se morda nekdo od njih ne bo odločil, da se vrne v domovino svojih staršev. Z državljanstvom bo našim bodočim generacijam odprta pot, bivanje in delo v Evropski skupnosti. Tudi to je dediščina, katero smo dolžni prenesti na naše potomce. Kako je z uvozom avtomobila v Slovenijo, oziroma z uporabo avtomobila, registriranega v Kanadi? Imetniki tujih potnih listov, ki z motornim vozilom, ki ni registrirano v Sloveniji, pridejo na obisk v Republiko Slovenijo, morajo po končanem bivanju vozilo odpeljati iz Slovenije. Vozil registriranih v tujini, v Sloveniji ni dovoljeno dati v uporabo državljanom RS s stalnim bivališčem v Sloveniji. Da bi lahko nov ali rabljen avtomobil registrirali za uporabo v Sloveniji, ga je potrebno uvoziti. Pri tem je treba plačati 27 odstotno carinsko stopnjo in prometni davek, ki je za vozila z bencinskimi motorji z delovno prostornino do 1,8 litra in z dizelskimi do 1,9 litra 20 odstoten, za večje pa 32 odstoten. Predložiti je potrebno tudi potrdilo o homologaciji, se pravi, dokazati je treba, da je uvoženo vozilo skladno s predpisi v Sloveniji. Od 1.1. 1997 so carine za nekatere vrste avtomobilov, zlasti manjše, ki so izdelani v državah Evropske unije, znatno manjše ali celo ukinjene. Potrdilo o času, ki ga izseljenec preživi na delu v tujini, izda slovensko veleposlaništvo na podlagi ustreznih dokazil. Olajšave je mogoče uveljaviti v roku dvanajstih mesecev po preselitvi v Slovenijo. Pod določenimi pogoji so državljani Republike Slovenije, ki se po najmanj dvanajstih mesecih prebitih na delu v tujini za stalno vračajo v Slovenijo, pri uvozu rabljenega motornega vozila ali rabljenega motornega kolesa, oproščeni carine. Potrebno je, da ga je imel upravičenec v lasti najmanj šest mesecev pred vrnitvijo. V tem primeru je oproščen tudi postopka homologacije. Obstojajo tudi nekatere druge omejitve, zlasti glede starosti vozil in nekaterih tehničnih karakteristik, zato se je priporočljivo pred uvozom podrobneje pozanimati, kolikšni bodo celotni stroški uvoza in ugotoviti, ali se le-ta izplača. Ali se delovna doba, opravljena v Sloveniji, upošteva ob upokojitvi v Kanadi? Med republiko Slovenijo in Kanado ni sporazuma, ki bi urejal vprašanja pokojninskega zavarovanja, zato po sedanji ureditvi upravičenci lahko računajo na slovensko pokojnino le, če so pridobili pravico do samostojne pokojnine po slovenskih predpisih. Po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12192, 5194 in 7195) zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni starost 63 let (moški), oziroma 58 let (ženska) in ko napolni 20 let skupne pokojninske dobe. V prihodnjem obdobju od 1. 4. 1992 do 31. 12. 1996 se je starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ki je po prejšnjih predpisih znašala 60 let za moške in 55 let za ženske, vsako leto povečala za pol leta. Zavarovanec, ki nima dopolnjene pokojninske dobe 20 let, pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni starost 65 let (moški) oziroma 60 let (ženska) in najmanj 15 let zavarovalne dobe v Sloveniji ali v državi, ki ima s Slovenijo sklenjeno pogodbo o pokojninskem zavarovanju. To pomeni, da so lahko za pravico do upokojitve odločilna tudi leta na delu v eni takih držav, npr. v Avstriji ali Nemčiji. Vsi, ki ne izpolnjujejo pogojev za samostojno pokojnino po teh predpisih, pa v tem trenutku nimajo možnosti pridobiti slovenske pokojnine. Njihov položaj pa se utegne še v doglednem času spremeniti, kajti med RS in Kanado potekajo pogajanja za sklenitev sporazuma o socialni varnosti. Ta sporazum bo, tako kot je zamišljen, dal pravno podlago, na kateri bi pridobile pravico do sorazmernega deleža pokojnine tudi tiste osebe, ki po sedanjih predpisih nimajo zadostne zavarovalne dobe v Sloveniji. Vsem, ki jih zanima ali so upravičeni do slovenske pokojnine, svetujemo, da se z vprašanjem pismeno obrnejo neposredno na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. V pismu naj navedejo svoje osebne podatke in priložijo fotokopijo delovne knjižice, oziroma točne podatke o trajanju in času svojih zaposlitev v Sloveniji in državah, s katerimi ima Slovenija pogodbe o pokojninskem zavarovanju. Naslov zavoda je: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Kolodvorska 15 1000 Ljubljana, Slovenija pisma Glasilu kanadskih Slovencev na pot Rojstvo novega časopisa je kot rojstvo otroka, naporno, težavno, pa tudi radostno in polno upanja. Nov časopis bo začel izhajati ravno v letu, ko je pred 105 leti začel izhajati prvi slovenski izseljenski časnik Amerikanski Slovenec v Chicagu v ZDA, kar dokazuje, kako živa je v izseljenstvu tradicjia pisanja, ki jo bo nadaljeval tudi novoustanovljeni časnik. Ustanoviteljem časopisa in uredniškemu odboru želim, da bi nov časopis vodili in ustvarjali uspešno, vztrajno in z veliko mero poguma. Ob tej lepi priložnosti pa želim ustvarjalcem in vsem bralcem Glasila kanadskih Slovencev veliko uspehov v letu 1997! Prof. dr. Peter Vencelj jmmmmmmmmfmam in memoriam DR. VOJKU BRATINI V SPOMIN Peter Ktopčič V soboto, 18. januarja 1997, je v Torontu v starosti osemdesetih let preminil dr. Vojko Bratina. Dr. Vojko Bratina je začel študij strojništva v Ljubljani, svojo diplomo pa je opravil v Zagrebu. Leta 1943 je v Ljubljani diplomiral tudi iz metalurgije. Kmalu po svojem prihodu v Bologno v Italiji, je postal duša skupine mladih študentov. Ker je bil deset let starejši so ga študentje vikali, prijateljsko pa so ga imenovali "žolnir". Študentom je bil v veliko oporo saj je bil vedno poln strokovnih nasvetov. Leta 1948 je dr. Bratina odšel v Kanado. Kot drugi priseljenci je moral tudi on sprejeti zelo poniževalno pogodbo, s katero se je obvezal, da bo eno leto delal na železnici ali na kmetiji v zahodni Kanadi. O tem ni rad govoril. To je bila zelo težka doba v njegovem življenju. Nekaj let po tej preizkušnji je dobil zaposlitev na torontski univerzi. Dr. Bratina je bil dolga leta profesor fizike na torontski univerzi, istočasno pa je bil znanstveni raziskovalec pri Ontarlo Research Foundation. Napisal je veliko število raprav v mednarodnih znanstvenih revijah in častno zastopal Kanado na mednarodnih znanstvenih kongresih. Ukvarjal se je predvsem s fiziko kovin in sicer z mehanizmi elastične in plastične deformacije. Pred kakimi desetimi leti je Slovensko-kanadski svet začel v zimski dobi organizirati seminarje na temo slovenstva. Dr. Bratina je na teh seminarjih večkrat predaval, a za razliko od drugih govornikov, svojega teksta ni bral, pač pa je govoril zanimivo in sproščeno, saj se je na vsako temo o slovenstvu zelo dobro razumel. Še posebno ljubezen je gojil do slovenske literature in umetnosti. Njegovo pisanje dokazuje, da je imel izreden čut za slovenski jezik, zanimiv pripovedni stil in izredno zakladnico modrosti. OB SMRTI JOŽETA OSANA Marija Ahačič-Pollak Novo leto naj bi bil čas veselja in radosti, vendar je ravno v tem času slovensko skupnost presunila žalostna novica, da se je 21. decembra v 78 letu starosti od nas za vedno poslovil profesor glasbe in neutrudni kulturni delavec g. Jože Osana. Študiral je v Ljubljani in diplomiral na iz primerjalne književnosti. 2e od rane mladosti se je posvečal glasbi. Po bivanju v Argentini se je leta 1971 preselil v Toronto, kjer je do lanske pomladi deloval kot profesor glasbe in organist pri župniji Brezmadežne. Njegova ustvarjalna sila je bila velika. Pesem "Slovenija v svetu", ki jo je po besedilu Marka Kremžarja uglasbil gospod Osana, je postala skoraj izseljeniška himna, saj jo poje že veliko zborov. Gospod Osana jo je še pred kratkim priredil za pevsko skupino "Plamen". Slovenska skupnost ga bo močno pogrešala. POSLOVIL SE JE ALEKSANDER KOŽELJ Anica Resnik Ob prazniku sv. Treh kraljev se je poslovil od sveta Aleksander Koželj. V 70 letih življenja je s svojim poštenim in odkritim značajem prinašal veselje vsem, ki so ga poznali. Aleksander, pranečak svetniškega škofa Slomška, se je rodil v šentviški fari blizu Sevnice. Doma je opravljal trgovske posle. Od zgodnjih otroških let je živel za slovenski oder. Po končani vojni je za svoje kulturno delo v domačem kraju prejel posebno priznanje. Kmalu po prihodu v Kanado se je pridružil slovenskemu gledališču v Torontu. Petintrideset let je nastopal v najrazličnejših vlogah. Z vztrajnostjo je postal skupno z voditeljem Vilkom Čekuto pomemben ustvarjalec na slovenski kulturni sceni v Torontu. Bil je bralec pri svetih mašah in mnogo let je v slovenski skupnosti odigral "vlogo" sv. Miklavža. Pokojni Aleksander Koželj je poleg skrbi in dela za družino našel čas za svojo župnijsko cerkev Brezmadežne. Zadnjih nekaj let se je boril s hudo boleznijo. Izguba Aleksandra Koželja pušča praznino, ki naj jo zapolni delo mladega rodu, kateremu je ljuba domača beseda. OB SMRTI DUŠANA KLEMENČIČA dr. Franc Habjan V ponedeljek, 20. januarja 1997, je v Actonu nenadoma umrl znani slovenski kulturni in družbeni delavec Dušan Klemenčič. Rojen je bil leta 1939 v Štomažu pri Ajdovščini na Primorskem. Osnovno šolo je obiskoval v domači vasi, gimnazijo pa v Novi Gorici. Potem je na Univerzi v Ljubljani študiral na tehnični fakulteti. Leta 1966 se je izselil v Kanado, kjer se je takoj vključil v slovensko skupnost in bil njen dejavni član. Od leta 1966 je več kot 25 let vodil cerkveni pevski zbor pri slovenski župniji Marije Pomagaj v Torontu. Pod njegovim vodstvom je zbor dosegel zavidljivo umetniško višino. Zaposlen je bil pri slovenski hranilnici in posojilnici Janeza Evangelista Kreka, prvi slovenski kreditni zadrugi v Torontu, kjer je bil glavni poslovodja do leta 1991, ko se je upokojil. V času slovenskega osamosvajanja je bil Dušan Klemenčič član odbora, ki je med kanadskimi Slovenci zbiral finančno pomoč za domovino. Dušan Klemenčič je bil brat nekdanjega glavnega urednika katoliškega tednika Družina in sedanjega urednika verskega programa na TV Slovenija, dr. Dragota Klemenčiča. Dušan Klemenčič je bil plemenita osebnost. Z vsem srcem je bil predan svoji družini, kakor tudi širši slovenski skupnosti. novice iz kanadske slovenske skupnosti vseslovenski odbor Cvetka Kocjančič Vseslovenski odbor ima za sabo že šest let aktivnega delovanja. Ustanovljen je bil leta 1990 z namenom, da med kanadskimi Slovenci organizira vseslovensko dobrodelno akcijo za pomoč poplavljencem v Sloveniji, razmere v Sloveniji leto pozneje pa so tej organizaciji narekovale novo in bolj zahtevno delo: povezovati vse kanadske Slovence v prizadevanju za podporo domovini v najtežjih časih leta 1991. V ta namen je bil v sklopu Vseslovenskega odbora ustanovljen poseben sklad, ki je zbiral finančno pomoč za odpravo posledic vojne v Sloveniji, še posebno pomembna pa je bila informativna dejavnost Vseslovenskega odbora - informiranje slovenskih izseljencev, kakor tudi kanadske javnosti o situaciji v Sloveniji. Poleg občasnih publikacij Vseslovenski odbor od jeseni leta 1991 posreduje rojakom v južnem Ontariu enourni slovenski radijski program Glas kanadskih Slovencev, katerega glavna in odgovorna urednica je Marija Ahačič-Pollak. Ker je bil Vseslovenski odbor ustanovljen, da bi povezoval in informiral naše rojake širom po Kanadi, še posebej pa v južnem Ontariu, ter da bi organiziral akcije, ki zahtevajo skupen nastop, so se slovenska društva odločila, da bo ta koordinacijski odbor ostal kot trajna slovenska organizacija. Zaradi problemov z registracijo angleškega prevoda, je bilo potrebno ime spremeniti v Vseslovenski kulturni odbor (All-Slovenian Cultural Committee). Vseslovenski kulturni odbor vodi Upravni odbor, ki ga vsako leto na občnem zboru izvolijo predstavniki slovenskih društev. Letošnji predsednik je Jože Slobodnik, podpredsednik pa Ivan Plut. Večina slovenskih društev, kulturnih skupin in vse tri slovenske župnije v južnem Ontariu že od vsega začetka sodelujejo pri Vseslovenskem kulturnem odboru in s svojim sponzorstvom finančno vzdružujejo radijsko oddajo Glas kanadskih Slovencev. Koordinacijo med društvi in Vseslovenskim odborom vzdružuje-ta koordinator za niagarska in koordinator za torontska društva, ki sta obenem člana upravnega odbora Vseslovenskega kulturnega odbora. Vsako jesen se sestaneta s predstavniki društev, da uskladijo program društevnih prireditev. Po potrebi pa se Vseslovenski kulturni obdor sestane z društvi tudi izredno. Vseslovenski odbor v sodelovanju z društvi organizira vsako leto oktobra kulturno-družabno prireditev, občasno pa organizira tudi nastope raznih kulturnih skupin iz Slovenije. Letos bo skupaj s Koordinacijskim odborom niagarskega področja, ki je pravzaprav hamiltonska veja Vseslovenskega kulturnega odbora, organiziral skupni Slovenski dan. Publikacija Glasilo kanadskih Slovencev, ki jo je Vseslovenski kulturni odbor v sodelovanju s Kanadskim slovenskim kongresom in Kanadsko slovensko gospodarsko zbornico začel izdajati, pa bo omogočala boljše sodelovanje s slovenskimi društvi izven Ontaria in bo povezovala in informirala naše ljudi širom po Kanadi, Slovencem v domovini in drugod po svetu pa bo predstavila slovensko skupnost v Kanadi. Uspeh Vseslovenskega kulturnega odbora je dokaz, da se Slovenci, še posebno pa slovenska društva v Kanadi zavedajo, da se le s skupnim nastopom in medsebojno pomočjo in izmenjavo idej lahko soočajo s problemi, ki jih zastavlja izseljensko okolje. GOSTOVANJE FRANCIJA RAJGLJA Cvetka Kocjančič Slovenski prvak na diatonični harmoniki Franci Rajgl je ves december gostoval med Slovenci v južnem Ontariu in s svojimi prijetnimi vižami in humorjem navduševal ljubitelje slovenske narodne glasbe. Nastopal je v Montrealu, Ottawi, Windsorju, pri Društvu sv. Jožefa v Hamiltonu, v Lipa Parku v St. Catharinsu, na Miklavževanju pri društvu Holiday Gardens v Pickeringu, svoje gostovanje pa je zaključil s silvestrovanjem v domu Slovenskega lovskega in ribiškega društva v Allistonu. Franci Rajgl je prišel v Kanado na povabilo Slovenskega lovskega in ribiškega društva, njegovo gostovanje pa je organiziral Tony Mikolič. POROČILO DRUŠTVA SAVA BRESLAU Marija Pri lesni k Društvo Sava iz Breslaua želi vsem članom in vsem Slovenkam in Slovencem iz okolice mest Kitchener-Waterloo zdravo in uspešno Novo leto 1997, obenem pa se zahvaljuje vsem, ki so prispevali za opremo klubskega doma. Posebna zahvala velja mladi umetnici Natalie Balkovec, ki je z umetniško sliko polepšala klubsko točilnico. Leto 1996 je bilo za društvo zelo uspešno. Lani je bilo praznovanje 35-letnice društva in prvič v teh letih društvo Sava nima dolga. Tako bodo sedaj člani lahko bolj sproščeno uživali sadove neumornega dela ljudi, ki so gradili in obnavljali društveni dom. Društvo Sava že dvajset let uspešno sodeluje pri etnični prireditvi Octoberfest, ki jo vsako leto organizira mesto Kitchener. Letos je društvo ponovno dobilo pokal za Gemütlichkeit, ker je po mnenju ocenjevalcev v naši Kranjski hiši pripravilo najbolj prijazno vzdušje. Na igrah, ki so bile organizirane v okviru Octoberfesta, pa so se športniki društva odlično odrezali in v vlečenju vrvi dosegli prvo mesto. Slovence iz bližnje in dalnje okolice člani vabijo, da obiščejo društveni dom in uživajo v slovenski družbi. news from Canadian Slovenian community MIKLAV2EVANJE V SLOVENSKEM PARKU Milica Muhič V nedeljo, 15. decembra, je bilo v društveni dvorani Slovenskega parka zopet živahno. Obisk je bil enkraten -tokrat je bilo več mlajših, kot starejših. S kuhinjske police so se ponujali domači krofi, dišalo pa je tudi po krvavicah in zelju. Otroške glavice so se radovedno ozirale okoli lepo okrašenega božičnega drevesa, pod katerim so se bila vabljivo razstavljena miklavževa darila. Erik, oskrbnik doma, je otrokom pripravil prijetno zabavno presenečenje: karaoke. Otroci so lahko ob spremljavi glasbe veselo preizkušali svoje pevske talente. Mladim pevcem so od ponosa žarela lica, ko so prepevali znane božične pesmi in nemalo so bili nanje ponosni tudi njihovi starši, kakor tudi člani Parka. V takem vzdušju so se oglasili zvončki in skozi vrata se je v spremstvu dveh angelčkov prikazal Miklavž. Ko je veličastno vstopal v dvorano in pozdravljal prisotne, so otroci od navdušenja vztrepetali. Ugodno seje namestil na stol poleg božičnega drevesca in otroci so mu drug za drugim pristopali in odgovarjali na njegova vprašanja, on pa jim je dajal darila. Za večino malčkov je bilo to nepozabno doživetje, nekateri pa so se Miklavžu bolj plašno približali in se mu niso upali sesti v naročje, čeprav so s tem razočarali mamice in babice, ki so komaj čakale, da bi s fotoaparati ovekovečile ta dogodek. Otroci so bili popoldne zaposleni z igračami, moški pa so se kratkočasili z balinanjem in igranjem biljarda. Za ženske pa je bila to priložnost, da so med seboj poklepetale, saj se v zimskem času bolj redko vidijo. SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA JANEZA E. KREKA 747 Brown's Line Etobicoke, ON, M6W 3V7 Tel. (416) 252-6527 636 Euclid Ave. Toronto ON. M6G 2V9 SLOVENIAN CULTURAL CENTER IN LEMONT Ivanka Markun The big red-bound Guest Book in the foyer of the Slovenian Cultural Center in Lemont, IL, holds its greatest treasures: the many greetings, salutations and exclamations imparted by Slovenian people and friends during their visits and participation at the Center. Because the comments emanate from the heart, they will be forever cherished in the cream-colored pages laced with a carnation. Slovenians from near and far have been welcomed here. Slovenian people living in the surrounding communities have come to consider the Center as a home, where friends meet often, laugh heartily, speak what is in the heart, and find acceptance. Many people performed the hard labor necessary to maintain and enhance the premises. Others performed the background administrative tasks and creative functions necessary to conduct the Center's activities. Many more people come to enjoy the activities. Some come to see the Center for the first time. Last year the finishing touches around the building included completing sidewalks all around, shaping the grassy garden areas close to the building and contouring the parking lot. Early in 1996, the Library announced its regular hours. It is staffed by volunteers. The display of visual and printed material delights the eye and invites library visitors to peruse its numerous periodicals and books. Drawings and worksheets created by the children of the Slomšek Slovenian School brighten the walls of the corridors. Saturday morning finds the Center alive with teachers, teacher-aides and forty-some energetic youngsters, waiting to sing, dance, read, write, listen and speak. Mothers and fathers help in the classroom, visit over coffee, or patiently wait. Adults, too, have their turn at learning Slovenian on week-nights. Slovenian artists have exhibited their work at the Center. The initial exhibit at the Grand Opening in 1995 featured numerous artists from around the country. Thereafter the works of individual artists have adorned the specious walls: Jože Vodlan of New York, Emil Gutman and Erika Bajuk of Chicago. Two works of artist Lillian Brule of Joliet adorn the entrance. Several couples have celebrated their wedding at the Center in 1996. The exquisite stained glass windows facing east have presented a beautiful background for the brides and grooms, beneath which the wedding party and guests have toasted the happy couples. The original design and craftsmanship for this stained glass window is credited to Anthony Markun of Mississauga. The design depicts traditional motifs, with an excerpt from the poem by France Prešeren, one of the greatest Slovenian poets. Fine arts have attracted an audience at the Center, particularly for theatre, dance and singing groups. The Toronto players have presented two enjoyable and well-executed plays, "Zadnji tak mož" and "Pilatova žena". Singing groups have brought not only entertainment, but also the hearty contentment in hearing songs from our heritage: Ribniški oktet of Ljubljana, Ansambel Snežnik from Ilirska Bistrica, and mixed chorus Gallus from Koroška, Fantje na vasi of Cleveland, St. Gregory Choir of Hamilton, and the local, Slovenska pesem. The dance performance of Isabella Kralj-Bambič of Milwaukee inspired such awe, that the audience was breathtaken and silently followed her every move. In the summer throngs of people gathered"on the hill" behind St. Mary's Retreat House. Picnic-goers anxiously waited for outdoor-barbecued meats, prepared to perfection, and then danced to the entertaining polka band. Activities for everyone abounded throughout the year: Easter egg painting Slovenian style, conducted by Ludmilla Modič of Milwaukee, fashioning "butare" for Palm Sunday, sponsored by the Slovenian Mission, meetings for a myriad of committees and organizations, Mother's day celebration, conducted by the Slovenian school, the Sports Club Super Bowl get-together, complete with spaghetti lunch and game on the big Screen, monthly Sunday Luncheons, with big crowds enjoying home-cooked meals' and fun at the Radio Club's 46th annual Slovenian Day. The year ended with traditional favorites, Sveti Miklavž gifting children on his feast day, a "božičnica" sponsored by the radio club, and the final midnight countdown at "Silvestrovanje," where couples, families and youngsters celebrated their oneness, their goodheartedness, and their love of life. It's the Slovenian way. kanadski slovenski kongres piše dr. France Habjan SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES Tajništvo SSK je izdalo četrti zvezek Glasila SSK, s katerim skuša informirati svoje članstvo o delu in naporih osrednje kongresne organizacije. Tokrat je bilo vsaj nekaj uspešnega v SSK, in sicer pri ponovni vzpostavitvi Avstralske konference, ki je dobila po smrti predsednika Jožeta Senčarja nov Glavni odbor ASK. Na zadnji seji predsedstva SSK je bilo ponovno veliko izrečenega o potrebi in pomenu slovenske sprave. Nekateri člani so bili mnenja, da je vprašanje narodne sprave le del vprašanja pravne države. Predsednik švicarske konference dr. Gruden je skušal nanizati vsebinsko ogrodje izjave in končno so prisotni prišli do sklepa, da bo posebna komisija pod vodstvom dr. Grudna pripravila osnutek izjave in o sprejetju le-te bo glasoval občni zbor kongresa. KSK meni, da je vse preveč šolskega razpravljanja, in to že leta, in vendar ni še nobenega zanesljivega znaka, da se je spravni slovenski proces premaknil in približal slovenski spravi. Predsedstvo SSK že načrtuje priprave za tretji občni zbor SSK, ki bo letos po vsej verjetnosti v Sloveniji. Odbor SSK polaga veliko pozornost gospodarskemu povezovanju slovenskih podjetij s podjetji Bosne in Hercegovine. Vmesni člen tega povezovanja naj bi bila konferenca za BiH. poleg dobro pripravljenih poročil nudil tudi priložnost za razgovor s člani o morebitnih spremembah kongresne dejavnosti. Sleherna pripomba bo dobrodošla. Osrednji dogodek občnega zbora bo govor slovenskega predstavnika s področja sedanje slovenske diplomacije. Na zadnji seji KSK se je Glavni odbor soglasno izrekel, da bo tesno sodeloval z Vseslovenskim kulturnim odborom in da bo s svojo prilogo Kongresne misli sodeloval pri novem časopisu Glasilo kanadskih Slovencev. Kanadski kongres pozdravlja sklep, da bo prihodnji Slovenski dan za Toronto in okolico skupni nastop Vseslovenskega odbora, Slovensko-kanadskega sveta ter Kanadskega slovenskega kongresa. Po mnenju Kongresa bo slovenska skupnost v Kanadi uspešna le tedaj, če bo poudarek na povezovanju in sodelovanju celotne slovenske skupnosti. Predsednik Stane Kranjc in podpredsednik KSK dr. France Habjan sta že pisno posredovala svoja stališča Predsedstvu SSK glede 3. Kongresa SSK. Kongres bo tokrat v Sloveniji, v Mariboru ali Celju. Pododbor KSK za slovenski arhiv, ki ga vodi prof. Jerry Ponikvar, pridno zbira arhivsko gradivo, zaenkrat predvsem s področja rudarskih predelov severnega Ontaria, kjer so se naseljevali prvi slovenski priseljenci v Kanadi. Zbran arhiv bo imel velik pomen pri nadalnjem raziskovanju slovenskega izseljenstva. Informacijski odsek KSK bo pripravil brošuro o delu KSK s kratkimi podatki o Sloveniji in slovenski skupnosti v Kanadi. KANADSKI SLOVENSKI KONGRES Glavna naloga KSK v pomladanskem obdobju je pripraviti 8. redni letni občni zbor. Glavni odbor je po uspešni zadnji seji sklenil, da bo letošnji občni zbor v soboto, 8. marca 1997, v prostorih starostnega doma Lipa. Občni zbor bo zelo zanimiv, saj bo TISKOVNA POROČILA Z zadnjim decembrom so prenehala izhajati Tiskovna poročila s komentarjem, katera je oblikoval in izdajal dr. Peter Urbane iz Toronta. Izdajatelj si je prizadeval, zbirati in komentirati gospodarska in politična poročila iz Slovenije. Tiskovna poročila so bila dvoplastna. Vsebovala so poročila in Urbančeve komentarje nanje. Izdajatelj ima svojstven pogled na politične dogodke. Komentarji so bili včasih objektivni, včasih drzni, oziroma vznemirljivi. Pomembni del Tiskovnih poročil je bil pregled slovenskega gospodarskega dogajanja. Dr. Urbane je imel izvrstna poročila iz zanesljivih slovenskih in mednarodnih virov. Poleg novic, ki jih posreduje radio Glas kanadskih Slovencev, so bila v slovenski skupnosti v Torontu Tiskovna poročila, po prekinitvi izhajanja dnevnika Slovenec, najboljši vir tekočih informacij o dogajanju v Sloveniji. Zaradi visokih stroškov tiska in poštnine je izdajatelj razpošiljal Poročila po telefaksu. OBLETNICA SLOVENSKEGA PLEBISCITA V Cankarjevem domu v Ljubljani je bila 26. decembra slavnostna proslava ob 6. obletnici slovenskega plebiscita, s katerim se je slovenski narod 23. decembra 1990 z 88 odstotki odločil, da se osamosvoji in dokončno odcepi od nekdanje Jugoslavije. V slovenskem parlamentu je bila isti dan tudi slavnostna seja novo izvoljenega slovenskega parlamenta. Na obeh proslavah je bil slavnostni govornik novoizvoljeni predsednik Državnega zbora dr. Janez Podobnik, ki je z izbranimi besedami predstavil pomen in zgodovinsko vrednost slovenske odločitve za samostojnost. Dr. J. Podobnik je poudaril, da je bil slovenski narod tedaj prepoln narodnega zanosa in je imel velik občutek za skupnost, predvsem pa je tedaj doumel, kaj narodna enotnost pomeni pri sprejemanju zgodovinskih odločitev. Podobno narodno enotnost Slovenci potrebujejo tudi danes, ko se odločajo za priključitev k evropski skupnosti. V ljubljanski stolnici je nadškof dr. Alojzij Šuštar isti dan vodil zahvalno mašno bogoslužje. kanadski slovenski kongres OB PETI OBLETNICI SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA Govor Alojza Rebule (Objavljen v Glasilu SSK, št. 4.1996) Na proslavi dneva državnosti in pete obletnice SSK je v dvorani Narodnega doma v Celju 25. maja 1996, spregovoril dobitnik Prešernove nagrade za literaturo pisatelj Alojz Rebula. Njegov govor podajamo v celoti: Spoštovani, oprostite čustvenemu uvodu, če bom rekel, da nocoj ne bi pod nobeno drugo streho govoril tako razpoložen, tako svoboden in sproščen kot pod streho Svetovnega slovenskega kongresa, tudi pod streho Akademije ali kakega kulturnega kluba ne, da o političnih slemenih ne govorim. Dobro mi je, tu pod streho Svetovnega slovenskega kongresa. Tako mi je, kot da se nahajam v nekem skrivnostnem geometričnem središču, kjer se vertikala slovenstva seka s horizontalo sveta, kjer se Triglav pozdravlja s Tronadorjem, kjer se Drava, Sava in Soča pozdravljajo z reko Sv. Lovrenca, z Missisipijem, s Srebrno reko... Nacionalni občutek majhnosti izgine, kakor je zginil velikemu pesniku, ko je ob začetku stoletja pisal svojo Dumo (v kakšnem odlomku bi bila lahko ta pesnitev himna Svetovnega slovenskega kongresa) in videl slovensko domovino razprostranjeno čez planet. To je občutje, kot da si z dvema potnima listoma v žepu - s potnim listom Slovenije, ki ti odpira pot v njeno zemeljsko rajskost, v njene Alpe in njene vinograde, v njen barok, v njeno kalvarijsko zgodovino, in s "passportom" planeta, ki ti odpira pot med njegove meridiane, med njegova prostranstva, med njegova velemesta in njihov kaos. Tule v Celju se torej srečujemo ob 5. obletnici, odkar je dejavno stopila v našo zavest in našo zgodovino ideja Svetovnega slovenskega kongresa. V zadnjih dveh stoletjih se je med Slovenci pojavilo že več zamisli, v kakšne prostorske in idejne relacije umestiti Slovenijo z njeno usodo. Tako se je na našem miselnem in deloma družbenem obnebju zvrstila serija bolj ali manj utopičnih Slovenij: romantična zedinjena Slovenija, monarhično-balkanska Slovenija, korporativistična Slovenija, stalinistično-leninistična Slovenija, intermarijska Slovenija (zamišljena v sklopu srednjeevropskih držav), politično samostojna in parlamentarno demokratična Slovenija. Nobena od teh zamisli ni bila spočeta brezmadežno. Vsaka je nosila v sebi, kakor pač tudi naj ideal nejše človeške zamisli, kal zlorabe. A med zamislimi, ki se prihodnostno, da tako rečem, ukvarjajo z narodom, je vendarle ena, ki se je spočela z najmanjšim motnim izvirnim grehom, skoraj brez možnosti zlorabe. Spočela se je svododna, srečna, velikopotezna: ideja Svetovnega slovenskega kongresa. Takšna se je spočela zato, ker je to ideja brez družbeno utelesitvenih ambicij, ker ni ideja za oblast, ker je v bistvu ideja, ki je doma v noosferi, da uporabim Chardinov izraz, se pravi v območju duha in srca. To ni ideja za vzpostavitev takšnega ali drugačnega družbenega stanja (ki bi, mimogrede rečeno, zmeraj stanje neke nepopravljive doline). To je istočasno memonalna in prihodnostna ideja. To je ideja - klic: klic vsem otrokom izkrvavelega slovenskega Izraela, od onih, ušotorjenim na domačem Sionu, do onih, razpršenih po svetovnem Babilonu: "Zavedajte se svojega imena in svoje duše! Pokličite se s hriba v hrib, od morja do morja, v zmeraj novo, zmeraj globlje in zmerom plodnejše ozaveščanje! Vstanite, kjer ste! In recite z zanosom: Tukaj smo!" Iz dna stoletij prihaja beseda psalma: "Naj se mi posuši roka, če bi smel pozabiti tebe, Sion!" Zavest diaspore ni družbeno dinamična kategorija. Je predvsem spomin, domotožje, ljubezen. A nedavna preteklost je pokazala, da lahko postane tudi zgodovinska energija, ki plakatira London, demonstrira po Torontu in daje v roke matičnemu rojaku, ki se opoteka od komaj snetih verig, svoboden časopis. Zato bi se lahko oni klic dopolnil: "Domovina vas potrebuje!" Ja, matična Slovenija bo slej ko prej potrebovala zunajmatično Slovenijo, ker bo slovenstvo večna ogroženost: ogroženost zunanjih poželenj in notranjega duhovnega razkroja. A četudi se ta ljubezenska energija družbeno ne izrazi in ostane v sferi duha, je slej ko prej blagodejen narodotvorni dejavnik. To je svetla, zdrava, blagodejna energija, tako zdravilna za narod, ki sta ga njegovo število in njegova zgodovina zatolkli in bolj usposobili za depresivnost kot za izvirno pokončnost. Ali ne bi lahko ta občutek pripadnosti neki vesoljni slovenski družini onkraj meja in režimov - to bi namreč pomenilo živeti svetovno slovensko kongres-nost -zdravil našega provincializma, našega regionalizma, naše še ne povsem odpravljene zaplankanosti? Na vlogo Svetovnega slovenskega kongresa je namreč mogoče gledati tudi z nekega narodnozdravstvenega, tako rekoč higienskega vidika. Skrčenje v manjši državni prostor, kar je bila za Slovenijo cena za njeno osamosvojitev, ni nujno optimum brez vsakega možnega minusa. Tudi naš izstop iz Avstrije ni bil brez vsakega minusa. Takšno skrčenje lahko pomeni tudi skušnjavo za duhovno avtarkijo in lažno samozadoščenost. Zato je mogoče gledati na svetovno slovensko diasporo tudi kot na dejavnik, ki utegne spodbujevalno, a tudi kritično in korektivno vplivati na domačo atmosfero, ki jo bo zmeraj ogrožala 1 ¡1 iputska zatohlost. Tu je mišljenjo širše družbeno ozračje, ne glede na to, kako na primer utegne koristiti domačemu intelektualnemu potencialu stik slovenske znanosti s to številno znanstveno diasporo, afirmirano na vseh področjih, od etnografije do astronomije in medicine. To bi bila bogatitev, ki je nič ne bi moglo bolj pospeševati kot strukturna mreža Canadian Slovenian congress Svetovnega slovenskega kongresa, v dinamični razgibanosti njenih predstavnikov. Svetovni slovenski kongres je, kot je znano, prvič zasedal v Ljubljani prav v dneh slovenskega osamosvajanja, pod grozečim preletavanjem jugoslovanskih letal. Ideja državne neodvisnosti in svetovne povezanosti sta se srečali na hodnikih Cankarjevega doma. To srečanje ni moglo biti slučajno. Dejansko je šlo za dva tokova, ki sta vsak zase iskala smer slovenske prihodnosti in se prav na pragu tiste prihodnosti srečala. Kje sta izvirka obeh tokov? Za pragmatično politično pamet sta bili obe ideji - ideja državnosti in svetovne povezanosti - nekako preko slovenskih mer. Za nedavno totalitarno pamet sta bili sploh nesprejemljivi: besedo "država" si na primer lahko slišal iz Toronta, a sicer je bila nevaren tabu. Prav tako je bila nesprejemljiva kakšna svobodna svetovna slovenska povezanost. Politika torej ni imela pri tem ničesar. Za obe ideji je bilo treba umetniško-kulturnega navdiha. Mar nekega tihega domotožja po državnosti ne čutimo že ob veličastno osamelem Samovem grobu, preko katerega brije veter Prešernovega Sonetnega venca? Mar Zupančičeva Duma ni en sam klic za brati, ki sta jih speljali v veliki svet "sila življenja in srca nemir"? Tamkaj v Ameriki, tamkaj v VVestfaliji so nam izginili - več ne doseže jih naše oko... Radar Svetovnega slovenskega kongresa naj bi jim sledil, jim dovajal kisika izpod Triglava, jih naprej vključeval v vesoljno slovensko družino , njihovo ljubezen, njihovo solidarnost, njihov potencial pa dovajal Sloveniji na njenem vzponu v novo tisočletje. BARAGOVE ZNAMKE NE BO Prošnja Kanadskega slovenskega kongresa za izdajo Baragove spominske znamke je bila kljub prizadevanju Staneta Kranjca, ki je prošnji z utemeljitvami Baragovih zaslug za Kanado priložil tudi peticijo s številnimi podpisi naših rojakov, zavrnjena. Kot je sporočil ministrski poslanec Jesse Flis, tudi njegovo lobiranje ni uspelo prepričati komisije, da bi uvrstila Baragovo znamko v svoj program. SLOVENSKI SEMINARJI V TORONTU dr. France Habjan Kanadski slovenski svet vsako leto prireja seminarje, na katerih obravnavajo različni predavatelji pomembna kulturna in politična vprašanja iz slovenske zakladnice. Prvi seminar je bil 8. decembra 1996 na temo: Edvard Kocbek in njegov čas. Zgodovinsko Kocbekovo prisotnost sta osvetljevala dr. Peter Klopčič in dr. France Habjan. Prvi je s kritičnim pristopom nanizal gotova dejstva, ki so bila odsev njegovega političnega delovanja pred in med drugo svetovno vojno. France Habjan pa je Kocbeka postavil v njegov slovenski čas pred drugo svetovno vojno, v medvojni in povojni čas. Predstavil ga je kot pesnika, politika, družbenega delavca, predvsem pa misleca-filozofa, obenem pa je označil tudi njegov vpliv na povojno generacijo slovenskih izobražencev. Na drugem seminarju sta bili dve predavanji. Dr. Tone Stukelj iz Ottavve je govoril o današnji slovenski stvarnosti, dr. Peter Urbane pa je v svojem predavanju "Slovensko gospodarstvo danes" orisal svetle in senčne strani slovenskega gospodarskega razvoja. Svoja predavanja je podprl s številnimi gospodarskimi podatki. OBČNI ZBOR Toronto, ON, Kanadski Slovenski Kongres (KSK) bo imel v soboto, 8.marca 1997, ob 2h popoldne, v starostnem domu LIPA, 52 Neilson Drive, Etobicoke -Toronto, svoj osmi redni občni zbor. Na dnevnem redu bodo poročila, volitve novega odbora, ter slavnostni govor. Govornik bo dr. Štefan Falež, veleposlanik pri SVETEM SEDEŽU, ki bo govoril na temo: "Odnosi Slovenija-Vatikan od priznanja dalje". Vsi člani in prijatelji Kongresa prijateljsko vabljeni. Po zboru vam bo na voljo zakuska ter prijateljski razgovor. VISOKI JUBILEJ SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA CENTRA dr. France Habjan Letos praznuje Slovenski ameriški raziskovalni center (Slovenian Research Center of America Inc.) 45-letnico svoje ustanovitve. Njegov sedežem je v Willoughby Hills, Ohio. Gonilna sila Raziskovalnega centra je sociolog in filozof prof. dr. Edi Gobec, ki je tudi njegov ustanovitelj in uresničevalec programa. Dejavnosti Raziskovalnega centra so sledeče: • Zbiranje gradiva in dokumentacije o slovenskih dosežkih izven Slovenije. Po mnenju poznavalcev iz te stroke Center danes posreduje poleg starejšega gradiva najbogatejše arhive te vrste iz 19. in 20. stoletja. • Proučevanje slovenskih organizacij in ustanov v ZDA. • Izvajanje različnih socioloških anket o slovenskem življu v ZDA. • Poučevanje slovenskega jezika in priprava in izdaja učbenikov. • Priprava in izdaja angleških prevodov slovensko-ameriške in slovenske književnosti. • Organiziranje razstav. • Izjemno razvejana brezplačna informativna služba o Slovencih in Sloveniji. Eno najbolj uspešnih raziskovalnih del, ki ga je pripravil dr. Edi Gobec in izdal Center (SRCA) je knjiga Slovenian Heritage (Slovenska dediščina), ki dokumentira svetovne dosežke Slovenskih izseljencev in njihovih potomcev na različnih področjih življenja. Slovensko-ameriški center je edinstvena institucija v celotnem slovenskem kulturnem prostoru in predstavlja izredno kulturno vrednoto za današnji in prihodnji čas. kanadsko slovenska gospodarska zbornica DELOVANJE KANADSKO SLOVENSKE GOSPODARSKE ZBORNICE Michael Luzar Člani Kanadske slovenske gospodarske zbornice so s svojim vztrajnim prostovoljnim delom in s sodelovanjem številnih slovenskih podjetnikov in gospodarstvenikov uspešno zaključili leto 1996. Uspehe preteklega leta smo člani Zbornice praznovali ob dobri večerji v ladijski restavraciji "Captain John's". Praznovanja se je udeležil lastnik restavracije, gospod John Letnik, ki je tudi član Zbornice. Večer je potekal v prijetnem razpoloženju. Velika in pomembna je bila izmenjava mnenj glede nadalnjega obstoja in dela članov Kanadske slovenske zbornice v Kanadi. Kljub dosedanjim uspehom delovanja zbornice je še vedno velika želja vseh članov po izpopolnitvi in izboljšanju poslovanja Slovencev s Slovenci v Kanadi. To željo pa je mogoče uresničiti samo z večjim številom članov, novimi idejami in z boljšo povezavo naših ljudi na področju delovnih in gospodarskih uslug. Pogovori članov in gostov so se vedno znova vračali na temo o izdaji kanadsko-slovenskega gospodarskega in poslovnega imenika. V nagovoru, ki ga je za člane pripravil predsednik Zbornic, je bila med drugim tudi topla zahvala tisim članom, ki so Toronto, TD Bank plaza se še posebno potrudili in se še trudijo s čim hitrejšo izdajo imenika, ki žal še ni izšel, ker še veliko čtevilo Slovencev odlaša s svojimoglasom. Začetek letošnjega dela Zbornice bo obisk predsednika le-te v Sloveniji. Odzval se je povabilu urada Trade Facilitation Office Canada, ki organizira misijo za izvoz slovenskih izdelkov v Kanado. S tem obiskom bo Kanadska slovenska gosodarska zbornica pridobila večje znanje o izvozni trgovini Slovenije in tako priskrbela podrobnejše informacija za naše rojake v Kanadi, ki se ukvarjajo, ali se želijo ukvarjati z uvozom iz stare domovine. Več informacij o tej misiji in o ostalem delovanju Zbornice so navoljo v pisarni Kanadsko slovenske gospodarske zbornice. Njen naslov je: Canadian Slovenian Chamber of Commerce 725 Brown's Line, Suite 200 Etobicoke, Ontario, M8W 3V7 telefon: 416/251-8456. POROČILO O NOVEM SLOVENSKEM ZAKONU dr. Peter Urbane Ema Pogačar Oktobra 1996 je bil odobren ZAKON O POPRAVI KRIVIC. Kljub vsem pomanjklivostim bo zanimal velik del naših rojakov, ki so utrpeli krivice v času po drugi svetovni vojni. Zakon pokriva in določa odškodnino za: • krivico zapora iz političnih razlogov, ki pokriva obdobje 15. 5. 1945 do 2. 7. 1990. • krivico, ki se je zgodila s povojnimi poboji oseb iz političnih razlogov. Pod prvo točko priznava kot odškodnino dvojno štetje let za pokojnino. Pod drugo točko pa bo odškodnino določil poseben zakon. Upravičenci naj pismene vloge vložijo pri posebni republiški komisiji do 10. julija 1998. Priporočljivo je tudi vložiti vloge za državljanski list. Nova vlada naj bi postopek pospešila. Otroci, oziroma vnuki, katerih je eden od staršev Slovenec, imajo prav tako pravico do državljanstva. Med mnogimi ugodnostmi državljanstva je vedno odprta pot delovanja, življenja in dedovanja v RS. RS bo prej ali slej postala član Evropske skupnosti. Slovensko državljanstvo bo v tem primeru zagotavljalo pravico do naselitve in dela v evropskih državah. HRANILNICA IN POSOJILNICA SLOVENIA PARISHES CREDIT UNION 725 Brown's Line Etobicoke, Ont. M8W 3V7 Tel: (416) 255-1742 618 Manning Ave. Toronto, M6G 2V9 Tel. (416) 531-8475 23 Delawana Dr. Hamilton Tel. (905) 578-7511 CARL VIPAVEC SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR Tel: (416)255-7500 Fax: (416)255-6667 770 Browns Line Toronto, ON, M8M 3W2 'N '' sAldeAULaad & taza/ ALDEKWOOD 857 c%iow rmy ^StaAicoU, <@nu, criUcW 3CV7 JEWELLERY men* (416)255-4429 Miro or Peter Rak will be happy to discuss with you all the characteristics TOP GRADE MOLDS TOP GRADE MACHINING LTD. Over 32 years of mold manufacturing excellence zdelujemo vse vrste orodja in kalupe, ki ustrezajo novim tehničnim zahtevam. 919 Pantera Drive, Mississauga, ON, L4W 2R9, tel: (905) 625-9865 fax: (905) 625-5417 I_P marec/april 1997 13 iz zgodovine • history Rudolf Maister Slovenija, Maribor, Lent Rudolf Maister (pseudonym Vojanov) was born on 29 March 1874 in Kamnik and died on 26 July 1934 in Unec near Rakek. He attended primary and secondary school in Kranj and Ljubljana and upon graduation enrolled in the military academy in Vienna. After completion of his studies he served as a commissioned officer in Ljubljana, Klagenfurt and Maribor. Maister was persecuted by the authorities for his Slovenian national consciousness, and was even interned for a short period during World War I. When Maribor's German municipal council resolved, on 31 October 1918, to annex the city and the surrounding region to the newly created German Austrian republic, Major Rudolf Maister prevented their objectives. In discussion with the city commander colonel Holik, Maister, on I November, with the support of captain Edward Vaupotic, suspended the meeting and declared Maribor part ofYugoslavia, at the same time assuming command of the city and of all Lower Styria.At his wish Maribor's national council promoted him to the rank of general and named him Commander-in-Chief. Soldiers of other nationalities were required to leave Maribor, as Maister began to gather around himself the first Slovenian Army. With the assistance of lieutenant Malgaj he began to occupy Carinthia, almost to the ethnic boundaries. After numerous battles and the intervention of American mediators the plebiscite of 10 October 1920 was held.Today s Austrian Carinthia was declared zone A, where 22,025 people voted for annexation to Austria and 15,279 for annexation to Yugoslavia.Thus nearly all of Carinthia was lost to Austria, with the Karavanke mountains becoming the boundary between the two countries. Following the plebiscite, and until his retirement in 1923, Rudolf Maister was president of the demarcation commission for Italy. Maister is also known, especially in the rural areas, as a sentimental national poet.While studying he edited student journals, and during 1892-94 he was honorary member of Zadruga. His first efforts were published in numerous Slovenian newspapers and magazines:Vrtec,Vesna, Ljubljanski Zvon etc. He published two collections of poems: Poezije, a collection of joyful, erotic, humorous poems with plain metaphors and in the spirit of national poems, and Kitica mojih.a collection of patriotic, national and inspiring poems, which describe the beauties of Slovenian regions, the loss of Carinthia and Primorje, and the war.Their expression is occasionally sparse, sometimes dramatic. Today, Rudolf Maister is experiencing a renaissance among Slovenians. Numerous cities and places have named their main streets and erected monuments in his memory. One of the largest monuments stands in Maribor. Sources: Slovenija od pradavnine do naših dni /Leksikon slovenske književnosti Slovenija, Maribor, Rotovž sodobniki Najobetavnejša mlada modna kreatorka v Kanadi Marija Ahačič-Pollak V kanadskih modnih krogih je Mirni Bizjak, ki je slovenskega rodu, vzhajajoča zvezda. Lani je v Torontu osvojila nagrado, ki jo podelijo najbolj obetavnemu kanadskemu modnemu kreatorju, " Fashion Group's Eveleen Dollerry Award." Drobna, mehko govoreča Mirni, oblečena v preproste oprijete črne hlače in tesen bel pulover, me je z veseljem sprejela in takoj povedala, da so starši doma iz Sevnice, da ima tam sorodnike in, da se zelo rada vrača v Evropo, še posebej pa v Slovenijo. Šivati jo je že v otroških letih naučila mama Marija, ki je nekdaj šivala za tovarno jutranjka. Mirni je sledila njenemu zgledu, vendar je že kmalu pokazala izreden smisel za modo in si je vedno naredila kaj ekstravagantnega. Starši so se iz Nemčije, kjer je bila Mirni rojena, preselili na kmetijo v Beamsville, ki je v bližini Niagarskih Slapov. Tam je Mimi tudi odrastla, vendar pa je sanjala o večjih izzivih. Življenje na kmetiji ji ni zadostovalo, zato se je odselila v Toronto. Nekaj časa je delala za založniške hiše, pri 23 letih, pa se je vpisala na Ryersonov univerzitetni kreatorski modni program. V zadnjem letniku pred diplomo jo je njena profesorica, ki je ustanovila družbo mladih kreatorjev " Fashion Incubator " povabila, da se jim pridruži . "Fashion Incubator" je skupina osmih obetavnih modnih kreatorjev, ki jih Kanada podpira, da bi prodrli v zelo konkurenčno in zahtevno severnoameriško modno industrijo. Vsak ima svoj studio, svojega pomočnika in priložnost, da lahko pokaže svoje stvaritve. Mimi je predstavila svojo kolekcijo "Pomlad 96" v sklopu "New Label show" v Torontu za "Ready to wear Canadian Designer Collections". Media in kanadski trgovci so njenim modelom posvetili veliko pozornosti, kar se odraža tudi v naročilih za njene izdelke in objavah v različnih časopisih. Med modeli Mimi Bizjak so najbolj uspele pletenine. Njen uspeh se je začel z malim puloverjem iz moherja. V pičlih treh mesecih jih je prodala več MIMI BIZJAK kot 300. Njena zadnja kolekcija se ravna po načelu, da ima vsakdo svojo trdo in svojo mehko stran. Njena "trda" ustvarjalnost se izraža v mešanju materialov rayona, nylona in spandexa. Zanimiva je tudi uporaba svile, ki je glazirana s PVC, kar ji daje prav poseben učinek. Mehkobo pa lahko čutite v modnih oblekah iz svile v mehkih pastelnih tonih in zelo tankih pleteninah iz rayona. Mimi ne dela kompromisov in ji ni do tega, da bi se njeni modeli nosili množično. Zato pravi, da si bo vzela čas, da se bo lahko poslovno uveljavila. Rekla je, da bo kmalu odprla svoj salon, in upa tudi, da bo imela svojo prvo trgovino. kultura KULTURA JE TEMELJNA PRVINA NARODNE SAMOBITNOSTI Rev. Karel Ceglar To misel je zapisal g. Ivan Merlak v Mohorjevem Koledarju 1997, nato pa dodal, da jo sedanji papež večkrat naglaša. Najbolj je glede tega vprašanja odmeval njegov govor 2. julija 1980 v Parizu. Takrat je med drugim dejal: "Izhajam iz naroda, ki je v zgodovini zelo veliko prestal, ki so ga njegovi sosedje večkrat obsodili na smrt, pa je kljub temu preživel in ostal zvest sebi. Ohranil je svojo istovetnost in kljub tujim delitvam in zasedbam ohranil svojo narodno suverenost. Pri tem se ni opiral na svojo naravno vzdržljivost, ampak samo na svojo kulturo. Ta kultura se je v tem primeru izkazala za večjo moč kot vse druge moči." V papeževem govoru predstavnikom slovenske kulture v mariborski stolnici smo slišali podobne misli. Ko je Sveti sedež med prvimi priznal slovensko državo, je priznal našo kulturo kot temeljno prvino naše samobitnosti. Naša kultura dolguje zelo veliko krščanskim navdihom. Povezanost med kulturo in evangelijem je rodila koristne sadove tudi na področju šolstva, gospodarstva, socialne dejavnosti in politik?. Tu Sveti oče posebej omenja škofa Slomška, "ki mu je bila narodova omika, poleg oznanjevanja evangelija in moralne prenove ljudstva, prva in največja skrb. Slovenski narod ima torej dovolj dokazov, ki govorijo o vplivu evangelija na vsa področja življenja." In danes? Zrušil se je berlinski zid, padla železna zavesa, v človeški zavesti pa vstaja močneje kot kdaj prej vprašanje o smislu življenja in svobode, ki smo si jo pridobili. "Kako ne videti," pravi papež," da je v jedru tega problema zagledanost vase." V prihodnosti bo zato potrebno ustvariti nov pogled na razmerje med vero in kulturo. Obnovljen dialog bo koristil obema, predvsem pa človeku, ki je subjekt kulture, k človeku pa vodijo tudi vsa pota Cerkve, kakor papež pogosto naglaša. Ne smemo pozabiti - to velja za verne pa tudi vse druge člane našega naroda, ki so dobre volje - da je bila krščanska vera v dolgi in nelahki zgodovini bistvena sestavina naše kulture. Zvestoba tej kulturi, prežeti s krščansko vero, je najboljše jamstvo za našo prihodnost. (Glej Mohorjev Koledar 1997, str. 41.) knjige nova knjiga o dolenjcih Meriam Bezek Tik pred koncem leta 1996 je eden največjih slovenskih pokrajinskih časopisov, Dolenjski list iz Novega mesta, založil in izdal knjigo svojega novinarja Toneta Jakšeta, ki ji je dal avtor naslov Dolenjski obrazi. V njej je objavil 182 zgodb o dolenjskih ljudeh. Kot reportažni zapisi so bili v letih od 1980 do 1989 objavljeni v Prilogi Dolenjskega lista. Jakše je hodil k ljudem, predvsem tistim zrelim, z življenjskimi izkušnjami, spraševal in zapisoval zgodbe, ki so se dogajale ljudem v stoletju, ki se izteka. Bili so to časi, ko so ljudje doživljali socialne pretrese, beg z domače zemlje, izseljenstvo, vojne, pregnanstvo, negotovost, skrbi in obup. Torej pisana paleta dobrega in slabega, veselja in žalosti, telesnih in duševnih tegob, uspehov in porazov. Knjiga je svojevrsten dokument svojega časa, zato ni zanimiva le za ljudi, ki so v njej ali za one, ki jih poznajo, pač pa bodo s pridom segali po njej tudi sociologi in etnologi, ki proučujejo zgodovinsko, materialno, socialno in kulturno podobo krajev in ljudi v času, ki jih s pisano besedo portretira Jakše. Tudi Tone Jakše, Skrjanče, december 1996 zaradi tega je prav, da se obrazi niso izgubili, ampak so izšli v knjigi. Avtor se je za njeno izdajo resno odločil nedavno, ko ga je huda bolezen za daljši čas priklenila na posteljo in ga je spreletelo spoznanje, da bi z njegovim odhodom najverjetneje padli v pozabo tudi vsi zanimivi portretiranci, o katerih je pisal. Tako zbrane v knjižni izdaji pa sedaj daje za vzor kot ljudi, ki so, kot je zapisal v uvodu knjige, "vedno stali na tanki skorji življenja, a so vztrajali kljub stiskam in pritiskom. Vztrajali so in hoteli ostati človek, kar me navdaja z upanjem in zadoščenjem. Ali ne bi bilo prav, da bi bili taki mi vsi, da bi bil naš vzor ČLOVEK in da bi vedno imeli smisel in pogum razumeti človeka." Ljubljana, Tromostovje, 1996 nitka življenja Cvetka Kocjančič Življenje je bilo včasih bolj enostavno. Ljudje so ga preprosto živeli in o njem niso filozofirali... Ne spomnim se točno, kdaj ali kdo me je prvi seznanil z idejo, da me je Bog ustvaril, da Bog zame skrbi in da me bo, ko bo prišel čas, poklical k sebi. Mogoče sta me tako podučila oče ali mama, ali župnik v cerkvi, vem pa, da mi v šoli tega niso povedali. Vsekakor, moja radovednost je bila s tem potolažena, moje zaupanje v življenje neomajano, moj strah pred smrtjo pa se je umaknil pred občutkom varnosti in zavetja. O svoji lastni smrti v svojem otroštvu nisem nikoli razmišljala, tudi takrat ne, ko mi je življenje viselo na nitki. Bilo je sredi zime, ko sem se nekega popoldneva vračala iz šole. 2e v šoli se nisem dobro počutila, hoja domov pa je bila prava muka. Enourno hojo po glavni cesti sem še nekako zdržala, ko pa sem še dodatne pol ure gazila po samotni gozdni poti, sem postala na smrt utrujena. "Vsaj do prve hiše moram priti," sem si dopovedovala, toda noge me niso več hotele nositi. Pa neznansko vroče mi je bilo, čeprav sem imela na sebi le trenirko in lahek plašč. Odločitev, da ležem v sneg, tako, kot smo otroci radi legali v sneg in delali angele, ni Prekmurje, Bogojina, 1994 bila v tem primeru pametna, ampak zaradi fizične izčrpanosti tudi misliti nisem mogla. "Samo malo si odpočijem, potem grem naprej," sem si mislila. "Samo še pol ure hoda, pa bom doma." Ne vem, koliko časa sem tako ležala v snegu. Tudi tega se ne spomnim, kako sem prišla domov. Pozneje sem zvedela, da me je starejša sestra, ko je šla domov iz službe, v snegu našla in me privedla domov. Doma me je začelo neznosno zebsti. Mama mi je pripravila zasilno ležišče na klopi ob krušni peči in name znesla odeje z vseh postelj. Po nekaj minutah sem z zadnjimi močmi zmetala odeje s sebe, potem pa se me je spet polastila želja, da bi legla v sneg in se pohladila. Moje telo se mi je zdelo samo še odtis angela v snegu. Imela sem občutek, da kot pajek na neskončno drobni, nevidni nitki padam, in da se bo nitka zdaj, zdaj utrgala. Oče in mama sta se zavedala, da je bila moja bolezen zelo resna, toda kaj, ko ni bilo doma niti enega samega aspirina. Do vasi s telefonom je bilo pol ure hoda, in tudi če bi šli v tisti nočni uri poklicat zdravnika, ga do jutra gotovo ne bi bilo. Ne vem, kje je mama takrat dobila modrost in zaupanje v zdravilo iz svoje domače lekarne. V kleti je imela med krompirjem še nekaj rdeče pese, katero je drobno naribala, precedila in mi sok po žličkah dajala, dokler vročina ni delno popustila. Drugi dan, okoli poldne, je prišel dr. Vodnik. "Pljučnico ima," je ugotovil. "Hvala Bogu, da je vsaj vročina popustila." Ne vem, če mi je zgolj pesin sok rešil življenje, ali je k temu pripomogla ljubezen, s katero mi je mama vso noč hladila vročično čelo, ljubezen, ki jo človek občuti še potem, ko vsi drugi čuti popustijo. Še danes se spominjam, kako rada bi se bila takrat spustila z nitke življenja, da bi se rešila neznosnih bolečin, toda ljubezen na drugem koncu nevidne nitke mi je šepetala, da tudi mama neizmerno trpi, zato naj se še z večjo muko poskušam dvigniti, da potolažim njeno bolečino. Podobno izkušnjo sem imela še enkrat pozneje v življenju, tokrat v bolnišnici, kjer so imeli zdravniki vse sodobne kemične in tehnične pripomočke, da mi rešijo življenje, pa je izgledalo, da so v mojem primeru vsi odpovedali. Zdelo se mi je, da padam, padam pod svojim križem, ko se je nevidna nitka natezala. Kako rada bi se bila spustila k mami in očetu, da bi z njima uživala večni počitek, toda na drugem koncu nitke me je vabila ljubezen mojih otrok. Zanje sem bila pripravljena še bolj trpeti, da njim prihranim žalost in solze. Sodobna medicina ima neizmerne razsežnosti za proučevanje življenja. Rentgene, ki vsak organ posebej do potankosti preslikajo. Mikroskope, s katerimi lahko posamezne človeške gene razlikujejo. Znanstveniki lahko v epruveti spočnejo življenje. Ampak tiste nevidne nitke med življenjem in smrtjo jim do sedaj še ni uspelo odkriti. glasba cd-rom Nov glasbeni uspeh Marije Ahačič-Pollak Stane Kranjc V decembru 1996 je Založba kaset in plošč RTV Slovenija izdala zgoščenko in kaseto z naslovom "Tam kjer murke cveto". Zvezda melodij na tem CD-ju je glavna urednica slovenske radijske oddaje "Glas kanadskih Slovencev", kulturna delavka v slovenski skuposti v Kanadi in v Sloveniji, Marija Ahačič Pollak. Marija je zrasla v družini petih otrok v Tržiču. Oče je bil dolga leta kapelnik tržiške godbe na pihala in učitelj glasbe, brat Vital pa je bil mojster na kromatični harmoniki. Pri Ahačičevih se je vedno pelo. 2e kot otrok se je učila igranja na klavir in petja. Po končani gimnaziji se je vpisala na glasbeno akademijo v Ljubljani in še kot študentka začela konec leta 1956 peti s tedaj najbolj popularnim ansamblom bratov Avsenik. S Francom Korenom, Franetom Miličinskim-Ježkom in Avseniki je nastopala od vasi do vasi po celi Sloveniji in že leta 1957 gostovala na Koroškem in v Trstu. Z njimi je 1959. leta pri Jugotonu posnela tudi prvo domačo ploščo s sedaj že "zimzelenimi" melodijami kot sta "Na mostu" in "Moj rodni kraj". Istočasno je pela tudi z Velikim zabavnim orkestrom Radia Ljubljana pod taktirko mojstra Bojana Adamiča in z njim gostovala na festivalih po tedanji Jugoslaviji. Leta 1957 je s kvintetom Avsenik naredila prvo slovensko uspešnico "Tam kjer murke cveto". Da je Slovenci še nikakor niso pozabili, je pokazal uspeh, ki ga je imela leta 1995, ko je "Murke" v zabavni verziji pela na karitasovem "Klicu dobrote" v Celju. Poslušalci radia "Ognjišče" so jo tistikrat tudi izbrali za melodijo tedna. Letos pa je bila za melodijo tedna izbrana njena pesem "Tečejo, tečejo nitke". Leta 1960 je prišla z možem Petrom in dve leti staro hčerko v Montreal, kjer se jima je rodila še ena hčerka in tako se je za nekaj let povsem posvetila družini. Leta 1977 je na univerzi McGill diplomirala iz likovne vzgoje. Pozneje se je z družino preselila v Toronto, potem je nekaj let živela v Ottavvi, sedaj pa ž e vrsto let ponovno živi v Torontu. Promocija nove zgoščenke, ki je bila izredno dobro organizirana in zelo odmevna je bila v Galeriji Krke v Ljubljani. Krka je bila skupaj s torontskimi rojaki sponsor tega dogodka. Obenem je bila tudi promocija kasete njenega pokojnega brata Vitala. Med gosti, ki jih je bilo okoli 120, so bili državni sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj, častni kanadski konzul g. Jože Obersnel, generalni direktor RTV Slovenija Janez Čadež, direktor Radia Slovenija Andrej Rot, direktor Založbe kaset in plošč RTV Ivo Umek, mnogi pomembni glasbeniki in ustvarjalci, novinarji in uredniki glasbenih redakcij. Promocije se je udeležila tudi žena predsednika države g. Štefka Kučan. Marijini doprinosi slovenski skupnosti v Torontu so številni. Naj omenimo, da že pet let vodi dekliški pevski zbor "Plamen", s katerim je požela izredne uspehe na turneji po Sloveniji in seveda po Kanadi. Ko vprašaš to zavedno Slovenko, zakaj ustvarja, ti odgovori: "Vedno sem vedela, da še nekaj skrivam v sebi: komponistko in pisateljico besedil. Kar privrelo je iz mene. Brez srca ti nobena akademija in nobena tehnika ne pomagata. Slovenska pesem, ki sem jo ponesla v srcu iz Slovenije, je zame dom, kamor se skrijem in s pesmijo izrazim svoj Jaz na tujih kanadskih tleh." CANADIAN SLOVENIANS ON CD-ROM ENCYCLOPEDIA The updated version of Canadian Encyclopedia Plus CD-ROM contains an updated article on Canadian Slovenians written by Cvetka KocjanCiC. The article is more extensive than the previous one written by Prof. Rudolph Cujei and more objectively reflects the Slovenian community in Canada. It also takes into account the political changes in Slovenia since 1991. The disk also contains a lot of other information on Slovenia taken from other sources and could be a helpful tool for all those who seek to get more information on Canadian Slovenians and their homeland. SLOVENIA ON THE INTERNET Slovenia is linked to the Internet, and Slovene information sources are persistently popping up. What does Slovenia offer through the Internet? A location worth visiting first is http://www.ijs.si/slo.html Here we can find links to numerous other pages, for example about the geographical or other characteristics of Slovenia and Slovene regions, tourist information, and so on. Especially attractive are the presentations of several of Slovenia's health spas, the Karst, our ski slopes and mountains, cultural and historical attractions, and the like. At http://www.sigov.si/ the address of the Government Information Center, we find information on Slovenia's political and legal systems. Library information and resources can be found at http://www.ijs.si/libraries.html Slovene music ( or music in Slovenia), we might find on http://www.ijs.si.music and http://www.unimb-misic.html. internet sport Daily news? First Slovenian national television provides its teletext at http:// www.abm.si/teletext.We can listen to the radio news (listen, not read!) at http:// www.ijs.si/radio approximately thirty minutes after its initial broadcast or twenty minutes later in the United States at http:// gs21 .sp.cs.edu/radio/. The Studio City radio station in the Maribor is the first Slovene radio station on the Internet and can be found at http:// www.c-arid-c.si/radioc/. Complete telephone directory of Slovenia is available at http://tls.k2.net/ and a businessman will definitely find the Yellow pages at http://www.eunet.si/ yellowpage/yellowpage.html useful. Exchange Rates provided by Slovenian bank is at http://www.n-lb.si/exch-rates.html Several Slovene magazines and newspapers are on the Internet. Some present only their tables of contents and titles of articles, while others offer more or less complete issues. Dnevnik : http://www.k2.net/~dnevnik/ index.html. or maybeVecer Maribor Online http://www.czp-vecer.si/vecer/ index.htm. Focusing on internal affairs, Mladina has remained a "pain in the ass" also for the new democraticly elected authorities.Whether conservative or liberal, no politician is safe from its authors' sharp pencils. And as someone once said, Mladina is not only a watchdog. It is a watchdog that barks, http://yellow.eunet.si/yellowpage/ O/mediji I /mladina/mladina.html Museums, galleries, and archives are also participating with their rich stock of material. Information sorted according to companies and organizations as well as particular topics or fields, you can search under http://www..ijs.si/index-slo.html It is therefore not difficult to find particular topics or fields of interest. Traditional Slovene recipes are offered at, http://www.ijs.si/recipes, a collection of Slovene world best wines at http:// www.ijs.si/wine-pvod.html. Sports Club Slovenia Peter Novak Twenty seven years ago a group of sports-minded Slovenians got together in the then still unfinished St. Gregory The Great Church hall for some friendly game of volleyball. By summer of 1970 the game became a passion and these enthusiasts were looking around for more competition. Our founder Joe Cernelic has given the club 27 years of commitment and hard work to help establish the club's successful history. Overall, more than 385 athletes and coaches, playing on 79 teams, have participated in competitive volleyball and soccer, earning three league championships in soccer and amassing eleven Provincial and four Eastern-Canadian medals. A number of individuals have also made their mark by playing volleyball on the Provincial, Junior-National and National Teams. Several years ago the club incorporated laurels and a torch into its redesigned logo.The laurels symbolize our past successes and the torch continuing success. Now the torch must be passed on to the next generation as Joe has retired from the club. The objective of the Sport Club Slovenia has always been to provide the members of the community an opportunity to participate in amateur sports and to provide the framework for the development of athletes, teams and coaches.To this end, we have met our goals. Today the Sports Club has three successful volleyball and soccer teams competing in regional leagues. Co-ed volleyball continues to grow and ball hockey is played in spring leagues. Hamilton Sport Club Slovenia is currently planning a 14 day tour of Slovenia fielding two volleyball and one soccer team and a tennis player.The tour will consist of playing in various cities and touring many of Slovenia's beautiful attractions and its country side. For some athletes the trip to Slovenia will be an opportunity to return to their birthplace, for others it will be the second generation Slovenians visiting their parents' homeland.As part of the Slovenian community and as a group of Slovenian Cultural Society, where our roots and culture is kept alive, the club brings the opportunity for many to partake in just that, to experience first hand what our parents and society has been instilling in us for years, not to forget where we came from.To participate in such an endeavor is the opportunity to carry the name Hamilton Sport Club Slovenia back to our motherland, combine our love of sport, and our love for our heritage and culminate all the years of sweat and tears in the two weeks of lasting memories. Sport Club Slovenia would like to thank the newspaper Glasilo - The voice of Canadian Slovenians, and take this opportunity to promote our club and we welcome everyone to visit ourWeb Site: http://wvrw.icom. ca:80/~frankjr/indes.html. sport Šesti slovenski smučarski vikend v ZDA V Windhamu, smučišču približno dve uri in pol vožnje iz New Yorka, se je 7. februarja zbralo 175 slovenskih smučarjev. Smučišče slavi po tem, da je edino izven Slovenije, kjer celo sezono plapola slovenska zastava. Ta vikend je bilo to priljubljeno smučišče preplavljeno s slovensko glasbo in slovensko govorico. Prisotni so bili Slovenci iz New Yorka, Washingtona Marija Ahačič-Pollak DC, Boltimorja, Clevelanda, Rochestra, Syracuse in seveda Toronta in Kitchenerja. Letošnje šeste tradicionalne tekme v veleslalomu, so privabile 63 tekmovalcev. Kot vsa druga leta, so se Kanadski Slovenci tudi letos izredno dobro odrezali. Marija Kačinik iz Toronta je blestela in dobila zlato medaljo. Marija Dolenc, ki se je letos prvič udeležila smučarskega shoda je prejela srebrno medaljo. Tudi dr. Tone Kačinik se je izredno dobro izkazal in je prinesel s seboj srebrno medaljo. Najuspešnejša družina je bila družina Zajec iz New Yorka. Glavni organizator in duša uspešnega srečanja je bil tudi letos Ivan Kamin. Na odlično pripravljenem banketu katerega pokrovitelj so bila slovenska podjetja se je najprej proslavil slovenski kulturni dan. Po razdelitvi medalj pa se je še dolgo v noč prijateljsko kramljalo. Poslovitev je bila obljuba, ponovnemu srečanju v aprilu na smučarskem slovenskem tednu v Vail Coloradu. Informacije za slovenski smučarski shod, ki bo 5. do 12 .aprila v Vailu Colorado lahko dobite pri dr. Tonetu Kačiniku 416/922 1161, ali pa Mariji Ahačič-Pollak 416/239 1433. Slovenski smučarski shod, Windham, ZDA, 1996 sport na kratko USPEH SLOVENSKIH SMUČARJEV Marija Ahačič-Pollak Novoletni dan je bil v bavarski zimskošportni metropoli Garmisch Partenkirchenu slovenski kot še nikdar doslej. Moravčan Primož Peterka, še ne 18 letni skakalec kranjskega SK Triglav, je kot prvi Slovenec zmagal na najodmevnejši skakalni prireditvi svetovnega pokala in novoletne skakalne turneje Intersport. SLOVENSKI OLIMPIJCI SE PREDSTAVLJAJO Simona Kenk Na šestih svetovnih zimskih specialnih olimpijskih igrah v Kanadi, ki so bile od 1. do 8. februarja letos v Torontu in Collingvvoodu, je sodelovalo tudi šestnajst športnikov iz Slovenije. Tekmovalci prihajajo iz različnih krajev in ustanov kjer živijo in delajo. Del slovenske ekipe, ki je nastopala v smučarskih tekih in alpskem smučanju je iz Črne na Koroškem, ostali pa prihajajo iz Novega Mesta, Vipave, Ptuja Črnomlja, Maribora, Trebnja, Radovljice in Ljubljane. Šest fantov in dve dekleti je tekmovalo v slalomu in veleslalomu, štirje fantje in štiri dekleta pa so nastopali v smučarskih tekih. Spremljevalci oziroma trenerji so iz Črnomlja, Vipave, Črne in Ptuja. Uradno sta ekipo vodila predsednik SO Slovenije, prof. Marijan Lačen in direktor SO Slovenije Tomaž Jereb. Ekipi se je pridružilo tudi sedem staršev, ter novinarka Sonja Merljak. Slovenska skupnost v Torontu pod vodstvom Petra Grbovca je poskrbela za bivanje in spremstvo udeležencev. Zelo pomemben je humani vidik takega srečanja, saj pripomore k boljšemu vključevanju duševno prizadetih oseb tako v Sloveniji, kakor drugod po svetu. Športniki so prišli v Kanado dobro pripravljeni, skupno so osvojili 25 medalj, v osmih alpskih panogah in osmih tekaških panogah. za zbiratelje razglednic Marija Ahačič-Pollak Andrej Eržen iz Kranja ima doma pravi zaklad - zbirko 50 164 razglednic iz vsega sveta. Po oceni urednikov Guinessove knjige rekordov je to največja tovrstna zbirka v Evropi. Razglednice mu pošiljajo slovenski misionarji, ki so raztreseni po svetu, pa tudi prijazni Slovenci, ki veliko potujejo. Razglednice ima pregledno urejene po državah in kontinentih. Ponosno se pohvali, da ima razglednice iz stoosemdesetih držav, manjkajo mu torej samo še razglednice iz enaindvajsetih držav, pa bi imel razglednico iz vsake države na svetu. Andrej bi bil vesel novih ali starih, že popisanih razglednic iz Kanade. Andrej vodi tudi evidenco o tem, kdo mu je razglednice poslal. Poslana razglednica naj ne bo večja od 4" X 6". Kdor želi to največjo evropsko zbirko razglednic povečati, lahko pošlje razglednice na naslov: Andrej Eržen, Jezerska cesta 10, 4000 Kranj, Slovenija. tine batič, c.m. Cvetka Kocjančič Rojstni dnevi so pomembni mejniki v našem življenju, ker nas vaško leto opominjajo, da je življenja dragocen dar, zato ga moramo živeti tako, da koristimo sebi in skupnosti v kateri živimo. Petdesetletnica življenja je še posebej pomenljiva ker se takrat ljudje navadno že začnemo spraševati, kako smo gospodarili s tem svojim dragocenim darom. Slovenski skupnosti je gospod Tine Batič, kot duhovnik, podaril sedemnajst let svojega življenja. V Kanado je prišel tako kot mnogo drugih slovenskih priseljencev, da bi si tu ustvaril lepše življenje. Po nekaj letih izseljenskega življenja je uvidel, da je njegovo poslanstvo v tem, da izseljencem poskuša olepšati življenje in olajšati njihove težave s tem, da jim krepi vero, nudi duhovno oporo in da naše ljudi, kot slovenski duhovnik povezuje v slovenski krščanski kulturi in v tem duhu vzgaja tudi tukaj rojeno mladino. V župniji Brezmadežne, kjer je deloval prvih osem let in v župniji Marije Pomagaj, kjer deluje kot župnik, že od leta 1988, si je nabral veliko prijateljev. Znan je tudi med rojaki iz drugih kanadskih mest, kamor kot predstojnik slovenskih lazaristov v Kanadi hodi misijonarit. Njegovi najbolj vneti prijatelji pa so člani primorskega društva Simon Gregorčič, ki so na svojega ožjega rojaka še posebno ponosni. Slovenska skupnost v Kanadi je Tinetu Batiču hvaležna za njegovo nesebično duhovniško delo, prijateljsko skrb in zavzetost. vabila praznovanje 40-letnice prihoda v kanado Obletnica prihoda v Kanado je za nekatere izseljence tako pomembna kot rojstni dan. Mnogi vestno štejejo leta, ki jim potekajo v tujini in se spominjajo svojih prvih začetkov v tej deželi. Leta 1957 je prišel v Kanado prvi večji val povojnih ekonomskih priseljencev iz Slovenije. Pri društvu Bled v Bleamsvillu bodo 15. marca letos organizirali slavnostno pogostitev za naše rojake, ki letos slavijo 40-letnico bivanja v Kanadi. Na to srečanje vabijo poleg članov društva, njihovih družin in prijateljev tudi rojake iz drugih društev pa tudi tiste, ki niso člani društev, da pridejo v njihov društveni dom v Beamsvillu. Dvorana bo odprta že ob 5. uri popoldne, tako da bo veliko časa za obujanje spominov in za ponovna srečanja tistih, ki se morda že leta niso videli. Po večerji, ki bo točno ob 7. uri zvečer, bo kratek kulturni program, kateremu bo sledila prosta zabava. kulinarika Recepti naših babic domači prijatelj 4 jajca 28 dkg sladkorja 1 zavitek vanilijinega sladkorja naribana limonina lupina 40 dkg bele moke 1 pecilni prašek 25 dkg orehov (narezanih) Penasto zmešaj sladkor in jajca, dodaj vanilijin sladkor, naribano limonino lupino in narezane orehe. Dobro zmešano maso nadevaj na pomaščen in z moko potresen pekač (velikost pekača: 21 cm X 12cm X 7cm). Peči v srednje vroči pečici približno pol ure, dokler ne zarumeni. Ohlajenega zreži na tanke rezine in serviraj. SVINJSKI GOLA2 S KISLIM ZELJEM (SEGEDIN GOLAŽ) 60 do 70 dkg manj mastne svinjine 6 dkg maščobe 30 dkg čebule 1 kg kislega zelja nekaj strokov česna pol čajne žličke kumine jedilna žlica paradižnikove mezge jedilna žlica sladke paprike žlička moke juha za zalivanje ali jušni koncentrat nekaj žlic kisle smetane sol po potrebi Meso narežemo na majhne koščke in ga na nekoliko zarumeneli čebuli pražimo. Solimo in po potrebi prilijemo nekaj žlic juhe. Pozneje dodamo sesekljan česen, kumino, paradižnikovo mezgo in papriko, zalijemo z juho in dodamo surovo kislo zelje. (Če je zelje prekislo, ga poprej prevremo in ocedimo, vendar se pri tem izgubijo vitamini). Vse skupaj dušimo in občasno premešamo. Ko se meso zmehča, golaž oprašimo z žličko moke ali pa pripravimo iz žličke moke in nekaj žlic kisle smetane podmet, ki ga vmešamo v zelje. K tej jedi se najbolj prilega kuhan krompir, lahko pa golaž servirate tudi s koruznimi ali ajdovimi žganci. VALENTINE'S DAY IS A BLOOMING FLOWER IN THE GARDEN OFTHE MIND Veronica Kaiinik Poems of love and passion, the smell of roses and chocolate and a gourmet diner, the feel of satin sheets surrounding your body, the realization that love is shared among all during that one day in February... all these pleasures awaited us on the cold morning after going to bed. During a normal work day people were not as generous; on Valentine's Day you could hear "Happy Valentine's Day" with almost every request. People would return the nice gesture to the one who sent it. In one day I'd see people who would normally be discourteous and ungracious towards on another.be generous and affectionate.The other person always replied,"Happy Valentine's Day!" kampanja za naročnike Kampanja za pridobivanje naročnikov za Glasilo kanadskih Slovencev se je uspešno začela. Prvih deset nagrad so prejeli: Frančiška Alič iz Waterlooja, Aloysius Hribšek iz Floride, Dušan Klemenčič iz Toronta, Pavle Kveder iz Alberte, Marija Prilesnik iz VVaterlooja, Jože Čemas iz Toronta, Milica Muhič iz Mississauge, Martin Činžar iz Waterlooja, Janko Bubaš iz Mississauge in Stane Polovič iz Victorije, B.C. Nagrado v znesku 10 dolarjev bodo prejeli po pošti. Prosto naročnino za leto 1998 bodo prejeli naslednji naročniki: Peter Urbane iz Toronta, Slovensko društvo Sava iz Kitchenera (dva izvoda), Marija Runtič iz Toronta, Marjan Dragozet iz Pickeringa, Stanley Bach iz Windsorja, Tony Iskra iz Clevelanda, Ivan Pezdirc iz Toronta, Jože Špehar iz Waterlooja in Marija Retej iz Toronta. Pohitite z naročnino In mogoče boste srečni stoti naročnik, ki bo prejel denarno nagrado v znesku 100 dolarjev. Naročilnico lahko pošljete pismeno, ali po telefaksu na številko (519) 884-4464. P.I. Construction General Renovation Pager: 416-600-290 Fax: 905-625-2990 Tel.: 905-273-4476 IVAN PEZDIREC 1227 Northmount Ave. Mississauga, Ont. L5E 1X8 ROCKWOOD OPTICAL LASTNIK: MARJAN MOZETIČ Rockwood Mall 4141 Dixie Road, Missisagua Tel: 625 6444 A COMPLETE OPTICAL SERVICE PRESCRIPTIONS FILLED • Eye Examinations Arranged • Laboratory on Premises • Lenses Duplicated • Prompt Service • Repairs Brant Street Station BORIS MOZETIČ 760 Brant Street, Burlington, ON. Tel:(905) 632-8465 GRADBENO PODJETJE JOE KASTELIC LIMITED Kvaliteta, ki ji vsekakor lahko zaupate Tel: (416) 255-2085 Home: (905) 271-5538 770 Browns Line Toronto, ON. M8W 3W2 ^^ Izrežite in pošljite naslednjo naročilnico Enoletna naročnina • Subscription Rates: Kanada - $25.00, Air Mail - $40.00 ZDA US - $30.00, Air Mail - $50.00 US Europa - $50.00 US Australija, Južna Amerika, Japan, _ New Zeland - $60.00 US ime Naročilnico pošljite na naslov: GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV 770 Browns Line Toronto, ON M8W 3W2, Canada Fax: (519) 884-4464 naročam GLASILO priimek naslov mesto code tel koledar prireditev 1 997* calendar bf events toronto 6. marec KSK, Občni zbor Kongresa 19. april Belokrajnsko društvo, 739 Brown's Line, Banket 26. april Vseslovenski odbor, 739 Brown's Line, Koncert -pevski zbor iz Slovenije 25. maj Dom Lipa, Slovensko letovišče, Walk-a-thon 31. maj Holiday Gardens, Pickering, Banket 1. junij Slovensko letovišče, Bolton, Telovska procesija 8. junij Večerni zvon, Letovišče, Piknik 1 5. junij Slovensko lovsko in ribiško društvo, Alliston, Piknik 22. junij Društvo Simon Gregorčič, Letovišče, GREGORČIČEV DAN 29. junij Slovenski Park, SLOVENSKI DAN 6. julij Slovensko lovsko in ribiško društvo, Alliston, Piknik 8. julij Kanadski slovenski Svet, Bolton, SLOVENSKI DAN 13. julij Večerni zvon, Letovišče, Piknik 26. julij Slovensko letovišče, Bolton, Banket 27. julij Simon Gregorčič, Letovišče, Piknik 3. avgust Slovensko lovsko in ribiško društvo, Alliston, Piknik 1 0. avgust Simon Gregorčič, Letovišče, Piknik 10. avgust Holiday Gardens, Pickering, Piknik 1 7. avgust. Večerni zvon, Letovišče, PROŠČENJE 31. avgust. Slovensko lovsko in ribiško društvo, Alliston, OKTOBERFEST 7. september. Slovensko letovišče, Bolton, BARAGOV DAN 14. september Holiday Gardens, Pickering, Vinska trgatev 14. september. Večerni zvon, Letovišče, Vinska trgatev 21. september. Simon Gregorčič, Letovišče, Vinska trgatev 12. oktober. Slovensko letovišče, Bolton, Vinska trgatev hamilton, niagara 2. marec Sv.Gregor Veliki, Katoliška ženska zveza, Bazar 8. marec Društvo Sava Kitchener, Lovski Banket 8. marec Lipa park - 30 letnica, članski banket 16. marec Društvo sv. Jožefa Hamilton, Kosilo 1 5. marec Društvo Bled Planica 13, Pevska revija 5. april Lipa park, Miss Lipa park 12. april Društvo Bled - Prireditev 19. april Društvo Triglav, London, članski banket 20. april Sv.Gregor, župnijski banket 26. april Slovenski Park, Banket - Vinski Sejem 27. april Župnija sv. Gregorja, Nastop zbora "EMIL ADAMIČ" iz Slovenije 3. maj Društvo Lipa park, MATERINSKI DAN 1 0. maj Društvo Bled Beamsviile, MATERINSKI DAN, Banket 1 0. maj Sava - Materinski dan, Banket 11. maj Triglav London, MATERINSKA PROSLAVA 11. maj Župnijsko Kulturno Društvo HWSCS, MATERINSKI DAN 1 8. maj Slovenski Park - Piknik, Nogomet 19. maj Lipa Park, Letna prireditev "Open House" 1. junij Bled Planica 13, Piknik 8. junij Slovenski Park, Telova prečešija, Piknik 14. junij Triglav London, Banket, ansambel iz Slovenije 1 5. junij Triglav London- DAN OČETOV, Piknik 15. junij Bled, Sv. Gregor Veliki - DAN OČETOV, Piknik 29. junij Slovenski park, SLOVENSKI DAN 1997 13. julij Bled, Piknik