LETO XLVIII, ŠT. 8   PTUJ, 23. februar 1995   CENA 8D TOLARJEV
PfUJ / ZELENA LUČ ZA GRADNJO PODVOZA
V petek
podpisana
pogodba
Zelena hii za gradnjo težko pričakovanega ptujskega
podvoza pod železniško progo je končno prižgana.
Nekajletna prizadevanja nekdanjih in verjetno tudi
sedanjih občinskih oblastnikov so končno kronana z
uspehom: Državni sekretar v ministrstvu za promet in
zveze Marjan Dvornik je v imenu ministra Igorja Unika
ob prisotnosti direktorja Direkcije Republike Slovenije
za ceste Antona Šajna v sredo, 15. februarja, popoldne v
ptujski Mestni hiši o tem podpisal pogodbo s predsedni-
kom mestne občine Ptuj dr. Miroslavom Lucijem. Y po-
godbi o izvajanju dogovora o sofinanciranju gradnje podvo-
za v Ptuju je med drugim zapisano, da bodo vsa dela vel-
jala skoraj milijardo tolarjev, od česar naj bi država za-
gotovila 80-odstotni delež, preostalih 20 odstotkov pa
občina Ptuj.
Kot je povedal Slavko
Vamberger, direktor Direkci-
je za gospodarsko infra-
strukturo občine Ptuj, ki bo s
strani mestne občine odgo-
voren za spremljanje reali-
zacije projekta in izvajanja
del, je na podlagi ustrezne
projektne dokumentacije
bilo lokacijsko in gradbeno
dovoljenje za ptujski podvoz
izdano že sredi decembra
lani. Na podlagi investicij-
skega programa je bila vred-
nost del ocenjena na
998.845.000.-tolarjev. Po
opravljenem mednarodnem
razpisu in po izboru naj-
boljšega izvajalca del naj bi
gradnjo pričeli že v juniju,
podvoz pa naj bi bil zgrajen v
dobrih dveh letih.
V pogodbi je med drugim
stranki oblikovali projektni
svet, ki bo usklajeval in raz-
reševal morebitne spore.
Glede na to da v vsaki prav-
ni državi pogodbe obvezujejo,
je pričakovati, da bomo torej
v Ptuju končno dočakali svoj
podvoz. Vendar pa je takoj
treba dodati ugotovitev, da
tudi po tem, ko bo podvoz
zgrajen, promet po mestu ne
bo bistveno razbremenjen.
Vozniki se bomo tako le izog-
nili čakanju pred želez-
niškimi zapornicami. Pro-
metno gnečo pa bomo lahko
rešili oziroma preusmerili
edino s sicer že izdelanim pro-
jektom obvozne ceste. Za to
pa je potreben še nov most čez
Dravo, veliko, veliko denarja,
pa seveda Še kaj.
- OM
^erf knišo, • uPk^ inedito ptmuAiio shvesnos^ oh ptk^in poforfbc m
^iskmtHrqisnet9. FefoiAl. Ozmec
PROTEST ZVEZE SVOBODHIH SINDIKATOV / NERA-
2UML1J0/D RAVNAJ
ie usodfen
ll^^H^ ^^1^^^^ ^^Jp^jlj^
VZvezi svobodnih sindikatov Slovenije so z osuplostjo in
ogorčenjem sprejeli vest, da so poslanci državnega zbora
na zasedanju 20. februarja odločili, da bodo zakon o sa-
naciji Tama obravnavali po normalnem in ne po hitrem pos-
topku.
Kot je zapisano v posebni iz-
javi za javnost, pod katero je
podpisan predsednik ZSSS
mag. Dušan Semolič, takšno ne-
razumljivo dejanje poslancev
daje vtis, da se jih večina sploh
ne zaveda težavnega položaja, v
katerem se je znašla tovarna. S
tem se podaljšuje agonija mari-
borskega Tama in zagotovo
vodi v stečaj. Ta pa bo ogrozil
socialno varnost več tisoč del-
avcev in njihovih družin. Zato
Svobodni sindikati poudarjajo:
"Odgovornost za morebitne
socialne nemire v Podravju
bodo nedvomno nosili tisti
poslanci, ki so bili proti spre-
jemanju zakona o sanaciji
TAM-a po hitrem postopku."
ZSSS javno poziva poslance
državnega zbora RS, vse pristoj-
ne organe in banke, da takoj
pričnejo hitro, celovito in učin-
kovito sanaciji Tama in ne glede
na vse težave z državno pomočjo
ohranijo proizvodnjo, ki ima
perspektivo. Svojo protestno iz-
javo končujejo: "Zavedajte se,
da čas ni zaveznik Tama, zanj
je usoden prav vsak izgubljeni
dan!"
PTUJ / NADALJEVANJE OPLINJENJA PRVEGA MARCA
PUn mi SlmtiKiki tii
Zaradi zime sta izvajalec oplinjenja Gradiš - Gradbeno
podjetje Ptuj in investitor projekta Sklad stavbnih
zemljišč prestavila delo na prve pomladne dni. Napove-
dali so, da bodo pričeli napeljavo plina in rekonstrukcijo
Prešernove ulice (od Cankarjeve do Slovenskega trga), Slo-
venskega trga in Murkove ulice 1. marca. Od takrat naprej
bo ta del mesta seveda neprevozen.n na Slovenski trg
Tone Purg z Direkcije za go-
spodarsko infrastrukturo je
povedal, da bo zapora predvi-
doma trajala 90 dni, vendar se
bodo trudili, da bo večino tega
časa zapora delna, vedno pa
bodo omenjene ulice prehod-
ne za pešce. S temi dejstvi so
seznanili tudi lastnike lokalov
in stanovanj na javni razpravi v
začetku januarja.
Poleg oplinjenja bodo obno-
vili javno razsvetljavo, napeljali
požarno vodo, kanalizirali niz-
koelektrično napetost v visoko-
napetostno omrežje, pripravili
vode za napeljavo kablov za tele-
vizijske programe, obnovili pa
bodo tudi kanalizacijo. V omen-
jenih ulicah tečejo odplake
namreč še po rimskih kanalih.
Investicija, s katero se bo
spremenila tudi talna ureditev
ulic, bo stala 110.000 milijonov
tolarjev.
•> M. Zupanič
PTUJ / BREZPLAČNA VOŽNJA Z MUZEJSKIM VLAKOM
Z vtctkom
na poten
Slovenski železničarji in
Radio-Tednik so v času
pusta pomislili na vse
otroke: njim ho namenjena
brezplačna vožnja z mu-
zejskim vlakom, ki bo to
soboto pripeljal na ptujsko
železniško postajo. Z njim
se bgmo^p^
vendar ne smete pozabiti na
svoje pustno oblačilo.
Točno uro odhoda in vrnit-
ve bomo sporočili v sobotni
otroški oddaji "Za male in ve-
like", najverjetneje pa bo
okrog 14. ure. Veselimo se
snidenja z vami!
•>TM
2 - DOMA IN PO SVETI
23. FEBRUAR 1995- TEDNIK
ORMOŽ / DRUGA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Imenovali člane
odborov ter
podpredsednika
Ob prisotnosti vseh 26 svetnikov
so na drugi seji ormoškega občin-
skega sveta imenovali članov nad-
zornega odbora ter odborov za pre-
moženje, finance in gospodarska
vprašanja, varstvo okolja in urbani-
zem, družbene dejavnosti, kme-
tijstvo in razvoj malega gospo-
darstva. Zataknilo se je samo pri
nekaterih imenih, saj mora statut-
arna komisija reči, ali so kot upo-
rabniki družbenih sredstev lahko
člani posameznih komisij. Z dese-
timi glasovi proti in šestnajstimi za
so Ivana Hržiča (neodvisni) izvolili
za podpredsednika občinskega
sveta. V svet za uporabo telovadni-
ce pri osnovni šoli Ormož so ime-
novali Andreja Pucka in Branka
Kukca, Srečka Kocipra, Jožeta
Kosca in Cirila Meška pa v svet
osnovne šole Ivanjkovci. Soglasno
so sprejeli sklep, da bodo razne
splošne akte še naprej objavljali v
Uradnem vestniku občin Ptuj in
Ormož.
Zatikati se je pričelo pri odloku o
spremembah in dopolnitvah odloka
o ustanovitvi sklada stavbnih
zemljišč občine Ormož. Svetniki so
menili, da morajo ustrezne službe do
prihodnje seje Občinskega sveta, ki
bo 27. februarja, pripraviti čistopis
odloka in imenovati komisijo, ki bo
na tej seji sprejela zaključni račun
sklada stavbnih zemljišč.
Soglasno pa je bil sprejet sklep za
izbiro izvajalca del pri sananciji pla-
zu na lokalni cesti Ivanjkovci -
Koračice v Lahoncih, ki že nekaj let
povzroča težave v prometu. Podrob-
neje bomo to problematiko predsta-
vili v eni prihodnjih številk Tedni-
ka.
Svetniki so sprejeli tudi sklep, da
imenujejo tajnico urada župana dipl.
pravnico Dragi Žižek-Bočko za
predstavnico občine Ormož pri sti-
kih z Državnim svetom Republike
Slovenije.
Nekoliko živahnejša razprava se je
razvnela pri sklepu o financiranju
političnih strank v občini. Tako
strankam, katerih listam so pripadli
mandati za člane občinskega sveta,
pripadajo sredstva iz proračuna
občine v višini 30 tolarjev za vsak
dobljeni glas na volitvah, ta pa se
mesečno usklajuje z indeksom rasti
drobnoprodajnih cen po zadnjih
znanih podatkih državnega zavoda
za statistiko. Denarja ne dobijo vsi
tisti svetniki, ki so bili izvoljeni na
nestrankarskih listah, kljub temu da
oboji - tako tisti, ki so v posameznih
strankah, kot oni, ki to niso - s svoj-
im delom služijo ljudem.
Na seji sveta so sprejeli tudi
začasni sklep o višini osnove za
izračun plače župana ter tajnice in
sekretarja sveta (oba prejmeta 80 od-
stotkov od županove plače, sekretar
sveta pa naj bi ob svojem delu opravl-
jal tudi posle za denacionalizacijo).
Predsednik občinskega sveta naj bi
dobil za svoje delo 20 odstotkov
županove plače. Sejnina svetnikov,
ki se sestoji iz dveh delov - iz pripra-
ve na sejo in udeležbe na njej - pa
znaša za posamezno sejo 7000 tolar-
jev, a jo svetnik prejme samo v pri-
meru, če se seje sveta udeleži. Člani
posameznih odborov bodo prejeli za
svoje delo 3500 tolarjev, predsedniki
komisij pa 7000 tolarjev. Poenotili so
se tudi o višini potnih stroškov.
Ker je veliko število občinskih
svetkov v službah, so bili mennja, da
ne bi bilo nič narobe, ker bodo seje
predvidoma enkrat mesečno, če se
pričnejo uro kasneje, to je okoli tri-
najste ure.
O svojih tegobah je kot občan
občine Ormož in državljan Republi-
ke Slovenije govoril Zvonko Pukšič
iz Jastrebcev pri Kogu, ki je svetnike
seznanil s težavnim stanjem njihove
kmetije. Ta je komaj dobrih sto me-
trov od državne meje s Hrvaško. Po-
drobneje bomo o tej problematiki pi-
sali v prihodnji številki Tednika.
Vida Topolovec
BLAGOVNO-TRGOVINSKI CENTER PTUJ/USPEŠEN ZAČETEK DELA
Ocarinilf že tisoif vozil
Predsednik uprave delniške družbe Blagovno-trgovinski center Ljubljano Jože Mermol
je prejšnjo sredo s sodelavci obiskal poslovno enoto BTC v Ptuju. Z vodstvom so se po-
govarjali o dosedanjem delu in usmeritvah za naprej. Možnosti za razvoj so velike: in-
dustrijsko-obrtna cona v Rogoznici meri 100 hektarov, nezazidanih pa je še 35 ha.
Kot je povedala direktorica PE
BTC Ptuj Danica Gajzer, sta
poslovna enota in carinska izpos-
tava delo začeli uspešno. V manj
kot treh mesecih je bilo v postopek
carinjenja zajetih čez tisoč tovor-
nih vozil, od tega 65 odstotkov s
slovensko registracijo oziroma
polovica s ptujskega območja. Od
drugih vozil jih je bilo 23 odstot-
kov s hrvaško registracijo. Po-
memben delež imajo še vozila z
makedonsko, bolgarsko in
nemško registracijo.
Dosedanje poslovanje je poka-
zalo, da je Ptuj s to investicijo zajel
del blagovnih tokov, ki tečejo na
tem območju. Investicija carinske
uprave Republike Slovenije,
Skupščine občine Ptuj in delniške
družbe BTC se je pokazala več kot
upravičena. Na območju ptujske-
ga BTC dela sedem špedicij, dve
pa še v mestu. Pri največji, Goja,
bodo v kratkem odprli menjalni-
co. V tem mesecu je začelo delo-
vati tudi carinsko skladišče za
uvoženo neocarinjeno blago.
Oirektorica PE BK Ptuj Danica
Gajzer. Foto: MZ
m
ače blago, izvozno ocarinjeno
domače blago in blago v tranzitu.
Pred tem so dva meseca delali
samo na tovornem terminalu. Na
postopek pridobitve dovoljenja za
opravljanje carinskih pregledov
se pospešeno pripravlja tudi ptuj-
ska železniška postaja. Na celot-
nem območju BTC-ja Ptuj in ca-
rinske izpostave Ptuj dela že štiri-
deset ljudi. Decembra so v pov-
prečju obdelali 40 carinskih de-
klaracij dnevno, januarja že 70.
Ptujska carinska izpostava po ob-
segu del prekaša druge v Sloveniji,
so še posebej poudarili na sestan-
ku kolegija vodij izpostav, ki je bil
14. februarja v Ptuju, ko so imeli
tudi "jubilej" - carinjenje tisočega
vozila.
Na območju BTC uspešno dela
tudi okrepčevalnica.^ra Franc Zo-
rana Zemljariča, ki je dostopna tudi
za druge občane. V njej se krepčajo
utrujeni šoferji, delavci BTC, pos-
lovneži in drugi.
•»MG
ORMOŽ / TRI MESECE POSKUSNEGA OBRATOVANJA ČISTILNE NAPRAVE
biol«$idh procesov
Znotraj tovarniškega dvorišča ormoške sladkorke stoji komunalna čistilna naprava, ki je
bila zgrajena pred petnajstimi leti. Za njeno obratovanje doslej v občini niso zmogli de-
narja. Po lanskoletni temeljiti obnovi, načrte so naredili pri Hidroinženiringu v Ljubljani,
v Ormožu pa za sanacijo odšteli skoraj 40 milijonov tolarjev, so vanjo vgradili novo
tehnologijo za čiščenje. Sedaj poskusno obratuje že tri mesece. Naprava je spravljena za
visoko žično ograjo, njena okolica pa je skrbno urejena. V njeni neposredni bližini so za-
sadili celo breskve, na gredicah pa rastejo mačice.
o obratovanju čistilne naprave
ter predelavi odpadnih voda smo
se pogovarjali z Ludvikom Hri-
berskom dipl. ing. strojništva, ki
pri ormoškem komunalnem pod-
jetju skrbi za njeno nemoteno
obratovanje.
Čistilna naprava zmore 4000
ekvivalentnih enot čiščenja, kar
pove, da bi lahko očistila vse
mestne odpadne vode in vse od-
plake, ki jih spušča v kanalizaci-
jo ormoška industrija, a deluje
trenutno s 30-odstotno zmoglji-
vostjo. Odpadne vode spuščajo
vanjo poleg dela mesta še Carre-
ra, vinska klet, tovarna sladkorja
in Ogradova opekarna. Po bese-
dah Ludvika Hriberška te odpla-
ke, v katerih primanjkuje fekalij
oziroma aktivnega blata, deluje-
jo na kemijske procese v napravi
kot zaviralci ali inhibitorji.
Problem je v tem, da ormoška
komunalna čistilna naprava pre-
deluje premalo fekalnih voda. V
vodi čistilne naprave potekajo
Ormoška komunalna čistilna naprava predeluje komaj 30 odstotkov vseh od-
padnih voda v Ormožu. Foto: Tatjana Nlohorko
biološki procesi, in ker je blata
premalo, je tudi premalo hrane
za bakterije. Kljub temu da
kažejo analize sorazmerno visok
učinek čiščenja, v čistilni napra-
vi ne čistijo vsega, kar bi lahko
ali bi morali. Problem so tudi pe-
nila, zaradi katerih je čistilna
naprava velikokrat prekrita z de-
belo plastjo pene in jo morajo,
da se je znebijo, očistiti z vodo.
Do konca poskusnega obratovan-
ja so samo še trije meseci in v tem
času bo morala tudi industrija, ki
spušča svoje odplake v komunal-
no čistilno napravo, nekaj storiti,
da bodo njihove vode bolj bogate s
fekalnimi snovmi, je poudaril
Ludvik Hriberšek in dodal, da
večji del mesta zaradi geografske
lege ni priključen na čistilno na-
pravo. Po generalni študiji, ki jo je
naredil Hidroinženiring iz
Ljubljane, bodo v naslednjih letih
zgradili poseben zbiralnik za fe-
kalno vodo in to prečrpavali v čis-
tilno napravo.
Ormoška čistilna naprava je
sočasno gospodarska naložba, saj
je njeno delovanje pogoj za delo
nekaterih podjetij. Tako je od
obratovanja čistilne naprave od-
visno 700 delovnih mest v podjet-
ju Carrera Optic, ki bo dobilo
uporabno dovoljenje takrat, ko
bodo njene vode prečiščene v čis-
tilni napravi, sicer pa je njeno so-
delovanje z ormoškim komunal-
nim podjetjem, ki skrbi za nemo-
teno obratovanje čistilne naprave,
več kot pohvalno.
Delovanje čistilne naprave pri ko-
munalnem podjetju stalno nadzo-
rujejo. Ker so analize vode, ki jo
opravljajo pristojne institucije,
razmeroma drage, razmišljajo o
svojem laboratoriju za sprotno
analizo vode.
Vida Topolovec
ORMOŽ / SKD IN ZELENI PRIPRAVILI OKROGLO MlZOi

Slovenski krščanski demokrati
in Zeleni Ormoža so pred dnevi v
mali dvorani ormoškega doma kul-
ture organizirali okroglo mizo, kna
kateri so govorili o ekoloških pro-
blemih občine ter o pogostosti ra-
kastih obolenj v Republiki Sloveni-
ji v primerjavi z območjem občine
Ormož - o tem je govoril mag. dr.
Mladen Simunič iz ormoškega
zdravstvenega doma. Ing. Ivan Ku-
kovec, predsednik Zelenih in Eko-
loškega gibanja Ormož, pa je pred-
stavil smernice ekološke študije
občine.
Kljub temu da se je okrogle mize
udeležilo manj obiskovalcev, so v
prvi vrsti opozarjali na neurejeno
odlaganje komunalnih odpadkov v
občini. Tako so predstavniki Dobra-
ve in Hardeka govorili o vzrokih, za-
kaj odlaganje komunalnih odpadkov
v hardeški šumi ni primerno. Ob
tem vprašanju so izpostavili še neu-
rejenost okolice kmečkih gnojišč, fe-
kalne odplake, ki se predvsem v
nižinskem delu občine največkrat
iztekajo v vodotoke ter tako končajo
v strugi reke Drave. Opozorili so
tudi na problem vodovodnega zajet-
ja v občini Ormož, ki se bogati s pod-
talnico sejanskega potoka. V ta potok
pa se stekajo vode s tistega območja,
kjer je poraba raznih škropiv in
zaščitnih sredstev največja. Ude-
leženci so opozorili še na kajenje v
zaprtih prostorih ter na poceni izvoz
vrtnin iz Nizozemske, za katero je
znano, da je velik porabnik zdravju
škodljivih zaščitnih sredstev in dru-
gih kemikalij.
Udeleženci okrogle mize so opo-
zarjali tudi na neustrezno zbiranje
svinjskih kož, saj se jih več ne splača
odnesti v Ormož, ker zanje ne dobijo
kmetje niti toliko, da bi si plačali av-
tobus, zato pa najdeš kože kjerkoli v
naravi in tako še bolj onesnažujejo
okolje. Velik problem v ormoški
občini (pa tudi drugje v Sloveniji) so
neusklajene cene ekološko spornih
energetskih surovin in okolju prijaz-
nih, saj je trenutno mazut cenejši od
plina.
"Vse to in še nekatere druge dile-
me so bile podane na okrogli mizi. Iz
vsega se vidi, da jih ljudje razumejo
in se jih zavedajo. Od politike v
občini Ormož pričakujejo, da jim bo
na teh področjih prisluhnila in pri-
merno pomagala," je med drugim
povedal Alojz Sok, predsednik
občinskega odbora SKD, eden iz-
med pobudnikov sklica okrogle
mize o zdravstveno-ekoloških pro-
blemih, ki jih v ormoški občini ne
manjka.
Vida Topolovec
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki ga je us-
tanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za radijsko in časopisno de-
javnost
-TBDNIK Ptuj.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in
glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni
urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgo-
vornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo
Ciani, Majda Goznik, Martin Ozmec, Marija
Slodnjak, Dušan Sterle, Vida Topolovec in
Milena Zupanič (novinarji).
TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Ribarič.
PROPAGANDA: Gliver Težak.
tr 776-207
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250
Ptuj. p.p.95; v(062) 771-261, 779-371,
771-226: faks (062) 771-223.
Celoletna naročnina 4.000 tolarjev, za tujino
8.000 tolar/ev.
Ptur 52400-603-31023
T/s*: GZP Mariborski tisk. Maribor.
Po mnenju Ministrstva za informiranje Re-
publike Slovenije št. 23158-92 z dne 12. 2.
1992 se šteje Tednik za izdelek informa-
tivnega značaja iz 13. točke tarifne številke
3, za katerega se plaču/e davek od prometa
proizvodov po stopnji 5 odstotkov
BOSNA IN HERCEGOVINA:
Napadi srbskih enot in Abdičevih
avtonomistov na položaje vladne
vojske v bihaški enklavi se nadal-
jujejo. Najhuje je na območju Veli-
ke Kladuše, kjer Srbi s težkim top-
ništvom obstreljujejo okoliške
vasi. Do napovedanega srečanja
med hrvaškimi in srbskimi pred-
stavniki v osrednji Bosni glede po-
daljšanja premirja ni prišlo. Poga-
janja z bosanskimi Srbi na sarajev-
skem letališču so odklonili tudi
poveljniki bosanske vojske. Napo-
ri mednarodne skupnosti za usta-
vitev vojne so vnovič padli v vodo.
V Beogradu je srbski predsednik
Miloševič v pogovoru z ruskim zu-
nanjim ministrom Kozirjevim
zavrnil predlog skupine za stike,
naj prizna Hrvaško in BiH. Na-
mesto tega je zahteval ukinitev
sankcij ZN proti ZRJ.
RUSIJA/ČEČENIJA: General
Anatolij Kulikov, poveljnik ru-
skih enot v Čečeniji, ne želi po-
daljšati prekinitve ognja med ru-
sko vojsko in čečenskimi uporni-
ki, ki je veljala do nedelje. Pravi, da
je vojaško poveljstvo izčrpalo vse
možnosti, ki jih je imelo za ustavi-
tev oboroženih spopadov, in mora
zdaj začeti izvajati ustrezne ukre-
pe.
SLOVENIJA/HRVAŠKA:
Hrvaški veleposlanik v Sloveniji
Miljenko Žagar je na tribuni v Ro-
vinju povedal, da obstaja možnost,
da bi Slovenija dobila koridor, s
katerim bi imela izhod na odprto
morje, glede česar je že napravlje-
na geodetska skica. Dodal pa je
tudi, da se Hrvaška ne misli odpo-
vedati SO-odstotnemu lastništvu
nad JE Krško, saj je strateškega po-
mena za njen gospodarski razvoj.
IZRAEL: Blokada Gaze in zahod-
nega brega, ki so jo Izraelci uvedli
po bombnem atentatu v Netaniji
prejšnji mesec, ostaja, ukinjali pa
naj bi jo postopoma, sta se ob
srečanju v Erezu, na meji med Iz-
raelom in Gazo, dogovorila izrael-
ski premier Rabin in vodja PLO
Arafat.Izraeljevnedeljožedovolil
vstop prvim 900 palestinskim del-
avcem, drugi pa naj bi smeli oditi
na delo v Izrael še ta teden.
EVROPSKA    SKUPNOST:
Enotnost v ES je znova na preiz-
kušnji. V Bruslju namreč ne znajo
odpraviti grškega veta na carinsko
unijo s Turčijo. Tesnejši odnosi s
slednjo naj bi bili sestavni del
letošnje nove sredozemske politi-
ke ES. Svarijo, da utegne grška
zaustavitev procesa izničiti tudi
ciprske možnosti za hitrejšo pri-
družitev ES.
ČEŠKA: Češki predsednik Vaclav
Havel je pozval Cehe in Nemce,naj
"izženejo demone" iz svoje prete-
klosti in zakopljejo sekire v dolgo-
trajnem sporu o plačilu reparacij
za nacistične zločine. Izrazil je pre-
pričanje, da so češke žrtve nacis-
tičnih zločinov upravičene do
nemške odškodnine, a je za vso
škodo in ubite med okupacijo krat-
ko malo ni mogoče izplačati. Meni
tudi, da odnosi med Prago in Bon-
nom ne bi smeli temeljiti na prete-
klosti. .
SEVERNA IRSKA: Izgredi, kil
jih povzročili angleški huligani na
tekmi med Anglijo in Severno Ir-
sko v Dublinu, so sicer pokvarili
vzdušje ob srečanju britanskega
ministra za Severno Irsko Mayhe-
wejain irskega zunanjega ministra
Springa, ki sta objavila, da sta
končala sestavljanje celovitih mi-
rovnih predlogov za Severno Ir-
sko. Konec tedna naj bi izdelali
tudi t. i. okvirni dokument, ki ga
sestavljajo že dve leti. Severnoirski
protestantje pa so izjavili, da bode
dokument bojkotirali.
SOMALIJA: Voditelj enega sO'
malskih klanov v pristaniškeii
mestu Kismaju general Mohamec
Said Hersi je izjavil, dase bo Soma
lija po umiku mirovnih sil ZN naj
verjetneje spet znašla v vojni. Za t<
naj bi bila kriva voditelja naj večjil
somalskih klanov general Moha
med Frah Aidid in samozvan
predsednih Ali Mahdi Mohame<
ter njuneosebne ambicije vbojuZi
oblast.
Pripravil: D. Sferi
TEDNIK -23. FEBRUAR 1995
POROČAMO. KOMENTIRAMO - 3
Izvedeli smo
IVROPSKO lETO VARSTVA NARAVE I
Petindvajset let po prvem evropskem letu varstva narave Svet Evrope j
ponovno opozarja na problematiko varstva narave. Leto 1995 jej
proglašeno za evropsko leto varstva narave, v katerem bo osrednja po-]
zornost namenjena varovanju narave zunaj zavarovanih območij. Varst- j
vo narave namreč ne more biti omejeno le na narodne parke in rezervate [
ter institucije in društva, ki se s tem ukvarjajo. Postaja stvar vsakega po- i
sameznika, vladnih in nevladnih organizacij. 1
VSloveniji so se aktivnosti v okviru evropskega leta varstva naravej
pričele 15. februarja v Cekinovem gradu, kjer so odprli razstavo o j
varstvu narave na Slovenskem. Pripravil jo je Prirodoslovni muzej Slove-1
nije. Ob tej priložnosti so podelili priznanja Prirodoslovnega društva Slo-^
venije za dosežke na področju varstva narave. !
_OTROŠKI FOKLORNI FtSUVAL
Pripravljalni odbor za organizacijo Prvega mednarodnega otroškega
festivala folklore v Sloveniji pri Foklornem društvu Ptuj, ki ga vodi
Jože Foltin, uspešno nadaljuje priprave na to pomembno prireditev, ki
bo v Ptuju od 12. do 14. maja. Na torkovi seji so pregledali vsebinske,
organizacijske in tehnične priprave. Na festivalu bo nastopilo okrog
dvajset skupin, od tega pet tujih - iz Italije, Avstrije, Turčije, Poljske in Ma-
kedonije. Njihovi gostitelji bodo otroške folklorne skupine z območja
nekdanje ptujske občine. Organizacija in izvedba te mednarodne prire-
ditve zahteva veliko denarja, zato organizatorji pričakujejo, da jih bodo
podprle nekatere republiške institucije in ministrstva. Sponzorji iz Ptuja in
okolice so se že odzvali.
TURISTIČNA PRIZNANJA PTUJČANOM
Vviteški dvorani mariborskega gradu so prejšnji četrtek podelili priz-
nanja Mariborske turistične zveze in Turistične zveze Slovenije. Pisna
priznanja Mariborske turistične zveze sta prejeli gostilni Bakhosov hram
iz Ptuja in Palaska iz Nove vasi v Markovcih. Dolgoletnega turističnega
delavca Albina Piska iz Ptuja je Turistična zveza Slovenije nagradila s
srebrnim znakom, priznanje MTZ s srebrnim znakom so podelili direkto-
rici Term Slavki Gojčič, priznanja MTZ z bronastim znakom po gostišču
Šegula.
MiS NAJBOUSIMI PRI JAVNIH PILIH
Od leta 1991 do 1 994 je bilo v javna dela v nekdanji ptujski občini v
okviru 44 projektov vključenih 632 občanov. Trenutno jih poteka še
deset iz leta 1994. Dva programa - gospodinjska pomoč na domu in
varstvo otrok na domu - sta še posebej pomembna in bi ju kazalo nadal-
jevati tudi v bodoče. Po številu programov javnih del in udeležencih so v
Ptuju med najboljšimi v Sloveniji.
PUST V CIRKULANAH
IJl soboto ob 14. uri bo v Cirkulanoh pustni karneval, ki ga pripravljajo
|\ W marljivi čloni tamajšnjega turističnega društva. Na lanskem je sode-
či /ovalo 25 skupin, toliko in še več jih pričakujejo tudi letos. Prijave za ude-
I ležbo sprejemajo v gostilni Žiga. Tri najbolj izvirne maske bodo nagradi-
I li.
I Pripravila: MG
Izvecieilsmo
GOVORISE...
... DA so ta hip vsa piujsUa in
okoliška clogajaiija podrejena
niaskiranemu delu življenja in
da mnogi ta čas počnejo listo,
kar hi tudi med letom radi, pa
ne upajo.
... DA so si šolniki pri Sv. Mar-
ku niže Ptuja priredili pred-
pustne koline. Pred tem so si
kar dvakrat šli ogledat rejeno
žrtev in ji tudi dvakrat na2dra-
vllf - pa menda ne na dolgo živl-
jenje.
... DA se je bivši predsednik
hivše ptujskoohSinske vlade
prod dnevi pojavil na naslov-
nik straneh kar šlirilt sloven-
skih časopisov. Za sprcmentho
in v skladu s časom je hil tokrat
ohlečon v kosmato, zvonečo in
pikajočo opravo.
... DA se je oh odprtju letošnje
ptujskokarnevalske dvorane
zhralo v njej vodstvo hivših so-
sednjih - plujsko-niarihorskih
('hčinskih vlad. Nanten sestan-
ka ni hil razjasnjen, zato govo-
rico ne govorijo o morchitnom
ohujanju spominov ali snovan-
ju novih načrtov.
••• DA je predsednik sloven-
skega parlamenta do korantov
halj natančen kot do "svojih"
poslancev. Poslanci zamujajo
'»» so sej ne udeležujejo, pa nič.
f^oranti so zamudili na
^''ečanje z njim samo šest mi-
nut, pa jih je kaznoval z enolet-
nim čakanjem - do morehitne-
ga srečanja prihodnje leto. Na
tak način hi hili poslanci oh
služho, namesto da hi plačo do-
hili, pa hi hili konec meseca še
nekaj dolžni.
... DA Ptujčani in Prieki niso
več tisto, kar sio hili, namreč
gostoljuhni. Ptujski "plehgod-
heniki" so Ptujčanom najprej
igrali na začetku fašenkovan-
ja, nato pri sprejemu Priekov.
Ohakrat so imeli od pihanja in
žeje kot poper suha usta.
VIDI5E...
... DA se prvi odoheh ptujskih
državnozhorskih poslancev kar
dohro znajde v sleherni vlogi:
nekoč kot klovn, danes kot pos-
lanec. Kakšna jo razlika med
eno in drugo funkcijo, navadni
smrtniki nikoli ne homo vedeli.
PODLEHNIK / OBČNI ZBOR HALOŠKIH
VINOGRADNIKOV IN SADJARJEV
P# sf irih tetih
že 298 člciitciv
V krajevni dvorani v Podlelini-
ku so se v petek zbrali člani Vino-
gradniško-sadjarskega društva
Haloze. Že polna dvorana je bila
dokaz, da se je društvo v štirih le-
tih člansko zelo okrepilo, danes
šteje 298 članov, poročilo o delu
pa je govorilo o bogati dejavnosti
društva. Občnega zbora sta se
udeležila tudi župana občine Vi-
dem Franc Kirbiš in občine
Gorišnica Slavko Visenjak.
Namen ustanovitvedruštva jebil
strnili vrste malih in večjih vino-
gradnikov in sadjarjev, skrbeti za
njihovo izobraževanje in po-
skušati vplivati na odločitve, ki
krojijo usodo in vplivajo na pri-
hodnost vinograništva in kletarst-
va ter sadjartva, posredno pa tudi
na življenje v Halozah.
Dobro vino je najboljša promoci-
ja slehernega vinorodnega
območja. Društvo se je zato lotilo
tega problema pri koreninah,
namreč pri izobraževanju svojih
članov. Le z znanjem podkovani
kletarji lahko dosegajo dobre re-
zultate in se lahko s svojim pridel-
kom postavijo tudi izven svojega
območja. Društvo se je odločilo za
izobraževanje članov s pomočjo
kletarske šole, ki jo je v štiriletnem
obdobju uspešno končalo nad 200
kletarjev. S tem so dobili tudi pra-
vico stekleničenja in prodaje svo-
jega vina. Da so rezultati izo-
braževanja prišli, priča med dru-
gim tudi uspešna izvedba sedaj že
tradicionalnega ocenjevanja vina,
ki ga je društvo prevzelo od KZ
Ptuj. Vse več kletajev se odloča za
sodelovanje na ocenjevanju in vse
manj je vinskih vzorcev, ki ne bi
ustrezali pogojem ocenjevanja.
Nekaj podjetnejših članov društva
se je predstavilo tudi na medna-
rodnem vinskem sejmu v Ljublja-
lyonko Arneičič, dosedanji in novi
predsednik Društva vinogradnikov in
sadjarjev Haloze
ni. Društvo je organiziralo tudi ne-
kaj strokovnih ekskurzij po Slove-
niji, Avstriji in Madžarski - vselej
je šlo za ogled kleti in izmenjavo
izkušenj s kletarji drugih
območijh Slovenije in tujine.
Na občnem zbori so razpravljalci
opozorili na še vedno mačehovski
odnos države do te dejavnosti; za-
merili so ji med drugim tudi uved-
bo trošarine, ki je sicer simbolična,
po njihovem mnenju pa vendarle
nepotrebna in nesmiselna. Trdno
so odločeni, da bodo še bolj strnili
svoje vrste in dosegli večji vpliv na
državne odločitve. S tem name-
nom se bodo po sklepu občnega
zbora vključili v Zvezo vinograd-
nikov Štajerske in Pomurja.
Društvo je prva štiri leta uspešno
vodil predsednik Zvonko Ar-
nejčič, zato so mu to nalogo zaupa-
li še za naslednje štiriletno obdob-
je. Sprejeli so tudi program dela, ki
je nadaljevanje začetega.
•»JB
TRKOVSKA VAS / MINISTER DR. OSTERC NA ZBORU SKD
Pogovor o Sfevilnih
težavah kmefov
V stari šoli v Trnovski vasi so
se v soboto srečali člani in sim-
patizerji stranke Slovenskih
krščanskih demokratov občine
Destrnik - Trnovska vas. Na zbor
so povabili ministra za kmetijst-
vo, gozdarstvo in prehrano dr,
Jožeta Osterca ter z njim govorili
o številnih težavah, ki se v
zadnjem času pojavljajo v slo-
venskem kmetijstvu.
Ivan Lovrec, predsednik stran-
ke SKD v občini Destrnik -
Trnovska vas, je na zboru povedal,
da si v prihodu je želijo dobro sode-
lovanje med svetniki in strankami,
čeprav imajo v občinskem svetu le
dva svetnika. V naslednji letih se
bodo trudili in delali za dobro kra-
ja in krajanov, sicer pa je obsežen
tudi letošnji delovni program
stranke. Po krajevnih odborih,
vanje so v soboto izvolili svoje
predstavnike, bodo delali
predvsem na področjih osnovne-
ga zdravstvenega varstva, priza-
devali si bodo za zdravo pitno
vodo, boljšo infrastrukturo,
osnovna dejavnost pa naj bi v
občini bil turizem kot dopolnilna
dejavnost. V soboto so med dru-
gim izvolili še odbor v okviru
kmečkega gibanja ter preimenova-
li mešani pevski zbor v zbor Jako-
ba Gomilška, znanega rojaka iz
Trnovske vasi.
Kljub vsemu je bil sobotni zbor
SKD obarvan kmetijsko, saj je mi-
nister Osterc odgovoril na precej
vprašanj, ki so v zadnjem času po-
sej aktualna na področju kmetijst-
va. Med drugim so govorili o naje-
mu kreditov za kmetijstvo, o novi
cenovni politiki, o prodaji kme-
tijskih pridelkov, o denacionali-
zaciji in obrambi pred točo.
Minister Osterc je povedal, da
bo obseg proračunskih sredstev za
letošnje leto nekoliko višji, saj naj
bi se povečal za 32%. O prodaji
slovenskih pridelkov jeOsterc
menil, da bo potrebno vpeljati
zaščitno dajatev, predvsem pa je
bil mnenja, da bomo morali v pri-
hodnje narediti mnogo več pri
trženju.
Tudi toča je med tistimi vremen-
skimi neprilikami, ki kmetijstvu v
zadnjih letih ni preveč prizanesla.
Po bosedah dr. Osterca so še ved-
no problemi pri nabavi ustreznih
raket; trenutno so na preizkusu ra-
kete iz Kitajske, vendar pa se
bomo morali najverjetnje še v tem
letu v obrambi pred točo zadovol-
jiti z makedonskimi. Znano je
namreč, da so v lanskem letu
predčasno ukinili varovanje pred
točo, vendar je dr. Osterc obljubil,
da bodo še letos poskušali najti
skupni jezik z vlado in narediti ne-
kaj sprememb pri zakonu o toči.
Ministrstvo za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano mimo dena-
cionalizacije ne more, saj se je v
zadnjih mesecih začelo zatikati pri
problemu nodokončanih komasa-
cij, ker niso zemljiškoknjižno ure-
jene. Zato je ministrstvo naredilo
oceno za dokončanje teh komasa-
cij, del sredstev pa naj bi dobili
tudi iz proračuna. Kljub temu še
vedno ni potekel rok za oddajo
vseh zahtevkov o denacionalizaci-
ji-
Minister Osterc je na sobotnem
srečanju poudaril pomen družin-
skih kmetij in zadružništva ter
pri tem izpostavil že pripravljene
programe vseh 46 podjetij v okviru
lastninjenja zadrug.
Tatjana Mohorko
4- PO NAŠIH KRAJIH
23. FEBRUAR 1995 - TEDNIK
JURilNCI / TRETJA SEJA OBČINSKEGA SVETA
1 JiiEŠiiicihai^lo delovni
Svetniki v občini Juršinci so se
v minulem tednu srečali na tretji
redni seji občinskega sveta ter na
dnevni red uvrstili precej točk.
Med drugim so sprejeli statutarni
sklep občine in predloge za člane
odborov, kar veliko časa pa so na-
menili ureditvi prostora za
občino.
Tudi tretja občinska seja je dala
številne sklepe in dogovore, svetni-
ki pa so tudi tokrat govorili o pri-
hodnji ureditvi občine in o uredit-
venih delih, ki so že v polnem teku.
Pregledali so predračun izvajalcev
del, prijavljenih za ureditev prosto-
rov občine, in na eni izmed pri-
hodnjih sej naj bi se dogovorili o
najugodnejšem ponudniku.
Občina Juršinci bo imela svojestal-
ne prostore v prvem nadstropju
stavbe, kjer je trenutno sedež KS.
Svetniki so govorili šeo formiranju
sklada stavbnih zemljišč ter o po-
trebi po razpisu novega samopris-
pevka - sedanji se namreč sredi
letošnjega leta izteče. Vendar kot je
povedal župan Alojz Kaučič, bodo
lahko o potrebi uvedbe samopris-
pevka odločili občani v prihodnjih
mesecih.
Po besedah Alojza Kaučiča je
nova občina močna v gospodar-
skem delu, saj se izvajajo številni
delovni programi. Tako je dobro
zastavljen razvoj telefonije, kajti v
občini bodo pridobili 200 novih
priključkov. Ob tem se uresničuje
dograditev mestnega vodovoda in
občani so podpisali že 106 pogodb,
v prihodnje pa bodo temu seznamu
dodali še nekaj imen. Kot je pove-
dal Alojz Kaučič, znaša trenutna
investicija 76 milijonov tolarjev,
en vodohram pa naj bi na Gomili še
dogradili.
V občini bo nove prostore dobila
še pošta, aktivno pa teče notranja
gradnja zdravstvenega doma in
otroškega vrtca. Dela obojega naj bi
končali sredi letošnjega leta.
Svetniki pa tudi na tej seji niso
pozabili na krajane Hlaponcev in
poudarili, da jih pri njihovi pri-
hodnji odločitvi za želeno občino
ne bodo ovirali. Želeli bi le, da se
občini Juršinci priključi "juršin-
ski" del Hlaponcev.
Alojz Kaučič je še dodal, da
bodo podžupana izvolili na eni pri-
hodnjih sej. Po njegovih besedah
delo v občini teče brez težav, saj si
želijo že v letošnjem letu uresničiti
precej zastavljenih ciljev.
•> Tatjana Mohorko
LENART / KOALICIJA SKD, LDS, NEODVISNIH IN ZELENIH
Po enem mesecu
sestavili lioaliciio
Mesec dni trajajoči dogovori
med strankami v Lenartu so se
končali z dogovorom štirih iz-
med osmih strank, ki so zasto-
pane v občinskem svetu. Vlogo
pogajalca pri sestavi nove koa-
licije je imela najmočnejša
stranka - SKD. Po mesec dni
trajajočem dogovarjanju bo
občinski svet lahko končno ne-
moteno deloval in začel reševa-
ti številne naloge.
V ponedeljek so podpisali
medsebojno koalicijsko pogod-
bo Slovenski krščanski demo-
krati, Liberalnodeniokratska
stranka, Neodvisni in Zeleni -
stranke, ki imajo skupaj v občin-
skem svetu 17 sedežev ali dvo-
tretjinsko večino. Stranke so se
že pred sklenitvijo koalicije do-
govorile za enakomerno poraz-
delitev članstva v občinskih od-
borih.
Za tajnika občinskega sveta so
predlagale Eda Zorka, za
podžupana Stanka Kranvogla,
za sekretarja občinskega sveta pa
Silva Krambergerja.
Tretja seja lenarška občinske-
ga sveta je napovedana v pone-
deljek in kaže, da bo prišlo v le-
narškem občinskem svetu do ka-
drovskih sprememb, saj imajo
na dnevnem redu tudi izvolitev
predsednika in podpredsednika
občinskega sveta. Seznanili se
bodo z gradnjo lenarške obvoz-
nice in potrdili posamezne od-
bore. Pri lenarškem svetu naj bi
imeli tele odbore: odbor za go-
spodarsko infrastrukturo, urba-
nizem, okolje in prostor, odbor
za gospodarstvo, obrt, podjet-
ništvo in turizem, odbor za
družbene dejavnosti ter nadzor-
ni odbor. Zanj so predlagani:
Janko Bračič iz Šetarove, Bran-
ja Lešnik iz Lenarta, Ludvik
Matjašič iz Gočove, Kari
Maguša od Svete Trojice ter
Vida Brumen, Igor Zgonc in
Marija Zlodej iz Lenarta.
Za prvo branje je pripravljen
tudi osnutek statuta občine Len-
art.
•» M. Slodnjak
MESTNA HISA PTUJ / V PETEK ODPRTA RAZSTAVA

Z odprtjem razstave likovnih del profesorja Jožeta Foltina iz Ptuja pod naslovom Maske so sevpe-
v
teky 17. februarja, kot je povedala Kristina Samperl Purg, vodja oddelka za družbene dejavnosti
mestne občine Ptuj, pričele prireditve ob letošnjem 35. ptujskem kmetovanju in karnevalu. Ustvar-
jalcu, kije nedvomno na višku svojega ustvarjalnega opusa, so ob tem v avli Mestne hiše zapeli nje-
govi sopevci - člani moškega komornega zbora iz Ptuja.
Prof. Jože Fohin je ro)en
12. novembra 1Q44 v Wilflm-
genu v Nemčiji, likovno peda-
gogiko pa je študiral na Peda-
goški akademiji v Mariboru in
na Pedagoški fakulteti v
Ljubljani, kjer je diplomiral
pri akademskem slikarju
Zdenku Huzjanu. Sedaj je
zaposlen kot ravnatelj osnov-
ne šole v Markovcih pri Ptuju.
Je član Društva likovnih
umetnikov Maribor ter men-
tor likovne sekcije DPD Svo-
boda Ptuj.
Slikati je pričel leta 1 Q65, nje-
gova dela pa so bila prvic raz-
šla vi jerja leta 1Q66 v
VaražJinu. Poleg samostojnih je
sodeloval na številnih skupinskih
razstavah (na Destrniku, v Cir-
kulanah. Koprivnici, Dornavi,
Leskovcu, Markovcih, v Maribo-
ru, v Ptuju, na sladkem Vrhu,
pri Tomažu pri Ormožu, v Sta-
tenhergu, Ormožu, na ex iempo-
re v Rogaški Slatini ter tri krat
tudi na mednarodnem ex tempo-
re v Piranu, kjer je v lanskem letu
prejel odkupno nagrado.
Čeprav ostaja Foltin zvest svo-
jemu stilu, za katerega je
značilen predvsem umirjen, a glo-
boko izpovedujoč kolorit barvnih
harmonij, ki je vezan na alohok o
duševno razpoloženje in v kate-
rem se izogiba dekorativnim ele-
mentom, so njegove Maske ne-
kaj posebnega: nobena stvar ni
prepuščena naključju, ampak
Prof. Jožetu Foltinu je ob odprtju razstave Maske čestitala tudi Kristina ŠamperI
Purg. Foto: M. Ozmec
speljana v kakovost, ki se o dlik u-
je predvsem v oblik ovnem w es-
tetskem pogledu, zato Maske
nedvomno izpričujejo vrhunec
umetnikovega ustvarjalnega
opusa. (- OM)
Lenarške novke
ZBORNIK OB 800-LETNICI LENARTA
VLenartu se je prvič sestala posebna komisija v okviru Zveze kul-
turnih organizacij Lenart, ki naj bi pripravila vse potrebno za
praznovanje 800. obletnice pisne omembe mesta Lenarta. To bodo
praznovali prihodnje leto. Določili so komisije, ki bi načrtovala pri-
reditve vse leto. Na osrednjo prireditev nameravajo povabiti tudi
tiste Lenarčane, ki živijo po svetu. Ob tej priložnosti bi izdali pose-
ben zbornik o zgodovini Lenarta. Lenarčani pa nameravajo z neka-
terimi promocijskimi prireditvami gostovati tudi po drugih mestih.
ZAZIDALNI NAČRT ZA LENART
Lenarški občinski svet je na četrtkovi javni obravnavi predstavil
osnutke sprememb zazidalnih načrtov nekaterih delov mesta
Lenarta. Zraven občinskih predstavnikov ter predstavnikov neka-
terih podjetij in zavodov se je predstavitve udeležilo veliko Le-
narčanov. Po tem načrtu bo v prihodnjih letih mesto Lenart dobilo
povsem drugo podobo. Severno od zdravstvenega doma in vrtca na-
meravajo zgraditi stanovanjske bloke, nekaj stavb, ki bi jih namenili
za obrt in podjetništvo, varstveno-delovni center in upravne prosto-
re Centra za socialno delo ter dom za starejše občane. V osrednjem
delu obravnavanega območja se predvideva nadzidava zdravstvene-
ga doma, za njim pa bi uredili pokrito živilsko tržnico. To bi bil tudi
"novi center" Lenarta. Na območju naselja Ob gozdu načrtujejo
zgraditi dvajset individualnih stanovanjskih hiš, trgovsko-gostin-
ski objekt in dva servisna objekta.
Čeprav je to šele osnutek zazidalnega načrta, bi Lenarčani in oko-
ličani nekatere predvidene objekte potrebovali že danes.
PUSTNO RAJANJE
VLenartu bodo pustovali v soboto. Ob 11. uri bo po mestnih ulicah
začela obhod karnevalska povorka ob taktih slovenskogoriškega
pihalnega orkestra. Vrhunec dogajanja bo na ploščadi pred le-
narškim gasilskim domom, kjer bodo ob 14. uri nagradili najlepše
maske. Pustno rajanje bodo nadaljevali tudi v noč, ko organizatorji
obljubljajo velik ognjemet.
•» Marija Slodnjak.
TRNOVSKA VAS / SESTAL SE JE SVET KS
se McMiM le
v ponedeljek zvečer seje sestal svet KS in pregledal skle-
pe, ki jih je sprejel zbor krajanov v Trnovski vasi 29. janu-
arja. Ugotovil je, daje prvi sklep, to je vložitev spora na us-
tavno sodišče, realiziran. Občinski svet je tudi ustanovil ko-
misijo, ki bo preverila umestnost razdružitve. Sklep, da se
župan poveže z vodstvom KS Trnovska vas ter da se občin-
ska pisarna odpere takoj, pa ni realiziran.
Predsedniku sveta KS Trnovska vas so naložili, da se v tem ted-
nu sestane z županom in predsednikom občinskega sveta glede
ureditve občinskega sedeža. Začasni sedež občine naj se uredi v
prostorih KS, ta pa nabavi osebni računalnik in telefaks. V dogo-
voru z županom se vzporedno ureja sedež občine v stari osnovni
šoli v centru Trnovske vasi.
Svet KS jetudi sprejel zaključni račun za leto 1994. V planu dela za
leto 1995 so določili prioriteto referendumskemu programu. Akciji
širitev telefonskega omrežja in izgradnja vodovoda v Bišečki Vrh po-
tekata že iz leta 1994. Govorili so tudi o modernizaciji krajevnih cest
ter da bo treba čimprej izdelati prostorskoureditve plan KS.
•♦Z.Š.
^ Jak Koprive / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI - SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI - SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI - SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI-
SS in trojkm
Trojke in slovenski so-
koli, ki kot najnovejša po-
gruntacija slovenskih de-
sničarjev nastajajo v posa-
meznih slovenskih mestih,
seveda še zdaleč niso po-
sebnost, nad katero bi
lahko kar tako skomignili z
rameni. Predvsem tudi
zato, ker se porajajo v izra-
zito protislovnih družbe-
nih razmerah, ko se nas-
ploh pri ljudeh krepi
občutek negotovosti in
ogroženosti zaradi zazna-
vanja vedno novih oblik
kriminalnih dejanj, ko se
nasploh krepijo najraz-
ličnejše strasti, ko politiki
na veliko ustvarjajo raz-
lične psihoze in spodbujajo
nova sovraštva.
V IMENU REDA IN
ZAŠČITE
Vsekakor je paradoksal-
no, vendar se to ne dogaja
prvič, da se v takšnih razme-
rah ravno nosilci najbolj de-
snih političnih in ekstre-
mističnih pogledov na svet
ponujajo kot nosilci reda in
miru. Tako tudi zdaj Ger-
lančeva Nacionalsocialna
zveza obljublja, da bodo nje-
ne trojek poskrbele za var-
nost tam, kjer tega policija
ni sposobna storiti. Pred-
sednik zveze Matjaž Ger-
lanc pravi, da ob naraščajoči
kriminaliteti in neučinkovi-
tosti policije ne morejo
držati križem rok. Prve Ger-
lančeve trojke so se že poja-
vile na mariborski avtobu-
sni postaji in že tudi pobrale
prve simpatije posameznih
ljudi, ki so zaposleni na tej
postaji ali imajo kakršenkoli
drug opravek z njo. In to je
tisto, nad čemer bi se morale
oblasti posebej zamisliti. Ali
gre zgolj za naivnost ljudi,
ki v visokozvenečih izjavah
desničarskih voditeljev slu-
tijo hitro rešitev za svoje te-
gobe in učinkovitejšo var-
nost pred različnimi nevar-
nostmi? Ali nastaja med
ljudmi občutek, da je polici-
ja neuspešna, in kaj vse vpli-
va na takšno razpoloženje?
Je obveščanje o delu policije
dovolj celovito ali pa je mor-
da preveč zoženo zgolj na
naštevanja in potenciranje
posameznih njenih eksce-
sov? Ali so razmere v slo-
venski policiji res takšne,
kot je te dni zapisala Repu-
blika: "Kako naj policija
zbuja zaupanje, če se njeni
pripadniki ukvarjajo s
sumljivimi posli? Se v jav-
nosti res pojavlja ozračje
psihološke ogroženosti, ki
so jih podkrepile afere s kri-
minalom znotraj policijsih
vrst?"
Na takšna in podobna
vprašanja bi morala organi-
zirana država pač temeljito
odgovoriti. Seveda pa to še
ne more in ne sme biti raz-
log za splošno sejanje nezau-
panja v policijo in varnostne
organe in celo za izkazovan-
je simpatij do nekakšnih no-
vih parapolicijskih forma-
cij. Vsekakor pa bi lahko
pričakovali in zahtevali od
vlade in parlamenta, da bi se
začeli sistemaiičneje ukvar-
jati s celotno paleto varnost-
nih vprašanj in ne samo s
političnimi vidiki delovanja
policije in drugih varnost-
nih organov. Enkrat bo tre-
ba odgovoriti tudi na vse
bolj prisotne ugotovitve v
javnosti, da so najrazličnejše
čistke v policiji in drugih
vernostnih organih le-te ka-
drovsko-strokovno osiro-
mašile na nedopustno ra-
ven. Kako je mogoče, da je
bilo pri novem maribor-
skem županu zaznati neka-
tera znamenja simpatij do
trojk in strašno nezado-
voljstvo nad delom policije?
Tudi v dolgotrajnih parla-
mentarnih razpravah o no-
vem policijskem zakonu bo
treba končno potegniti ja-
sno črto ločnico, kaj je re-
snična skrb za svobodo lju-
di: ali je to neučinkovita po-
licija, ki v imenu zaščite svo-
bode ne sme uporabljati
vseh razpoložljivih metod
svojega dela, ali pa učinko-
vita policija z dovolj jasno
določenimi pooblastili, am-
pak tudi odgovornostmi gle-
de tega. Notranji minister
Šter najbrž ni kar tako te dni
opozarjal poslance, da bi
hkrati radi imeli v Sloveniji
veliko varnosti in učinkovi-
to policijo, hkrati pa bi to
policijo radi čimbolj omeje-
vali v njenem delu in one-
mogočili uporabo vseh sred-
stev, ki ji zagotavljajo učin-
kovitost.
Seveda odgovori na vsa ta
vprašanja niso preprosti,
zato pa zahtevajo od vseh, ki
iščejo rešitve, visoko mero
treznosti in občutek za po-
trebe časa, ki niso vselej nuj-
no identične z različnimi
političnimi interesi in igra-
mi.
KAKŠNA JE
POLICIJA, KAJ
PRINAŠAJO "NOVI"
Seveda pa še naprej ostaja
poglavitno vprašanje, koli-
ko je slovenska policija re-
snično policija vseh držav-
ljanov in državljank Slove-
nije in v tem smislu visoko
strokovna in depolitizirana
služba. So glede tega že
vzpostavljeni vsi nujno po-
trebni pogoji za takšno nje-
no delo? Pričakovati bi bilo,
da bodo redko enotni
zavrnitvi trojk in slovenskih
sokolov s strani ministrstva
za notranje zadeve, predsed-
nika republike in slovenske
vlade sledile tudi konkretne
akcije za (re)afirmacijo slo-
venske policije.
Naj se še tako spreneva-
damo, je vendarle res, da z
najnovejšimi Gerlančevimi
in Lapovimi potezami in
formacijami Slovenija pos-
taja država z nevarnimi zna-
menji organiziranega nere-
da, organizirane grožnje
splošni svobodi v imenu ne-
kakšne svobode različnih
sumljivih političnih in
namišljenih nacionalpatrio-
tičnih, v bistvu nedemokra-
tičnih ciljev. Po kakšnih
kriterijih naj bi delovale vse
te grupacije? Seveda ni treba
posebej poudarjati, da bi
bilo to vsakič predvsem pov-
sem subjektivno in "poli-
tično" presojanje, kaj je prav
in kaj ni prav. Sašo Lap, li-
der Slovenske nacionalne
desnice, tako pravi, da bodo
Slovenski sokoli Slovence
zaščitili v primeru, če bi jim
bile kratene pravice, vendar
policija ne bi mogla, upala
ali hotela posredovati... Slo-
venski sokoli bodo nadalje
zbirali tudi obveščevalne
podatke, pomembne za
stranko, "ščitili bodo člane
naše stranke in ogrožene
Slovence," poudarja Lap.
Lahko si zamišljamo,
kakšen red in kakšno svobo-
do imajo v mislih tisti, ki us-
tanavljajo redarske trojke,
nekakšne strankarske mili-
ce in druge istomiselne in
duhovno omejene uniformi-
rane združbe, saj so se nam v
svojem dosedanjem poli-
tičnem delovanju in nasto-
paštvu vtisnili v spomin
predvsem kot nestrpni in
vsakršni ekstremisti.
Novi nosilci reda očitno
vedo, kaj hočejo. Ali pa to
lahko trdimo tudi za demo-
kratično državo in demo-
kratično javnost v celoti?
KOmentator Dnevnika Vla-
do Miheljak (osamljeno)
opozarja, da nenevarnih
trojk ni. Prav tako poudarja,
da lahko država takšne poja-
ve, dokler je njihov domet
obroben, relativno učinko-
vito nevtralizira s skrajno
doslednim upoštevanjem
predpisov in uredb. Da bi to
uspelo, morata biti motivi-
rana policija in administra-
tivni aparat. Da pa bi dosegli
konsekventno učinkovitost
policije in administrativne-
ga aparata pri zatiranju raz-
ličnih neformalnih milic in
drugih nadležnih ter netole-
rantnih bratovščin, je po-
trebna predvsem zadostna
količina politične volje. Te
pa, kot pravilno ugotavlja
Miheljak, očitno ni. Ko-
mentator Miheljak tudi pra-
vi, da se je policija že
naučila, da se ji ne splača
reagirati, ko za kakšen nujen
poseg ni enotne politične
volje, saj se tako še najlaže
obvaruje vse pogostejših na-
padov z vseh strani.
Tokrat pa se je notranji
minister Andrej Šter kljub
vsemu vendarle oglasil. Na
tiskovni konferenci je opo-
zoril, da ima ustanavljanje
samozvanih zaščitnih sku-
pin, različnih trojk, izredne
politične, pravne in varnost-
ne posledice. Trojk, katerih
naziv je že sam po sebi spo-
ren, ni mogoče vključiti v
nobeno predvideno zakon-
sko obliko, lahko pa zaradi
načina, kako so nastale in
kako so predstavljene,
sprožajo nove oblike podob-
nega nasprotnega organizi-
ranja z možnostjo resnih in-
cidentov in konfliktov.
KAKO ZAUSTAVI-
TI NOVE SKUPINE
Ob splošni politični ne-
zainteresiranosti in brez-
brižnosti je spodbudno, da
se je vsaj notranji minister
Šter oglasil in javno uprl po-
skusom, da bi po tej poti
uvajali red v Slovenijo in
vnašali nove elemente nape-
tosti in negotovosti. Nape-
tosti imamo namreč zaradi
neresnih politikov že tako
ali tako preveč. Pravzaprav
bi notranji minister Šter
zaslužil še večji aplavz, če bi
se pred novinarji pojavil z
nekoliko otipljivejšimi do-
kazi, da misli že takoj v
začetku z vsemi sredstvi pre-
prečiti nastajanje različnih
strankarskih uniformiranih
in (oboroženih?) "trojk"
Predvsem pa bi morali o^
vsega začetka vedeti, ali imi
Slovenija dovolj vzvodov (it
zakonitih poti), da prepreč
nastajanje in razmal
takšnih skupin. Glede tegi
pač ne bi smeli imeti ni
kakršnih zadržkov. Kako j'
mogoče, da se Lap že hvali
da ima registrirano športno
rekreacijsko društvo, ki s
bo ukvarjalo z zaščito, špoi
tom in obveščevalno dejav
nostjo? Kdo mu je to regi
striral in na osnovi kateri
pozitivnih predpisov?
••^ Jak Kopriv
TEDNIK -23. FEBRUAR 1995
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE - 5
PTUJ / 21. SREČANJE PEVSKIH ZBOROV

Letošnja pevska revija odraslih zborov v Narodnem domu (kot običajno je potekala dva večera, 10. in 11. februarja) je
pokazala in dokazala, da sta pevska tradicija in zagnanost zborovodij zakoreninjeni v Ptuju in okolici, ne glede na nove
razmere v lokalni samoupravi, v kateri smo se znašli tudi kulturni ljubitelji. Za razliko od prejšnjih let je nastopilo letos
nekaj manj zborov, vendar to ne pomeni usihanja zborov, prej zadrego okoli zborovodij. Po številu so prevladovali moški
zbori, ki jih je bilo sedem, sledi pet mešanih, en ženski in en nonet. Tudi letos je revije uspešno organizirala ZKO Ptuj s
svojo strokovno službo.
Razveseljivo Je, da je bila kvalitetna raven revije nekoliko višja kot lani.
Nekateri zbori so se predstavili z zahtevnejšo oziroma manj znano zbo-
rovsko literaturo. Velika večina je bila za nastop dobro pripravljena, iz
česar se da sklepati, da zbori taka srečanja Jemljejo resno in Jih potrebu-
jejo.
Štirinajst zborov se je predstavi-
lo takole:
# Ženski pevski zbor PD Cir-
kovce vodi Peter Krajnc. Svoj
program so črpali iz opusov skla-
dateljev Vodopivca, Gobca in-
Bučarja - treh, ki so mnogo naj-
boljših skladb namenili prav tej
zasedbi. Zbor, ki ga sestavlja po
starosti pestra paleta pevk, je svoj
program dobro naštudiral. Zboro-
vodja je dobro zadel vsebine sklad-
bic, najbolj pa je uspela Bučarjeva
Burja.
# Ptujski nonet Območne
obrtne zbornice vodi Filip
Maučič. Izbral si je zelo zahteven
program. Volarič - Svetkov
Rožmarin sodi v sam vrh sloven-
ske romantične literature in zahte-
va od ansambla natančno in barv-
no izenačeno prepevanje ob dog-
nanj interpretaciji. Slednji se je
nonet dovolj približal. Druga
skladba je bila Šivčeva iz cikla
Fantovske, zadnja, ki jo je nonet
odpel najboljše, pa znana Kra-
molčeva Pesem od rojstva.
# Moški pevski zbor PD Svo-
boda Majšperk vodi Stanko Ved-
lin. Za uvod je zapel dve obdelavi
ljudskih P. Liparja in J. Pavčiča.
Polno izkoriščen zvok in interpre-
tacijo pa je zbor pokazal v Jerebovi
O kresu, ki daje slutiti, da bo zbor
še nadalje rasel.
# Ladislav Pulko je na revijo
pripeljal dva moška zbora.: MoPZ
Grajena in Talum Kidričevo.
Oba sta predstavila same umetne
skladbe, t. i. "hite" za moške zbore.
# Pevci iz Grajene so poleg Ada-
mičevega Vasovalca zapeli še Pe-
sem o lončenem basu Alojza Sre-
botnjaka in Mirkovo Na trgu, ki je
znan preizkusni kamen za moške
zbore. Izkušena Pulkova roka je
pesmi vdihnila Kettejevo intimno
besedilo.
Tako grajenski kot zbor iz Ki-
dričevega se otepata s spodnjim,
mejnim številom pevcev, pri kate-
rem zbor še zveni kot zbor.
# Zbor iz Kidričevega je pred-
stavi Vabilo B. Ipavca, Adamičevo
Zdravico in Imel sem ljubi dve J.
Ipavca, ki je bila zapeta korektno.
Dinamika zbora je bila kljub
majhnemu številu pevcev pre-
tehtana in dobro izkoriščena.
# Jože Dernikovič je nastopil z
dvema moškima zboroma. Moški
pevski zbor Gasilskega društva
Hajdoše je bil s 14 pevci najmanjši
zbor na reviji. Številu pevcev je bil
primeren program. Poleg "svoje"
Gasilske himne so odpeli dve fan-
tovsko ubrani pesmi: Domača hiša
in Pesem od Martina Kebra. Zbo-
ru bi bilo dobrodošlih še pet, šest
pevcev.
# Drugi zbor pod Derniko-
vičevim vodstvom je bil Komuna-
la Ptuj. Že pester program je nare-
koval zanimiv nastop. V prvi, sa-
kralni Santa Maria, je zbor pokazal
veliko pevsko disciplino in smisel
za oblikovanje fraze. V drugih
dveh pesmih: dalmatinski in Mi-
helčičevi Zdravici je intonančno
stabilen zbor dosegel nekaj zve-
nečih dinamičnih viškov. Obema
zboroma je zborovodja našel pri-
meren program.
# Moški pevski zbor Alojz Štra-
fela Markovci pod vodstvom Ja-
neza Bezjaka je bil najštevilnejši
moški zbor na reviji. Tudi ta zbor
je imel program popularnih
moških zborov: Adamičevo
Završki fantje, Bučarjevo Dečva pa
v hartelcu in Marko skače Jožeta
Gregorca. Pri vseh treh smo slišali
dobro izkoriščeno dinamiko in do-
bro dikcijo. Vse tri skladbe je zbo-
rovodja lepo izoblikoval. Menim,
da je zbor od lanske revije lepo na-
predoval.
# Moški komorni zbor Ptuj z
dologletnim zborovodjem Fran-
cem Lačnom je svojemu ugledu
primerno izbral tri tehtne skladbe.
S Crocejevim renesančnim mote-
tom Beati eritis so pevci z vso zbra-
nostjo in umirjenostjo uvedli svoj
nastop. Sledila je Šivičeva Čist
nora pesm, skladba, polna drobnih
intonančnih in interpretacijskih
pasti, sicer pa šaljiva in hudo-
mušna. Ta skladba je letos aprila
za moške zbore obvezna na Naši
pesmi v Mariboru. Kot tretjo je
zbor predstavil Maroltovo obdela-
vo slovenske ljudske Ljubi konja
jaše. Gre za tehtno koncertno
skladbo. Zbor je vse pesmi pod na-
tančno roko zborovodje podal
glasbeno dozorelo. Franc Lačen
vodi zbor z jasno kretnjo in dosega
polnozvočen vtis, čeprav je zbor
številčno skromen (23 pevcev).
Gotovo je najbolj prepričala izved-
ba Maroltove skladbe.
# Mešani pevski zbor DU Svo-
boda Ptuj vodi Jože Dernikovič.
Vse tri skladbe so bile primerno iz-
brane. Presenetila je natančna zbo-
rovodjeva roka in dobra dikcija
pevcev. Zbor se na zborovodjeve
kretnje odziva zelo dobro. Poleg
dveh slovenskih je zbor najbolje
odpel hrvatsko ljudsko Igra kolo.
# Mešani pevski zbor Cirkula-
ne vodi Jože Dernikovič. Precej
pomlajen zbor se je predstavil z
vsebinsko zaokroženim progra-
mom: Foersterjev Kirie eleison,
Kernjakova Rož, Podjuna, Žila in
Zdravica J. Pavčiča. Zvok zbora bo
z nadaljnjim pomlajevanjem še
boljši, že letošnji nastop je bil
boljši od lani.
# Mešani pevski zbor F.
Prešerna Videm vodi Maks
VAVPOTIČ. Zbor je predstavil
tri kvalitetne obdelave ljudskih
pesmi: Kramolčevo, Mirkovo in
Schwabovo, katerega Prleška je
tudi najbolj uspela in čutiti je, da
zbor vodi roka izkušenega zboro-
vodje.
# Mešani pevski zbor PD
Ruda Sever Gorišnica vodi Slavi-
ca Cvitanič. V povprečju mlad 33-
članski zbor je revijo popestril z
drugačnim    programom:    z
venčkom medjimurskih, Barcaro-
lo iz Offenbachove opere (klavir-
sko spremljavo je muzikalno odi-
grala Tanja Kožar) in edino slo-
vensko Polka je ukazana M. Huba-
da. Zbor, ki s svojo mladostno
svežino na odru kar prekipeva, je v
vseh treh pesmih pokazal resno in
zagnano delo. Zborovodka Slavica
Cvitanič bo pri tako glasovno
zdravem ansamblu lahko kmalu
dosegla tudi najlepše, kar si vsak
zbor želi - to je piano petje.
# Mešani pevski zbor sv. Vik-
torina Ptuj vodi Sonja Vinkler.
Zbor, ki se je na reviji predstavil
zadnji, je bil najštevilnejši (43 čla-
nov) in po sestavi najmlajši - kot
napoved lepše bodočnosti zboro-
vostva. Svoj nasop je uvedel z
zahtevno partituro ameriškega
skladatelja Thompsona Alleluia in
nadaljeval z dvema slovenskima:
Vrabčevo Kresno jutro in
Rožančevo Da sem jaz ptičica. Že
sama uvrstitev Alleluie v repertoar
zbora marsikaj obeta. Zborovodka
je to svojo pogumno odločitev sko-
raj v celoti realizirala. Najbolj pre-
pričljiva je bila izvedba Vrabčeve
skladbe.
• ••
Tako je izzvenela 21. pevska re-
vija (nekateri enodnevničarji so jo
hoteli takoj prekrstiti v 1. me-
dobčinsko. Naj ostane 21. in pri-
hodnje leto naj bo 22.). Predsednik
ZKO Ptuj Franc Lačen je v poz-
dravnem nagovoru na reviji naka-
zal težave okoli organizacije takih
srečanj zdaj, ko imamo devet
občin, pa vsi župani še niso dovolj
osveščeni, da nosijo del odgovor-
nosti in sredstev tudi oni. Predsed-
nik je kljub vsemu razmišljal opti-
mistično, da naj bi ptujski ZKO
organiziral revije tudi v bodoče ob
podpori vseh občin. Navsezadnje
je 351 nastopajočih in dva večera
poln Narodni dom poslušalcev lep
odstotek volilcev, ki so župane
tudi izbrali.
Mitja Gobec
HUM PRI ORMOŽU / KAJ V OPUŠČENI ŠOLI
Gostinstvo, izo-
braževanje •••?
v začetku letošnjega leta je opuščena osnovna šola na
Humu prišla pod okrilje ormoške krajevne skupnosti.
Pri krajevni skupnosti se jim zdi izredno pomembno,
kaj se bo v prihodnje v njej dogajalo. Ker je to velik ob-
jekt na izredni lokaciji na vrhu Huma, se zavedajo, da
mu je potrebno dati življenje.
Zaradi tega so v začetku meseca razpisali pogoje za oddajo prosto-
rov. Tako dajejo v najem kletne prostore, kijih Je nekaj čez 50 kva-
dratnih metrov, pritličje v površini 150 kvadratnih metrov, dva
bivša razreda v prvem nadstropju ter možnost ureditve podstrešja. V
razpisu so še zapisali, da so opuščeni prostori nekdanje šole prvenst-
veno namenjeni za okolju primerno dejavnost. Pri tem so mislili na
izobraževanje, v razpisu pa so med drugim še zapisali, da Je eden
bistvenih pogojev za najem prostorov šole tudi zaposlovanje ljudi iz
okolice.
Brez dvoma tu ne bi prišla v poštev klasična gostinska dejavnost.
Mogoče restavracija višjega ranga, ki bi vključevala vse, kar to okolje
nudi? Po mnenju vodstva ormoške krajevne skupnosti in tudi kraja-
nov bi bile še najboljše razne oblike izobraževanja v okviru ljudskih
univerz ali kogarkoli drugega.
•> VT
PTUJ / GLEDALIŠČE ZATO
pevka
sevruiaiii
GOSTOVANJA V LJUBLJANI, CELJU, VELENJU
Po uspešnem gostovanju v LJubljani (in pripravah za sodelovanje na 5.
festivalu Dnevi komedije v Celju ter dogovoru za gostovanje v Velenju) se
ptujska Plešasta pevka vrača ponovno na ptujsi oder.
Toda: Ustvarjalci predstave
smo se odločili, da trditev epohal-
no pomembnega gospoda Petra
Brooka, ki pravi: "Človek gre skozi
prostor, medtem ko ga drugi opazuje;
to je vse, kar je za gledališko dejanje
potrebno." (P. Brook: Prazen prostor,
1968), vzamemo zares in jo pre-
prosto preverimo v praksi!
Spoštovani publikum!
Gledališče ZATO. vas vabi, da se
udeležite gledališkega dogodka:
1. Dvignili bomo zavese ptujske-
ga gledališča.
2. Šli bomo skozi prazen prostor,
medtem ko nas boste vi opazovali.
3. In zgodilo se bo gledališče.
Ste ZA TO.?
V nedeljo, 5. marca, ob 19. uri v
ptujskem gledališču.
Rezervacija vstopnic: TIC Ptuj,
o 779-601
Posebno obvestilo: Tistemu, ki
ima na dan predstave rojstni dan,
podarja Gledališče ZATO. Ptuj
brezplačno vstopnico. Dobi jo pri
blagajni gledališča uro pred pred-
stavo.
GLEDALIŠČE PTUJ / KONCERT PETRA LOVŠINA
"*Enkr«t bo konc usega
Res, da so bili zbrani na četrtko-
vem koncertu Petra Lovšina v
ptujskem gledališču večinoma
srednješolci, vendar Je ustvarjeno
vzdušje prav gotovo za nekaj let
pomladilo prenekaterega sta-
rejšega poslušalca, kijih prav tako
ni manjkalo. Bilo bi Jih lahko še
več, če bi vsi tisti, ki so rezervirali
karte, prišli ponje. Žal Je prišlo do
precej odpovedi in s tem do nezado-
voljstva organizatorja, vse na
škodo tistih, ki so želeli priti, a so
žal ostali brez kart.
Sicer pa smo se v slabih dveh
urah koncerta že nekako z nostal-
gijo spomnili pesmi, ki so jih pre-
pevali Pankrti in Sokoli, Lovšin,
ki mu je s kitaro pomagal še Mar-
ko Čuček, član zasedbe Martin
Krpan, pa je s priredbo Slakove V
dolini tihi naznanil del tega, kar
lahko pričakujemo v naših proda-
jalnah v bližnji prihodnosti. Seve-
da je največ odpetega šlo na račun
zadnjega Lovšinovega CD-ja Hiša
nasprot sonca, ki ga je pripravil
skupaj z Vitezi o'bložene mize.
Rečemo lahko še, da ni bojazni,
da bi legenda slovenskega rock'n'-
rolla Peter Lovšin prehitro šel v
pozabo oziroma bil iz forme. V
Morilfo Cucek in Peter Lovšin.
četrtkovem nastopu je s svojim
tipično hripavim glasom in petjem
ter bolj ali manj spontanim poska-
kovanjem na odru (publiki je pri-
voščil celo nekaj sklec) dokazal, da
njegov duh še živi, da še miga, da
še dolgo bo in da konca še ne bo
tako kmalu.
Tekst in foto: D. Sterle
PTUJ / POKRAJINSKI MUZEJ VABI
Postanite vodnik po Ptuju
Malo je mest, ki bi imela tako veliko in bogato arheološko ;
in kulturnozgodovinsko dediščino, kot jo ima Ptuj. Mesto'
nam je ohranilo toliko zanimivosti in dragocenosti, da je na •
vse težko opozoriti naenkrat. Dnevno hodimo mimo teh spo-;^
menikov, ne da bi se zavedali njihovega pomena in vrednos-
ti. Če sami ne poznamo, kako bodo spoznali drugi? i
Ponujamo vam priložnost za nov korak. Pokrajinski muzej;
Ptuj potrebuje nove sodelavce za vodenje po muzejskih zbir-,
koh in mestu. Vabimo vse, ki bi želeli postati noši novi sode-j
lovci ali pa jih zanima zgodovina in bi si želeli pridobiti podla-
go za nadaljnje izobraževanje, da se nam pridružijo v tečaju,
ki ga pripravljamo.
Tečaj se prične 25. februarja ob 10. uri v Pokrajinskem
muzeju (uprava na Muzejskem trgu), programsko pa zajema
vse muzejske zbirke in mesto. Udeleženci se bodo seznanili z
literaturo in ob predavanjih spoznali različna obdobja člove-
kove preteklosti, podrobno pa bodo spoznali tudi Ptuj - mesto
muzej.
Po uspešno opravljenem tečaju (pogoj za to so opravljeni
izpiti) so kandidati usposobljeni za opravljanje vodniške
službe in lahko v skladu s potrebami muzeja honorarno
opravljajo delo vodnika. Dodatne informacije so na voljo na
telefonu 775-51 6.
PTUJ / LETOŠNJE AKTIVNOSTI DRUŠTVA KID
Novosti pri Komuni
inleresiiih cl#|avMsli
Ptujska Komuna interesnih dejavnosti ima v letošnjem letu obsežen program aktivnosti, ki
naj bi jih uresničevali sve leto. Poleg pestrega delovnega programa člani društva vsem, ki
želijo, nudijo še strokovno pomoč.
KlD namerava v letošnjem letu
urediti prostore, ki bi jih namenili
za dejavnosti društva. Pripravili in
organizirali bodo nekaj koncertov
in drugih sorodnih prireditev, iz-
dali naj bi kompilacijski CD ptuj-
skih ročk skupin, organizirali po-
letni mladinski ekološki tabor in
pripravili alternativni videokino.
Tudi letos se bodo potrudili pri or-
ganizaciji literarnih večerov, li-
kovnih delavnic, seminarjev s po-
dročja alternativne kulture in
računalništva, poskušali se bodo v
organizaciji razstav, vse skupaj pa
bodo dopolnili z novo avdio, video
in računalniško opremo društva. V
okviru založniškega kotička naj bi
izdali vsaj dve knjigi, posneti na-
meravajo kratki film, ob vsem tem
pa bodo člani KlD-a poskrbeli za
navezavo stikov z najrazličnejšimi
mediji in oblikami kulturnih usta-
nov. Pomagali bodo pri pripravi
kulturnih prireditev v begunskem
centru, za učence osnovnih in
srednjih šol pa pripravlajo
inštrukcije pri matematiki, fiziki,
biologiji, zemljepisu, kemiji, ang-
leščini in drugih predmetih.
•» TM
PTUJ/OŠUUDSKIVRT
Ameriški proiekt v dveh šolah
Učitelji osnovne šole Ljudski vrt so se v
letošnjem letu izobraževali za kvaliteten pouk
ali šolo brez prisile, katere osnovno načelo je po-
zitivna motivacija pri pouku, delo pa temelji na
drugačnem psihološkem pristopu do učencev.
Projekt šole brez prisile je ameriški, v Sloveniji
pa ga samo na dveh šolah, ptujski in ruški, sku-
paj s Svetovalnim centrom Maribor izvajajo
reški strokovnjaki. Devetdeset odstotkov
učiteljev Ljudskega vrta in njihove organizacij-
ske enote Grajena, ki so bili v seminar vključeni,
je v soboto prejelo certifikate za opravljeno do-
datno izobraževanje.
•» M. Zupanič
6 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
23. FEBRUAR 1995- TEDNIK
MOJSTER FOTOGRAFIJE STOJAN KERBLER / NAGRAJENEC ZKO PTUJ
ir frofoxafr se    fos usfwH
Ko se zazreš v portret katerega izmed Haložanov, ulovljenega skozi objektiv ptujskega mojstra fotografije Stojana Kerblerja, te vedno znova pretrese pogled nanj.
Kot da bi obraz odprl dušo, se ti zdi, nagubano in razbrazdano, preprosto in vendar vedno v pričakovanju; to je obraz človeka izpred stoletij in mojega soseda hkrati,
bogat obraz revnega človeka, srečnega sredi gričev in tako trpkega prav zaradi njih. Fotografije, ki so zaradi svoje socialnosti pretresle mestni svet kmalu po tem, ko
so v sedemdesetih letih nastale, so enako aktualne in lepe še danes. So dokument nekega prostora, ustavljenega v času, in njegovih ljudi, zamrznjenih v življenju. To
je Kerblerjev cikel Haložani, prav tako močno sporočilna sta cikla Portreti s ptujskih ulic in Koline.
Stojan Kerbler, 56-letni mojster fotografije, eden najodmevnejših fotografov na nekdaj jugoslovan-
skem prostoru in danes v Sloveniji, mož, kije za svoje delo prejel že več kot 500 nagrad in priznanj
malodane po vsem svetu, je tudi letošnji nagrajenec Zveze kulturnih organizacij Ptuj, pred tem pa
mu je ZKOS podelila tudi Aibetovo plaketo. Čeprav poznamo Stojana Kerblerja predvsem po foto-
grafijah, je zadnji priznanji prejel za svoje zgodovinsko delo - dolgoletno sistematično zbiranje gra-
diva o fotografiji na Slovenskem. Kako se je posvetil temu delu, pove denimo podatek, da je pri-
bližno dve toni gradiva ie predal Arhitekturnemu muzeju v Ljubljani. Tam bo namreč v kratkem
kabinet za fotografijo s kustosom, ki se bo poklicno ukvarjal samo z zbiranjem, urejanjem in vred-
notenjem njegovega in podobnega gradiva. Priznanje Stojanu Kerblerju je zahvala za opravljeno
življenjsko poslanstvo. To so mu priznali že lani z Valvasorjevo nagrado, ki jo prejemajo običajno
poklicni muzealci.
FRANKOVCI / NA OBISKU PRI KRISTINI ŠEŠERKO
Btmdim gre wmmikmm
Dan po slovenskem kulturnem prazniku, 9. februarja, je Kristina
Šešerko praznovala 65. rojstni dan. Pa bo kdo godrnjal, češ saj še ni tako
stara, da bi si zaslužila svoj prostor v časopisu. Za obisk sem se odločila
zaradi njene zgovornosti, ljubezni do petja starih ljudskih pesmi, poz-
navanja šeg in navad, šegavosti ter ljubezni do življenja. Ne boste verje-
li: za Valentinovo peče posebne štručke s ptički in srčki na vrhu, njene
pogače tako iz bele kot ajdove moke, pečene v kmečki peči, pa so sploh
nekaj posebnega.
Njeno otroštvo je potekalo v letih
pred drugo vojno, med njo in po
njej - v času, ki ljudem ni prizašal.
Doma je bilo pet otrok, trije bratje
in dve sestri. Pisali pa so se Zorjan.
Dva od treh bratov sta ostala v voj-
ski, tretji, ki je med vojno delal v
Nemčiji, še živi. Tako so bili takrat
doma oče, dve sestri in mama, ki je
po končani vojni zbolela in kmalu
zatem umrla. Brat se je poročil v
bližnje Pušince, doma na majhni
kmetiji s tremi hektarji zemlje pa
sta potem ostali s sestro in očetom.
"Včasih je bilo v Frankovcih veli-
ko več otrok, kot j ih je danes. Pri vsa-
ki hiši jih je bilo nekaj in potem smo
se poleti - vedno nas je bilo med pet-
najst in dvajset - napotili k Dravi,
kjer smo se v vročih poletnih dneh
kopali. V pravo strugo si nismo upa-
li, ker je b ila preveč deroča, kopal i pa
smo se v plitvinah, kjer je bila voda
poleti prijetno topla. Konec poletja
smo si pekli krompir in koruzo.
Kljub temu da nismo imeli ure, smo
vedno prišli pravi čas domov - rav-
nali smo se po popoldanskem vladu,
ki je peljal iz Ormoža proti Čakov-
cu," niza Kristina svoje spomine.
V šolo je prva štiri leta hodila na
bližnji Hum, nato pa še štiri leta na
Hardek. Zanimivo je to, da je bilo ta-
krat na Humu veliko šolarjev - celo
po dva oddelka enega razreda, danes
pa žal šola sameva brez otroškega
vrišča.
"Ko smo bili še majhni, nam je
naša mamika povedala, da se na Va-
lentinovo ptički zaročajo, ženijo pa
na gregor jevo. Otroško razmišljanje
je sila preprosto, zato sem vprašala
mamiko, kdo neki na gostiji
ptičkom kuha. Odgovorila je, dasra-
ke, ki imajo zato lepe bele predpas-
nike. Mamika je rekla, da so mogoče
tudi za nas kaj pustili, in potem smo
otroci pridno stikali pod grmovjem,
da bi našli ostanke gostije. Seveda je
bil tu in tam kakšen bonbon, drugih
slaščic nam starši takrat niso mogli
privoščiti," se je spominjala Kristi-
na.
Kristina zna več kot 50 starih pe-
smi, ki jih povzela v glavnem od so-
sede Angele Raj h, ki ki jub 87 leto, še
vedno rada prepeva.
Posebno poglavje v življenju
Sešerkove Kristine je peka pogač,
povitic in drugega dobrega ter
hrustljavegapeciva.Pripravljagapo
starih receptih, ki so se ohranili
samo še kje na podeželju. Ko prične
pripovedovati o dobrotah, ki jih
peče iz bele ali aj dove mokQ,zlevenke
pa tudi iz koruzne, pa opoviticah,
krapcih, gibanicah in štrukljih, se ti
pričnejo cedin sline. Pri delu je pra-
va rekorderka, saj uspe v eni uri pri-
praviti štiri do pet cimpletov pogač.
Kristini ni nikoli dolgčas, saj ima
doma vedno kakšno delo, nadvse
rada pa gre na obisk k sosedovim,
kjer ob večerih še po stari navadi po-
kramljajo. Največje veselje pa je, ko
imajo pri sosedovih koline in jim
Kristina okoli poldneva po stari šegi
prinese mero za klobase. To je okro-
gel cimplet, v njem pa dišeča ajdova
pogača.
Kristina pravi, da ji danes nič ne
manjka: zdrava je še, dela ima ravno
zadosti, družbe pa tudi. Še posebej
lepo je, ko prideta na obisk vnukinji.
Že sedaj znata zapeti veliko starih
pesmi, pa tudi o običajih ju babica
pouči. Kristina je vedno dobre volje,
rada gre tudi v maškare. Pa ne samo
za pusta, temveč tudi če je k je kakšna
gostija, kjer se še vedno z mladostno
energijo zavrti.
•»Vida Topolovec
Stojan Kerbler.      Foto D. Sterle
S predstavitvijo priznanega fo-
tografa Ptujčana Stojana Ker-
blerja bi morali pričeti bolj na
začetku. Morda v nižji gimnaziji,
ko je napravil prvo fotografijo -
portret svojega sošolca. Obra-
zom je postal skorajda ne-
pretrgoma zvest do danes. Koli-
ko podob se je nakopičilo v njem
dobra štiri desetletja! Pa vendar
pravi, da ne živi z njimi, živi pa s
fotografijo in za njo. "Rad foto-
grafiram in uživam v tem. Pred
kratkim sem fotografiral glasbe-
no zbirko na ptujskem gradu. To
je nekaj tako lepega, dan je bil
sončen in grad tako vzvišeno nad
vsem. Verjemite, da mi je bilo
lepo."
In veselje do dela je ključ uspeha.
"Poleg tega, da imaš talent, moraš
tudi ogromno delati, današnja ge-
neracija pa se mora še ustrezno izo-
braziti, saj tako talent hitreje in
bolje izšola," meni Stojan Kerbler.
Študentska leta je preživel na
Fakulteti za elektrotehniko v
Ljubljani in po diplomi se je za-
poslil v današnjem Talumu v Ki-
dričevem, kjer se ukvarja z energe-
tiko. Živeti je pričel v Ptuju in že
kmalu pričel loviti v objektiv po-
leg svojih najbližjih še druge ljudi
- predvsem tiste tuje, ki so še
pešačili v mesto z obrobnih gričev.
Da, ti so ga najbolj zanimali. Kako
tudi ne, saj "sem vedno rad foto-
grafiral tiste, ki sem jih dobro poz-
nal in so mi osebno blizu". In
takšni so bili ljudje iz Haloz. Nič
čudnega, saj je Stojan Kerbler
živel do takrat na Ptujski Gori in
poznal je običaje, misli in občutja
Haložanov. Najprej jih je lovil od
daleč skozi teleobjektiv, tujce v
Ptuju na semanji dan, šele čez ne-
kaj let, ko je kupil avto, se je odpel-
jal k njim, v njihove Haloze, v nji-
hove domove in nekatere fotogra-
firal leta in leta.
Nastale so fotografije, ki so ob-
krožile svet, saj jih je Kerbler raz-
stavljal ne le po domovini, pač še v
52 državah, na samostojnih razsta-
vah pa v Bolgariji, ZDA, Poljski,
Zvezni republiki Nemčiji, Španiji,
Sovjetski zvezi in Avstriji. Sicer pa
je avtor zabeležil, da so bile njego-
ve fotografije vključene v 1200 raz-
stav.
In tu so še nagrade. Med 500 na-
gradami in priznanji se je težko
odločiti za nekaj najpomemb-
nejših. Sam je izbral zlato ptico iz
leta 1971, zlato plaketo Abraševič
iz leta 1972, plaketo občine Ptuj in
TGA Boris Kidrič leta 1976, pa se-
veda nagrado Prešernovega sklada
leta 1979, veliko oljenko Ptuja dve
leti kasneje in še katero. Prvo na-
grado za posamezno fotografijo pa
je prejel tudi v Bukarešti, Singa-
purju, Buenos Airesu, Hong Kon-
gu, Šibeniku ...
Kaj mu potem sploh še pomeni-
jo nagrade in priznanja? "V
začetku mi je vsaka pomenila do-
kaz, da sem napredoval, in vsaka
me je vzpodbudila za naprej. Bile
so izredno pomembne, saj je na
primer ena nagrajena fotografija
vzpodbudila nastanek celega no-
vega ciklusa. Sedaj mi v tem smis-
lu ne pomenijo več toliko. Vendar
so pa ta zadnja priznanja priznanja
za drugačno delo."
Zadnji priznanji je prejel za zbi-
ranje zgodovinskega gradiva o fo-
tografiji na Slovenskem za obdob-
je od 1918 do danes, kar je poleg fo-
tografiranja njegova druga ljube-
zen. Stojan Kerbler pa je zaposlen
še z enim področjem: ukvarja se
namreč z izdelovanjem fotografij
iz starih nesvojih negativov. Tako
je odkril v Ljubljani negative foto-
grafskega umetnika Frana
Krašovca in jim prav tako posvetil
dobršen del svojega življenja. Od
lanskega decembra je v Moderni
galeriji v Ljubljani na ogled razsta-
va Krašovčevih fotografij, ki jih je
mnoge razvil in napravil tudi
umetniški izrez na podlagi
preučevanj obstoječih umetniko-
vih fotografij prav Stojan Kerbler.
Nasprotno kot v Halozah, kjer se
je po Kerblerjevem zaznavanju čas
ustavil, hiti njegova fotografija
vedno naprej. Prav nič usoden se
mu ne zdi prehod iz črno-bele v
barvno fotografijo, pa vendar foto-
grafira zadnji čas predvsem v bar-
vah. Trenutno upodablja umet-
niške zaklade Ptuja za knjigo, ki
bo izšla v zbirki umetniškega kabi-
neta Primoža Premzla v Mariboru,
besedilo pa bo napisala Marjeta
Ciglenečki. Gotovo načrtuje naš
mojster fotografije še veliko vsega,
a vendar prisega predvsem na
naključja. Ta so namreč doslej
odločilno zaokrenila njegovo
umetniško pot. Čas je pokazal, da v
pravo smer.
•> Milena Zupanič
IZ ZGODOVINE PTUJSKEGA GLEDALIŠČA - Vi
Hinko Košak in ptujsko gledališče
iriKi BcscncTM oi» usmitoviTve fTutSKesA poklicmbg* etMMUšii*
Nušičevo zadnje delo Pokojnik je kritika vse tedanje družbe in odkrito in neprizanesljivo biča njene najvišje plasti. Inženjer, razočaran nad svojo ženo, izgine
v svet, doma pa pokopljejo samomorilca Aljošo, o katerem mislijo, da je to P. Maric. Pokojnik se po daljšem razdoblju vrne domov in spozna, da so mu brez-
vestni nasledniki z lažjo in goljufijo ugrabili premoženje in njegova znanstvena dela. Igra je dragocena ravno v tem, da pokaže, s kakšnimi sredstvi se je gradil
kapital in cesto tudi znanstvena slava ter kako velekapital, kadar pride v nevarnost, kliče na pomoč autoriteto družbe, v kateri je človekova pravica odvečna
in nemogoča. Človeka, ki zahteva samo to, kar je njegovo, proglase za protidržavnega. Svoje osebne koristi imenujejo ti brezvestneži državne, narodne in
družbene, osebni nasprotnik pa je destruktivni element. Tako se prvotna komedija zaključi povsem tragično - ogoljufanec se mora umakniti - pač slika razmer
v stari Jugoslaviji." (ZAP;f.: Pt. gl., šk. 2)
Nato pa na treh straneh smerni-
ce ptujskega in ljudskih odrov:
"Sodobno naše gledališče je
ljudsko in mora služiti ljudstvu!
/.../ Poglejmo okoli sebe! Povsod
bomo čutili polet ljudskih
množic na vseh poljih udejstvo-
vanja. /.../ Vemo pa, da kulturne
vrednote, ki so bile izraz dela in
tpljenja širokih ljudskih množic,
danes pri nas še živijo odnosno,
da so ravno v tej dobi naše obnove
zaživele in postale prava osnova
kulturnih dobrin ter so in bodo še
vedno neusahen vir kulturnega
izživljanja sodobnega človeka.
/.../Vemo tudi, če hočemo govori-
ti o pravi umetnosti, da se umet-
nost more pravilno razviti le te-
daj, kadar doseže svoj pravi
končni namen, to je ko stopi v
službo širokih ljudskih množic.
/.../ Vladajoči kapitalistični raz-
red /.../ je zasmehoval delovnega
človeka, češ, da ne ve, kaj je lepa
godba, lepa slika, lepapoezi ja. /.../
Kulturne skupine so nepre-
cenljive. /.../ Preusmerjale so
ljudsko miselnost, poglobile so
vero v pravično borbo ter dvigale
borbeni duh širokih ljudskih
množic. To delo so opravljali v
prostem času, večkrat lačni in ut-
rujeni./.../
Živa beseda preusmerja ljud-
sko miselnost, jo dviga k borbe-
nosti./.../
Delo ptujskega gledališča ima
svojo tradicijo. Iz enostavnega di-
letantizma smo prišli preko raz-
nih skupin do višine, ki sta jo
začrtala tov. Žižek in Babic.
/.../ nam je potrebna vzgoja ka-
drov in dotok teh kadrov mora
biti trajen./.../
Okrajno gledališče bi moralo
nuditi tem družinam (skupine na
podeželju) vso umetniško in
vzgojno pomoč. /.../ /D/elo, pre-
den bi prišlo na oder bi morali
strokovno, tehnično in umet-
niško kontrolirati. /.../ Potem se
ne bo več dogajalo, da se občinst-
vo po pravici smeje, ko je v drami
najbolj žalosten trenutek, ker je
delo pač smešno podano. /.../
Ne publika, ampak igralci niso
vzgojeni!
Vse vas, ki boste stopili v hram
Talije, pa naj vodi geslo, da pri
delu na odru ni manjših ne večjih
vlog - temveč so vse glavne!"
(ZAP,f.:Pt.gl.,šk.2)
/No, to je nekoliko približno citira-
na misel Stanislavskega, da ni
majhnih vlog, so le majhni igralci./
Že običajna kritika predstave
pa je bila podana na sestanku ko-
lektiva v 1. točki dnevnega reda z
naslovom: Poročilo in kritika Po-
kojnika. Da bi bilo razmerje med
pomembnostjo poročila /na eni/
mkriuke/uprizoritve na drugistra-
m/ jasno, citiram iz zapisnika to
točko v celoti:
"Tov. Rojic poda kratek poli-
tični pregled. Med drugim omen-
ja nacionalizacijo podjetij in po-
men tega dogodka. Poziva vse
navzoče, naj budno slede vsem
zunanje in notranje-političnim
dogodkom, ki šo v celoti odraz šti-
riletne borbe in morajo biti vodi-
lo za krepitev miselnosti širokih
ljudskih množic.
Tov. Rojic poda v glavnih obris-
ih kritiko Pokojnika namesto od-
sotnega režiserja Košaka. Zahva-
lil se je vsem igralcem, ki so
vložili ves svoj tmd, da je delo do-
bro uspelo ter da je bilo občinstvo
zadovoljno. Posebno priznanje je
izrekel tov. Šugmanu, ki naj služi
kot vzgled v požrtvovalnosti."
(Arhiv gledališča v Ptuju)
Posebej zanimiva je kritika
predstave GOZD.
6.
Aleksander Nikolaevič Ostrov-
ski:GOZD
komedija v 5 dejanjih
prevajalec: V. Borštnik
scenograf: Dušan Furlan
Premiera: 21. februar
"Tov. intendant pove, da je kri-
tika Gozda v splošnem zadovolji-
va. Nato predlaga, da vsak igalec
poda autokritiko. /!!!/
Tov. Vošnjakova izjavlja, da ji
figura ni tako dobro uspela, kakor
si jo je zamišljala: predvsem pa je
bil tov. Kostanjšek na mestu in je
dobila dober kontakt z njim.
Prizna pa, da je bila s sabo še koli-
kor toliko zadovoljna. Kolektiv
pripomn ja, da je bila publika z njo
zadovoljna in da je dobro rešila
komično vlogo.
Tov. Žvan prizna, da se ni
znašel na odru. V nedeljo pa je bil
boljši. Izjavlja dal je, da bi se lahko
nekatere stvari izboljšale, če bi
bila režija bolj inicijativna. Meni
tudi, da je bila tov. suflerka neko-
liko preslaba. Tov. Rojic pri-
pomnja, da je Nesreča imel kra-
sne stavke, katere bi moral bolj
podčrtano iznesti.
Tov. Furlan pravi, da jeobčutil,
kako je radi svoje komične figure
odvajal pozornost od glavnega
dejanja. /'Odvajanje pozornosti,
glavno dejanje': še dvoje tehničnih
izrazov iz Sistema Stanislavskega.
Očitno je bil Košakov pouk na to
temo zelo učinkovit./
Dalje prizna, da ni bil siguren v
tekstu. Tudi ni imel pravega kon-
takta s tov. Žvanom radi privat-
nih konfliktov.
Tov. Lenartič ugotavlja, da je
slab v jeziku. Tov. režiser pa pri-
pominja, da se pri njem vidi hiter
razvoj v jeziku in mimiki.
Tov. Kramberger kritizira svo-
jo izgovorjavo, bil je pretih in
premrtev. V tekstu je bil še dovolj
siguren. Tov. režiser pripominja,
da je tov. Kramberger kot začet-
nik dobil pretežko vlogo in da je
treba priznati njegovo požrtvo-
valnost.
Tov. Žvanova pravi, da je bila
prelesena, tudi pretiha, ker je bila
prehlajena. V tekstu je bila sigur-
na. Režiser pripomnja, da je
mimično dobro reagirala.
Tov. Rojic ugotavlja, da je tekst
znal in da je s sabo zadovoljen.
Tov. režiser dopolni, da je vlogo
rešil odlično in da je bila maska si-
jajna." (ZAP, f: Pt.gl.,šk. 2)
Ta zapisnik je poleg "autokriti-
ke" zanimiv še zaradi nečesa dru-
gega. Gledališče je nameravalo
očitno uprizoriti Remčevo Mag-
do:
"Tov. intendant predlaga, da bi
se Magda stavila ad acta radi pre-
velikih izdatkov in ker ni primer-
na za ptujsko publiko. Tov.
Košak pa je menja, da se Magda
uprizori, ker je kvalitativno delo
in da bi bilo za Ptuj vsaj v social-
nem oziru primerno. Dalje ugot-
avlja, da je scena že skoro gotova
in da bi bilo škoda vloženega tru-
da. Po daljši debati sklene večina
kolektiva, da se Magda ne uprizo-
ri.
Tov. intendant predlaga, da
tov. Košaka ne obremenimo toli-
ko kot doslej, ker ima dovolj dela
v Mariboru. Vendar naj obiskuje
še v bodoče naše gledališče radi
kolektivnih zvez." (ZAP, f: Pt.
gl.,šk.2)
TEDNIK -23. FEBRUAR 1995
ODTOD IN TAM-7
NAŠ PORTRET / MARTA TOPLAK IZ JURSINCEV
Nci kmet})! moraš bili uroiii
človek \e v svojih hotenjih čudno, a hkrati zanimivo bitje: večno razpet med svojimi željami in dejanskimi možnostmi. Hlepi za svojimi ideali, sledi svojemu notran-
jemu nagibu, a želeno le redko doseže v celoti. "Človek obrača, bog obrne!" pravi ljudska. Življenje je torej tisto, ki stvari drugače zosuče in te usmeri na druga pota
. večinoma nasprotna od hotenih. In prav to se je zgodilo Marti Toplak iz Juršincev.
Roje Marta obiskovala še šolo v Vitomarcih,je sanjala, da bo učiteljica. Pri vseh šolskih
igrah, igricah in prireditvah, ki jih je bilo takrat v izobilju, je sodelovala, k temu nava-
jala tudi sošolce, jih učila nastopanja, bila zagreta za kulturo in nasploh že v šolski dobi
kazala vse atribute nekdanjih starih dobrih šolnikov. Toda učiteljica kljub vsemu ni posta-
la. Od te namere stajo namreč odločno odvrnila starša, češ daje veljava učiteljev docela raz-
vrednotena, da so njihove plače poniževalno majhne, da učiteljski poklic ni več tisto, kar je
bil, in daje vrh vsega povezan še z neko politično barvo. Njene sanjske želje so se razblinile.
Zato pa se ji je kasneje, seveda s preklicano trdim delom in odrekanjem, uresničilo marsikaj
drugega. Tudi tisto, česar ni posebej načrtovala in kar seje naključilo kar tako, samo od
sebe!
Marta je ostala doma na kmetiji
v Drbetincih, a je del svojega
otroštva in deklištva preživljala
tudi pri babici na vinorodnem
Vinšaku pri Juršincih. In nekega
dne se je primerilo, da je prav na
tem vrhu, kjer imajo Druzoviči
(tako se je Marta pisala kot dekle)
ie okoli 250 let v posesti nekaj
zemlje, spoznala mladega Simona
Toplaka. Ko ji je bilo devetnajst
let, sta se vzela. Naselila sta se nad
juršinskim pokopališčem - na
vzpetini, ki ji domačini pravijo
Polučov breg. Nekoč, še pred dve-
ma rodovoma, je stala tukaj lepa
kmetija, ob njunem prihodu pa je
bilo eno samo strnišče. S petimi
podedovanimi hektarji zemlje sta
na tem bregu začela tako rekoč od
nič. Zagrabila sta ter leto za letom
z neprizanesljivim garanjem ust-
varila tisto, kar se prišlekovim
očem v podobi trdega kmečkega
gospodarstva ponudi že skoraj ob
samem vznožju: z lepimi vinogra-
di in sadovnjaki porasel breg s so-
dobno in s cvetjem obdano hišo na
vrhu. Ob njej in še onkraj asfaltira-
ne ceste gospodarska poslopja s
pTosiori za živalsko vzrejo. Tistih
začetnih pet pet hektarjev zemlje
pa je do danes "naraslo" v dvajset.
Marta deli današnje njihovo po-
sestvo v tri sklope. V prvega uvršča
trsničarstvo, sadjarstvo s sadnimi
sadikami šest hektarjev sortnih vi-
nogradov s kletjo in polnilnico, v
drugega perutninarstvo, svinjerejo
in živinorejo, v tretjega pa hišni
prostor z dodatno dejavnostjo -
kmečkim turizmom. Pri tem pa je
potrebno še omeniti, da so Topla-
kovi staro zidanico na Vinšaku že
leta 1980 preuredili v tako imeno-
vano turistično kmetijo in na Ptuj-
skem bili tako prvi, ki so se začeli
ukvarjati s tovrstno dejavnostjo.
Zadnjih pet, šest let pa so ponudbo
še razširili na izletniški in stacio-
narni turizem, kar pomeni, da
sprejemajo goste tudi na večdnev-
ni oddih v svojo hišo. In gostje so,
kot poročajo turistične agencije,
zelo zadovoljni.
Na takem posestvu, če nočeš, da
gre po zlu, moraš biti priden in
zelo "viiren". Od minute do minute
moraš vedeti, kaj boš delal in kje
poprijel. Zjutraj, ko vstane, velja
njena prva pozornost živini, svin-
jam in piščancem, šele nato pripra-
vi zajtrk za družino. Čez uro ali dve
že sledi priprava malice za delavce
- pomagače, brez katerih pri To-
plakovih ne bi zmogli vsega dela.
Nato pa se že mora lotiti priprave
kosila, popoldanske malice in
hkrati misliti že tudi na večerjo.
Vmes pa zvoni telefon, prihajajo
kupci po vino, po trsne ali sadne
sadike ... Ta bi rad tisto, oni spet
nekaj drugega, in sicer tako hitro
in tako pogosto, da si kar kljuko
podajajo. Seveda pa mora večkrat
pogledati tudi k delavcem, ali po-
trebujejo kakšno orodje, gradbeni
material, nasvet ali napotek, kajti
Marta je poleg svojega dela nema-
lokdaj prisiljena prevzeti tudi vlo-
go svojega moža - gospodarja, ki je
kot poslovnež ali kot državni svet-
nik in predsednik kar dveh zadrug
(trsničarske in perutninartske)
večkrat od doma. In če nenadoma -
takole nenajavljen - pripelje še av-
tobus, poln turistov, ki bi radi do-
bro jedli in pili... no ja, potem se
pač mora znajti in poprositi za
pomoč ali same prišleke (kar celo
zelo radi storijo!) ali kakšno
bližnjo znanko.
Vendar se Martina aktivnost ne
začne in neha le pri gospodinjstvu
in podpiranju treh domačih voga-
lov. Zanima jo tudi tisto, kar se do-
gaja zunaj hiše in meja posestva. Še
vedno je dejavna v aktivu kmečkih
žensk in sedemnajst let njena
predsednica, čeprav hkrati prizna-
va, da pomen organizacije in tvor-
nost v njej zadnja leta pešata. Ne-
kaj so k temu pripomogle znane
družbene spremembe, nekaj pa ne-
kateri novi kmečki pospeševalci,
ki po Martinem niso preveč na-
klonjeni tej združbi. Še dobro pa se
spominja vseh številnih prireditev
in razstav iz preteklosti bodi
doma, na Ptuju, ali pa kje drugje v
Sloveniji, kjer juršinskih žena z
njihovimi izdelki nikoli ni
manjkalo. Zadnjo tako razstavo so
pred dvema ali tremi leti pripravi-
le v Sakušaku ob odkritju spomin-
ske plošče na domačiji tehničnega
izumitelja in ustanovitelja tovarne
koles v Gradcu Janeza Pucha. Po-
tem pa ... Vendar Marta pravi, da
že snuje nov delovni načrt, s kate-
rim bo dejavnost te koristne žen-
ske organizacije v Juršincih po-
novno vzpodbudila!
Toda Marti so naložili še eno
funkcijo v kraju - predsedništvo v
stranki Slovenskih krščanskih de-
mokratov. Člani stranke so jo
namreč večkrat čakali pred cerkvi-
jo in jo tako dolgo nagovarjali k
predsedniški funkciji, da je
končno sprejela, čeprav še niti v
stranki ni bila. In tu je spet prišel
do izraza njen čut za kulturo, ko je
spoznala, da je stranka še brez ja-
sno izdelanega programa. Zato so
takoj začeli prireditve ob materin-
skem dnevu. Prvega so posvetili
nageljnu, nekdaj nepogrešljivi
okrasni roži vsakega kmečkega
doma, drugega slovenski m.ateri,
lanskega pa družini pod naslom
Matije srce družine. Najbrž je odveč
poudariti,da so bile vse predstave
vsebinsko zelo raznolike in več kot
dobro obiskane Dvorana je bila
namreč vedno premajhna!
Zadnji dve leti pa so se v stranki
lotili še organizacije - njena duša je
seveda Marta - posebej vsebinsko
obogatene zahvalne nedelje. Za kaj
gre? Kmečki človek živi od zemlje,
je od nje (in vremena!) odvisen,
spomladi jo obdela, pregnete, vsa-
di seme in jeseni pričakuje pride-
lek. Če je obilen ali ne, je zanj hva-
ležen. Z najrazličnejšimi primerki
svojih pridelkov, ki jih vsako prvo
novembrsko nedeljo prinaša v cer-
kev in polaga pred oltar, se želi za-
hvaliti bogu in naravi za darovano
letino. Toda v Juršincih so šli še
dlje in iz tega naredili pravo slavje,
v katerem sodelujejo vsi, ki dajo
kaj nase in na svoj kmečki ponos!
Lani so pripravili kar pravo prav-
cato povorko štirinajstih voz, na
katerih so posamezni gospodarji
ali gospodinje prikazali delo, od
katerega živijo. Vsaka sodelujoča
skupina pa je na za to posebej pri-
pravljen prostor odložila delček
svojih pridelkov.
Vse juršinsko zahvalnonedeljno
dogajanje, povezano tudi s sej-
mom, pokušino in prodajo vina ter
zabavo z ljudskimi godci - torej go-
spodarsko-turistično obarvano -
pa ima tudi globlji pomen: ohran-
janje ljudske kulturne dediščine in
pri mladih vzbujati naklonjen od-
nos do kmetovanja. In prav to je bil
tudi povod, da smo se o Marti To-
plak tako na široko razpisali.
Ni postala učiteljica ... Pa kaj
potem! Tudi tako je koristna
družbi ...in mogoče še bolj!
Besedilo in foto: I.C.
DRESDEN 1945 / VIKTOR ZAJKO PREŽIVEL GROZOTE FEBRUARSKE NOČI
Voiaki K usmilienia strelioli liudi
Pred tednom so bile v nemškem Dresdnu slovesnosti v spomin in opomin na noč med 13. in 14. februar-
jem 1945, ko so zavezniška (angleška, ameriška in kanadska) letala v dobre pol ure popolnoma uničila
zgodovinsko mesto. Za letali je ostalo z zemljo zravnano in goreče mesto. Uradni podatki govorijo o 35
tisoč mrtvih, dejansko število žrtev pa nikoli ne bo znano. V to mesto so se dneve pred tem stekale
množice beguncev in umikajoča nemška vojska. Verjetno so v tem mestu iskali varnost, saj ga zavezniki
dotlej niso napadli. Prišlo pa je silovito maščevanje za porušena mesta v Angliji in drugod po svetu. Kot
vselej v takih primerih je trpelo in umrlo na desettisoče nedolžnih ljudi.
Viktor Zajko, ki danes živi na Selški cesti 15 v Ptuju, je doživel in po čudežu preživel noč
dresdenske groze. Pred dnevi, ko so mediji omenjali te dogodke leta iz leta 1945, je bil
ves iz sebe. "Ves dan nisem bil sposoben za nobeno delo," pripoveduje. Na srečo je tu
predpustni čas, ko ga zaposluje njegov doma izdelani turistični vlakec "Ptujčan". Med
ljudmi in sredi veselja bo temno preteklost znova ležje potisnil v pozabo.
Viktorja Zajka so leta 1943 kot
mladeniča Nemci poslali vAr-
beitsdienst, torej na obvezno delo.
Kmalu pa se je znašel v dunajski
kasarni, od tam pa na fronti v
Ukrajini. Tam je bil ranjen in z
letalom so ga prepeljali v Berlin.
Po okrevanju je bil skupaj s lan-
kovsko enoto napoten na fronto v
Madžarsko, kjer so se Nemci še
upirali Rdeči armadi. Ker pa se je
bližal konec vojne, so bile vse po-
gostejše sabotaže in vlakovna
kompozicija, naložena s tanki, je
8- februarja ostala na železniški
postaji v Dresdnu. Viktor je 13.
februarja zvečer spal pod tankom
na vagonu. Njegov vojaški kolega
ie bil na straži in Viktor mu je po-
sodil svojo uro (edino v enoti), da
bi ga v času zamenjave straže zbu-
dil. (Uro je Viktor dobil za birmo
od botra Petra Šegule starejšega
in še danes mu točno meri čas.)
Zbudil pa ga je že prej, takrat ko
so začela letala osvetljevati mes-
to. Skupaj sta stekla v zasilni bun-
ker, narejen iz železja in zemlje,
se stisnila med množico ljudi,
istočasno so začele padati bombe.
Letala so dobesedno prekrila
nebo in odmetavala bombe, pove-
zane z verigami, ter fosforne
bombe. Mesto je postalo ena
sama velika goreča bakla. Zasilno
Viktor Zajko z uro, ki ga je spremljala tudi v noči dresdenske groze - v noči s 13.
na 14. februar 1945.
zaklonišče se je hitro porušilo,
Viktor je bil ranjen v roko in po
štiridesetih minutah groze je po
čudežu živ. Vsi okoli njega so bili
verjetno mrtvi, nikogar od svojih
vojaških kolegov - med njimi je
bilo tudi pet Slovencev - ni nikoli
več videl in ne slišal zanj. Iskal jih
je celo s pomočjo Rdečega križa,
pa zaman. V paniki, ki je vladala
med redkimi preživelimi, se je
napotil v središče mesta, prot kra-
ju, kjer je bila prej železniška pos-
taja. Preživeli nemški vojaki so
streljali goreče ljudi in jih s tem
rešili neznosnih bolečin. Poma-
gati jim ni bilo mogoče, saj je bilo
vse mesto v ruševinah in v plame-
nih.
Skupaj s kakimi 200 vojaki se
je Viktor prebil iz gorečega mesta
in se napotil peš proti nekaj deset
kilometrov oddaljenemu Pilsnu.
Namesto počitka pa jih je tam
pričakala nemška Črna roiia, kru-
ta organizacija, ki je obračunava-
la z ostanki nekdaj mogočne voj-
ske. Začela se je trnova pot do-
mov. Ko mu je uspelo priti na av-
strijsko Koroško, so ga v nemški
uniformi zajeli vojaki Rdeče ar-
made, ga predali Američanom, ti
pa so ga, skupaj z mnogimi drugi-
mi Slovenci, strpali v taborišče v
Franciji. Od tam se je vrnil šele
šest mesecev po končani drugi
svetovni vojini.
Viktor Zajko si je Dresden og-
ledal po vojni, ko je iz ruševin
nastajalo novo mesto. Bil je tudi v
Ukrajini, kjer je doživljal še večje
strahote vojne. Le nobenega svoj-
ih vojaških tovarišev ne more
najti, da bi po pol stoletja skupaj
obujala sicer neprijetne spomine
in opozarjala ljudi na krutosti
vojne, ki se vse prepogosto doga-
jajo tudi danes in tudi povsem
blizu nas.
•»J.Bračič
ZVEZA DRUŠTEV NEKADILCEV SLOVENIJE /
AKTIVNOSTI ZA MOČNEJŠE NEKADILSKO GIBANJE
Za IMen priiazen
V Zvezi društev nekadilcev Slove-
nije, ki jo vodi Anton Dolenc, so fe-
bruarja pričeli aktivnosti, s katerimi
naj bi okrepili nekadilsko gibanje v
Sloveniji in podprli gibanje za spre-
jem ljudem prijaznega tobačnega
zakona.
V pismih predsednika države Milana
Kučana, ministra za zdravstvo dr.
Božidarja Voljča in finančnega mini-
stra Mitjo Gasparija opozarjajo na nji-
hovo vlogo pri omejevanju porabe
tobačnih izdelkov in ohranjanju zdrav-
ja mladine. Od ministra za zdravstvo
pričakujejo odločno ukrepanje glede
vedno pogostejših tobačnih reklam na
slovenski televiziji. Tobačna industrija
brez sramu izrablja celo mlade športni-
ke. S pomočjo njihovega vpliva na
mladostnike jemlje mladim ljudem
zdravje. Reklame za cigarete KIM se
pojavljajo pri akciji Podarim dobim.
Minister za zdravstvo bi moral ukrepati,
saj je po še vedno veljavnem zakonu o
zdravstveni neoporečnosti živil in pred-
metov splošne rabe iz leta 1 978 še
vedno prepovedano reklamiranje
tobačnih izdelkov po tisku, radiu, tele-
viziji in drugih sredstvih javnega
obveščanja. Minister je dolžan ukrepa-
ti zaradi zdravja otrok in bolj racional-
ne izrabe sredstev za zdravstvo.
TOBAK-NAJVEČJI
MORILEC SLOVENCEV
Tobak je najpogostejši uničevalec
zdravja Slovencev. Pripisujejo mu 19
odstotkov vseh smrti v Sloveniji. Za bo-
leznimi, ki so posledica kajenja, vsako
leto v Sloveniji umre več kot 3500 ljudi,
polovica med njimi mlajših od 65 let.
Zaradi bolezni dihal, ki se veliko po-
gosteje pojavljajo pri kadilcih kot ne-
kadilcih, je bilo leta 1993 v bolniškem
staležu 156.247 delavcev, ki skupaj
niso delali 1.544.973 delovnih dni. Iz
dosedanjih razprav ob sprejemanju
zakona o omejevanju porabe tobačnih
izdelkov izhaja, da slovenska vlada ni
pripravljena storiti nič, da bi zaustavila
prodor tobačne industrije. Celo več,
podpira ga.
Za uveljavitev v evropskem prostoru
potrebuje slovenska industrija prvenst-
veno konkurenčnost, ki pa je ne bo
zmogla, če njeni delavci ne bodo zdra-
vi. Z zgodnjim obolevanjem prebivalst-
va Slovenija izgubi več denarja, kot ga
dobi od kodilcev s tobačnimi davki.
V Gibanje za sprejem ljudem prijaz-
nega tobačnega zakona so vključeni:
Društvo za zdravje srca in ožilja,
Društvo za boj proti raku, Zveza
društev nekadilcev, Društvo za promo-
cijo zdravja, Zdravo mesto Maribor,
Društvo onkoloških bolnikov. Društvo
pljučnih bolnikov, Koronarni klub,
Rdeči križ Slovenije, Slovensko eko-
loško gibanje. Društvo laringektomira-
nih ter številni posamezniki. Njihov cilj
je, da Slovenija v letu 1995 sprejme
zakon o omejevanju uporabe tobačnih
izdelkov, s katerim bi popolnoma pre-
povedali reklamiranje in predstavljan-
je tobačnih izdelkov vključno s sponzo-
riranjem športnih in kulturnih priredi-
tev, prepovedali kajenje v javnih pros-
torih in na delovnem mestu, prodajo
tobačnih izdelkov mladoletnim ose-
bam ter omejili vsebnost škodljivih ses-
tavin v cigaretah.
V Sloveniji si želimo, da bi imeli naši
otroci in mladostniki čim boljše
možnosti za zdravo življenje. Mnogi so
za to prikrajšani, ker sami kadijo ali ker
kadijo njihovi starši. Podatki o kajenju
med otroki v Sloveniji so porazni: vsak
deseti otrok prižge svojo prvo cigareto
pred desetim letom. Pri petnajstih red-
no kadi vsak peti mladostnik, pri se-
demnajstih pa že vsak tretji. Po ocenah
strokovnjakov v Sloveniji kadi okrog
35 odstotkov moških in 23 odstotkov
žensk.
Pripravila! MG
8- ODTOD IN TAM
23. FEBRUAR 1995 - TEDNIK
BRANKO KLINC / KURENT ŽE OD MLADIH NOG
Ptuj naj bo slovensko
karnevalsko središie
z usmeritvijo v karnevalski del in z ohranjanjem foklornega dela ter z vlogo osrednjega karneval-
skega centra v Sloveniji prevzema Ptuj tudi povezovalno vlogo na tem področju in ustvarja nove tra-
dicije, je bilo med drugim slišati v soboto, ko so se v Ptuju pričele enajstdnevne pustne prireditve.
Strokovnjaki s področja etnologije so si bili tokrat edini, da je nova usmeritev za ptujsko kurento-
vanje pravilna. Mesta v Sloveniji, ki prirejajo karnevale, se bodo povezala v skupnost. Junija se
bodo o tem podrobneje pogovorili v Kostanjevici.
Tudi za Branka Klinca, znanega
izdelovalca kureniovih oprem, je
karneval priložnost, ko se morajo
mesto in vsi njegovi prebivalci po-
kazati. Vsi kurenti, ki jih je v mes-
tu in okolici veliko, bi se v nedeljo
morali udeležiti povorke. S tem
bodo dokazali pripadnost temu
mestu in njegovim prizadevanjem,
da se uveljavi kot slovenski karne-
valski center.
Branko Kline nadaljuje družin-
sko tradicijo ohranjanja ljudskega
izročila, za katerega ga je v naj-
nežnejših letih navdušil oče Mar-
ko. Skupaj z njim in brati se je že
pred leti pojavil na ptujskih pust-
nih prireditvah. Spominja se prvih
kurentovanj v Ptuju, ko so ude-
leženci nastopali še na stadionu.
Takrat so bili fantje, ki so bili ku-
renti, nekaj posebnega in veliko
bolj počaščeni, kot so danes.
Prvo kurentovo opremo je Bran-
ko samostojno izdelal pri 18 letih.
Pred tem je veliko pomagal očetu.
Za kurentijo je najpomembnejši
kožuh, ki mora biti ovčji, ob tem
pa še perje, bodisi puranje ali gosje.
Osnova maske je iz govejega usnja.
Cela oprema stane danes okrog de-
Branko Kline pri delu. Foto: D. Sterle |
vetsto nemških mark. Za izdelavo
mojster Kline potrebuje enega in
pol do dva dni. Čeprav pri
Klinčevih delajo od jutra do
večera, so pustni dnevi nekaj po-
sebnega. Zagotovo boste Branka v
kurentovi opremi srečali od jutri
pa do torka. "To je tradicija, ki se ji
ne izneveriš," pravi. V torek pa je
za Klinčeve družinski praznik, ko
se za skupno mizo zbere cela
družina. Biti kurent je doživetje:
višje in bolj skočiš, bolj zazvenijo
zvonci, bolj si živahen.
Mojster Kline je prepričan, da se
bo družinska tradicija izdelovanja
kurentovih oprem pri njih ohrani-
la in da jo bo po njem nadaljeval
mladi rod. Še več: poleg mask
bodo v bodoče izdelovali tudi
zvonce. Osnovno obliko so že spre-
jeli, le pri prevleki z bronom oziro-
ma mesingom se še zatika. Vztraj-
ni, kot so, bodo brez dvoma uspeli.
VIDEM / MASKOTA ZA ŠOLO V PUSTNEM ČASU
Ko rani V Šolski avli
Videmski učenci in učitelji so v teh dneh polni pustnega navdiha, z mnogo veselja pa so sprejeli ve-
likega koranta, ki sta jim ga podarila Marinka in Branko Kline, znana ptujska izdelovalca kuren-
tovih oblačil. O postavitvi koranta na stalno mesto v šolski stavbi je prišla zamisel iz Folklornega
društva Lancova vas, zakonca Kline pa sta želje uresničila in v teh pustnih dneh je dobil korant
pra vo podobo in svoj prostor.
Korant bo v videmski šoli odslej
skrbel za veselo šolsko leto.
Znano je, da je korant s kravjimi rogovi značilen za
tamkajšnje kraje, in prav s tem namenom so se člani
Folklornega društva iz Lancove vasi odločili, da bi
dobil prostor v šolski avli. Želijo namreč, da bi tudi
učenci videmske šole lik koranta bolje spoznali in
tako pomagali pri ohranjanju ljudskega izročila in
značilnih pustnih likov. Marinka in Branko Kline
sta z veseljem sprejela idejo o velikem korantu, jo ure-
Utrinek s pustne razstave, ki so jo pripravili učenci. Foto: D. Sterle
sničila in njun korant bo odslej v avli videmske šole -
torej tiste šole, ki jo je nekoč obiskovala tudi Marinka.
Ob velikem korantu s kravjimi rogovi pa je na šol-
skih hodnikih še razstava značilnih pustnih likov in
pustnih običajev. Učenci in učitelji pa jutri, torej pred
zimskimi počitnicami, pripravljajo še pustno rajanje s
karaokami in gala plesom v maskah.
•> Tatjana Mohorko
PTUJ - MIHELICEVA GALERIJA / DANES OB 18. URI ODPRTJE ATRAKTIVNE RAZSTAVE

V Pokrajinskem muzeju Ptuj
bo danes, v četrtek, 23. februarja,
v Miheličevi galeriji odprtje
atraktivne razstave Aleša
Gačnika in Stanke Gačnik Mito-
logija Žoharjevega kurenta. Raz-
stava, ki je posvečena 35-letnici
kurentovanja na Ptuju in 100-let-
nici narodopisnih prizadevanj na
Slovenskem, bo na neobičajen
način predstavila umetnika Bori-
sa Žoharja in njegov slikarski in
kiparski opus.
Žoharjev gavni in "večni" mo-
tiv je kurent. Le-ta pa zanj ni le
folklorni in pustni lik, temveč
predvsem "božanstvo", ki mu
umetnik samouk v svojih likov-
nih delih pridaja najrazličnejše
pomene in vloge. Videvamo ga
lahko v različnih kontekstih, sa-
mega ali v skupini, kot del
tihožitja, kot sliko v sliki v nabito
polni krčmi, kot spomin na mla-
dost, kot zavetnika vasi, kot
Boga, ki bdi nad dobro letino in
življenjem slehernika od rojstva
do smrti, kot rešitelja človeštva in
tudi kot nadnaravno in nesmrtno
bitje, ki potuje skozi nedefiniran
prostor in čas.
Boris Žohar: Poplava 1980 (izrez)
V mitološki svet Žoharjevega
kurenta nas bo popeljala tudi av-
torska glasba, ki jo je prav za to
priložnost na CD plošči uglasbil
Milko Lazar. Gre za prvi tovrstni
primer v slovenskem muzealst-
vu, da je glasba narejena v naveza-
vi na umetniška dela, raziskavo
in koncept razstave!
Otvoritvena slovestnost ob
odprtju razstave Mitologija
Žoharjevega kurenta se bo
pričela ob 18. uri v Narodnem
domu v Jadranski ulici. Nastopili
bodo: skupina kurenov Poetovio,
kvartet saksofonov Glasbene šole
Karola Pahorja Ptuj in Vojko
Belšak, študent AGRFT. Slav-
nostni govornik bo Jože
Hudeček, razstavo pa bo odprl dr.
Miroslav Luci, župan mestne
občine Ptuj.
Po otvoritveni slovesnosti v
prostorih Narodnega doma bo
ogled razstave v Miheličevi gale-
riji. Vljudno vas vabimo, da se nam
pridružite na zanimivem potovanju
v mitologijo Zoharjevaga kurenta!
•♦Aleš, Stanka Gačnik
ORMOŽ / PRIPRAVE NA FAŠENSKI KARNEVAL
V turizmu nujna enotnost
Pri Turističnem društvu Ormož se podobno kot že vrsto let pripravljajo na tradicionalni
fašenski karneval. Prek turističnih agencij ter sredstev javnega obveščanja bodo po-
skušali privabiti čim več gostov od drugod. Med nalogami TD Ormož je odprtje turistične
pisarne, razmišljajo pa tudi o gospodarskem združenju na področju turizma.
Ker se je pri financiranja
ormoškega fašenskega karne-
vala zataknilo, organizator
TD Ormož za letos ne pripravl-
ja nobenih bistvenih novostih.
Glavno dogajanje bo na pustni
torek, 28. februarja, ob 14. uri
na Kerenčičevem trgu, kjer bo
fašenska povorka, v katero
ormoško turistično društvo
vabi skupine, posameznike ter
društva, da na šegav način
predstavijo sebe, svoj kraj in
razna dogajanja. Vabljene so
tudi etnografske skupine, ki
vsako leto popestrijo fašenski
karneval.
"Tudi gostinci so se na letošnji
pust dobro pripravili. Tako bo v
soboto v hotelu tradicionalni pust-
ni ples, plesali pa bodo tudi v gos-
tišču Cvetko. Ves teden do pustne-
ga torka bodo v ormoških gostin-
skih lokalih na voljo jedi, značilne
za ta letni čas," smo izvedeli od
predsednika ormoškega turis-
tičnega društva Francija Trstenja-
ka.
Ormoško turistično društvo se
ne ukvarja samo s karnevalom,
temveč tudi z drugimi prireditva-
mi, o katerih morajo razmišljati že
sedaj. Mednje gotovo sodijo sicer
Prodpustno je tudi v ormoški občinski avli, kjer si bodo obiskovalci vse do kon-
ca februarja lahko ogledali pustne maske ormoškega območja. Pod vodstvom
Nevenke Korpič, etnologinje Pokrajinskega muzeja Ptuj - enote v Ormožu, so
jih lansko leto raziskali učenci osnovne šole Velika Nedelja. Foto: VT
datumsko nekoliko odmaknjeno
martinovan je in poletne prireditve
z osrednjo - festivalom godb na pi-
hala v zabavnem programu.
"Ob tem si prizadevamo tudi za
olepšanje kraja in predstavitev
Ormoža navzven. V Ormožu se že
nekaj časa trudimo, da bi združili
vso gostinsko ponudbo in jo enot-
no predstavili. Naša želja je, da od-
premo turistično pisarno, kar je
bilo sicer v programu že lansko
leto, vendar zaradi pomanjkanja
denarja tega nismo mogli ure-
sničiti. Razmišljati smo pričeli,
kot v nekaterih drugih krajih, da
bi ustanovili gospodarsko
združenje za področje turizma in s
tem poskrbeli za enotno predstavi-
tev kraja in občine," je o načrtih v
turizmu govoril Franci Trstenjak.
V predpustnem času bo izšel ka-
talog turistične ponudbe ter pro-
spekt Ormoža - sonca Prlekije.
•* Vida Topolovec
OŠ MARKOVCI / ŽIVAHNI FAŠENSKI DNEVI
"s
Od kalin do tunke i
Ha osnovni šoli v Markovcih je ta teden v znamenju pusta ali fašenka, kot mu pravijo
domačini. Nekoč so se otroci veselili predpustnega časa tudi zaradi kolin, ker so gospo-
dinje pripravile obilo dobrot. Ta dan je bil pri hiši praznik in zbrali so vsi sorodniki. Ko
so končali delo; so prepevali, si pripovedovali šale in uganjali noročije. Utrip tega
domačega praznika so v okviru projekta Od kolin do mesa iz tunke pripravili tudi za
šolarje markovske šole. Tako so v torek imeli koline.
Otroci so se že zjutraj zbrali na
kmečkem dvorišču. In glej ga,
zlomka, domači mesarji niso mo-
gli do prašička. Nekoč so si so-
sedje na vasi radi ponagajali in so
ponoči pred kolinami na razne
načine preprečili pot do
prašička. Pozneje so stvari stekle
tako kot v starih časih. Tudi šol-
ska malica je bila ta dan zelo obil-
na, saj so po zajtrku sledila jetrca
s kislim zeljem, nato pravo kosilo
in zvečer še pravcata pojedina.
Otroci so ugotavljali, da so koli-
ne včasih potekale zelo počasi gle-
de na to da sedaj mesar v dveh urah
opravi vse potrebno. Ker se torko-
vih kolin niso mogli udeležiti vsi
otroci, so se učitelji odločili za dru-
gačno šolsko malico. Tako je na je-
dilniku bilo kislo zelje in mesena
klobasa.
Preostanek mesa so dali v razsol,
saj morajo že sedaj misliti za ure-
sničitev drugih projektov. Sodelo-
vali bodo namreč na razstavi Do-
brote slovenskih kmetij.
Zaključek projektov bo jutri ob
10. uri, ko bo v telovadnici šole
proslava ob dnevu šole. Zvrstile
se bodo vaške in osnovnošolske
pustne skupine, saj je na vasi zdaj
že zelo živahno. Odprli bodo tudi
razstavo pustnih mask priznanega
fotografa Stojana Kerblerja.
Kljub počitnicam pa bo na mar-
kovski šoli tudi v nedeljo delovni
dan. Otroci se bodo že ob 10. uri
zbrali pred tamkajšnjo šolo in se
pripravljali na fašenk. Osrednje
dogajanje bo ob 13. uri, ko se bodo
otroci spremenili v vile, piceke,
kurike, orače, gamele in druge
maske ter se zlili v drugo pustno
dogajanje v Markovcih in Zabov-
cih.
CIRKOVCE, KIDRIČEVO, LOVRENC / OBUJANJE STARIH PUSTNIH NAVAD
Fasenskiikmdui
Kdor misli, da bo na pusta di-
rendaj samo na Ptuju, se hudo
moti! Pravega vraga in strašno
noreje pripravljajo tudi v novi
občini Kidričevo. Glavno bese-
do pri tem bo seveda imela toza-
devno že hudo preizkušena fol-
klorna skupina Vinka Koržeta
iz Cirkovc, ki že tretje leto zapo-
red na pustni torek prireja
FAŠENK ali bujenje starih na-
vad in običajev. Le da bo letos
vse bolj na široko, odkar so se
Cirkovce "raztegnile" še na Ki-
dričevo in Lovrenc.
V torek, 28. februarja, ob 11. uri
se bo vse skupaj začelo pred šolo v
Kidričevem Tu se bodo zbrali
ploharji iz Cirkovc, orači in ko-
ranti, različno maskirani učenci
osnovnih šol Kidričevo, Lovrenc
in Cirkovce, kidričevska pleh mu-
zika ter karnevalsko obarvane
skupine iz Njiverc, Strnišča in
Kungote. V povorki bodo krenili
po naselju, po pozdravnem župa-
novem govoru opravili svoje pos-
lanstvo v tridesetminutnem spo-
redu, nato pa se z različnimi vozi-
li odpeljali v Lovrenc. Ob pol
treh popoldan se jim bodo tam
pridružile še etnografske in kar-
nevalske skupine iz Apač, Lov-
renca, Župečje vasi in obeh Plete-
rij, seveda z nič manj zanimivim
sporedom.
Glavna ceremonija in ta vejko no-
reje pa bo nikjer drugje kot v Cir-
kovcah - "glavnem mestu" ki-
dričevske občine, kamor prispe
povorka ob 15.30; seveda če je
copmice nedopodoč kje zavstavile in
zamudile, kar se lahko zgodi! No,
če bo vse po sreči, potem bo
sklepni del letošnjega
FAŠENKA potekal navejkem trgi
pred gostilno Korže - v samem
središču Cirkovc. Tu bo župan
najprej imelgwč, nato pa bo usto-
ličil pustnega carja. Kaj pa bo za
tem, pa pridite raje sami pogle-
dat!
Še opozorilo in napotilo! Na
fašenk v Cirkovcah semafori nedo
delali in bo zato ^rom^i strašno
hudo otežen. Zato parkirajte, kak
morete in kje morete - po dugem pa
počez pred samim naseljem, in
ker tudi tramvaji nedo vozili, pridi-
te za cajta!
Sporočata Fašenski odbor in
pisec Joti!
TEDNIK -23. FEBRUAR 1995
OD TOD IN TAM - 9
p T UJ^ ORMOŽ / DR. MATEJA KOZUH-NOVAK MED ZDRAVSTVENIMI DELAVCI
Zaostanek xa razvitimi
Desetega februarja je bil v Ptuju delovni pogovor med poslanci parlamentarnih strank in zdravstvenimi delavci ter
občinskimi funkcionarji občin Ptuj in Ormož. Kot je uvodoma povedala vodja podskupine za zdravstvo odbora za
zdravstvo, delo, družino in socialno politiko pri državnem zboru Republike Slovenije dr. Mateja Kožuh-Novak, ki je po-
govor vodila, so se želeli pogovarjati tudi z drugimi župani novonastalih občin na območju nekdanje ptujske občine,
vendar so jih zaradi naglega sklica pogovora pozabili povabiti. Ne glede na to jih bodo z vsebino sestanka podrobno
seznanili.
Namen petkovega pogovora je
bil spoznati problematiko
zdravstva in zdravstvenega
varstva na območju nekdanje
ptujske občine, ki se je razdelila
na devet novih občin, in ormoške
občine. Gostitelj srečanja je bila
mestna občina Ptuj, zato jo je
njen župan dr. Miroslav Luci
najprej predstavil.
Župan ormoške občine Vili
Trofenik je govoril o velikem po-
manjkanju zdravnikov in zoboz-
dravnikov v tej občini, ki ga delno
rešujejo s kadrom iz sosednje
Hrvaške. Ocenjuje, da je psihia-
trična bolnišnica za korak pred
primarnim zdravstvom. Težave, s
katerimi se trenutno zdravstvo
srečuje, so posledica neizpeljane
delitve dela pred koncem 80. let.
Dr. Mateja Kožuh-Novak je
poudarila, da ima zdravstvo danes
težave, ker so bili zdravstveni za-
koni pred tremi leti na hitro spre-
jeti, ne da bi jih poprej testirali.
Nekaj dodatnih težav je sedaj pri-
nesla nova lokalna samouprava.
Njeni pripravljale! niso razmišljali
o tem, kako bo vplivala na zdravst-
veno varstvo. Ni rešeno lastništvo
zdravstvenih domov, ki bi jih po
nekaterih predlogih prav tako mo-
rala prevzeti država, primarno
zdravstvo bi moralo dobiti večji
pomen. Bolnišnice bi morali
plačevati tudi po prebivalcih, kar
bi direktorjem dalo večje pristoj-
nosti pri uporabi denarja.
NA DEMOGRAFSKO
OGROŽENIH
OBMOČJIH
SPREMENITI
STANDARDE
Dr. Henrik Žlebnik, direktor
Zdravstvenega doma Ptuj, je še po-
sebej opozoril na to, da nista bila
sprejeta plan in mreža zdravstve-
nega varstva kot izpeljanki zako-
nov, kar se kaže tudi v neenakih
možnostih za uresničevanje pravic
zdravstvenega varstva. Po nepre-
verjeni zadnji inačici mreže, ki naj
bi tudi že prišla v poslanske klopi,
naj bi ena zdravstvena ekipa prišla
na 2100 prebivalcev. To lahko vel-
ja za Ljubljano, Kranj, ne pa tudi
za območje nekdanje ptujske
občine, kjer gre za demografsko
ogrožena območja, za katera bi se
morali dogovoriti za korigiran
standard. Kar zadeva nove občine,
bi svoje obveznosti do osnovnega
zdravstvenega varstva morale
sprejeti, časa za to je bilo dovolj.
Težava pa je v tem, da niti stare
niso izpolnile svojih obvez. Tudi v
Ptuju primanjkuje zdravnikov in
zobozdravnikov. Zato začasno za-
poslujejo begunce, to pa prinaša
velike probleme. Dr. Žlebnik bi se
zelo želel sestati z vsemi novimi
župani na območju bivše ptujske
občine, da se bodo seznanili z vlo-
go in odgovornostjo na področju
osnovnega zdravstvenega varstva.
Dr. Mateja Kožuh-Novak je po-
vedala, da dobro ve, da je seve-
rovzhodni del Slovenije v
prejšnjih letih dobival bistveno
manjši del denarja na glavo prebi-
valca za zdravstvene potrebe. Zato
podpira prizadevanja tega
območja po enakomernejši poraz-
delitvi zdravstvenega tolarja. "Če
ne morete dobiti kadra, morate do-
biti toliko več denarja, da boste ka-
der dobili. Za to mora poskrbeti
ministrstvo, čeprav se ve, da se bo
zavarovalnica temu upirala," je
poudarila dr. Kožuhova. Zavze-
mala se bo, da plan in mreža ne
bosta šla iz parlamenta tako dolgo,
dokler ne bo dosežena enakomer-
na porazdelitev zdravstvenega de-
narja, da prebivalci ptujsko-
ormoškega območja ne bodo priza-
deti na račun razvitejših območij.
Država bi morala vrniti denar, ki
ga je pokasirala na račun zdrav-
niških in šolskih stanovanj. Če bi
imeli kakšno stanovanje, bi morda
kak nezaposleni ljubljanski zdrav-
nik še prišel v Ptuj ali Ormož.
KATEGORIZACIJA
BOLNIŠNIC
Direktor ptujske bolnišnice dr.
Lojze Arko je podskupino za
zdravstvo seznanil z vprašanji in
problemi okrog kategorizacije bol-
nišnice, normativov, kadrov in
plač. V ptujski bolnišnici odločno
nasprotujejo predvideni kategori-
zaciji in opredelitvi ptujske bol-
nišnice kot krajevne, tudi na se-
kundarni ravni že ugotavljajo pri-
manjkljaj zdravnikov, višjih medi-
cinskih sester, še posebej pa opo-
zarjajo na problem plač mladih
zdravnikov, ki so izredno nizke.
Veliko bi se po besedah dr. Arka
dalo rešiti že, če bi lahko plačevali
iz dela, ne pa iz delovnega mesta.
Problem zdravniških plač pa bi ne-
jenostavneje rešili, če bi spremeni-
li enoto enostavnega dela. Z
zdravstvenim domom dobro sode-
lujejo, prav tako z zasebniki, čudi-
jo pa se, kako se nihče s kliničnega
vrha ne oglasi s pripombami na
nova pravila obveznega zdravstve-
nega zavarovanja.
Kategorizacija bolnišnic po no-
vem je nesmisel, je poudarila dr.
Kožuhova. Nikjer ni nič napisane-
ga o tem, zakaj je potrebna. Vedno
si bo prizadevala za to, da bi bili
terciarni vrhunski centri za neka-
tera področja zdravstva zunaj
večjih centrov. Stimulirati bi bilo
potrebno zdravnike, ki si želijo
pridobiti akademske stopnje izo-
brazbe. Žal pa je trenutno ta študij
pri medicinski fakulteti v Ljublja-
ni bolj ali manj prilagojen samo za
zdravnike iz Ljubljane in okolice.
Normativi za bolnišnice po bese-
dah dr. Kožuhove obstajajo, ven-
dar so stari že 30 let, iz leta v leto se
samo prepisujejo, ne da bi se opra-
vila analitična ocena. Prizadevati
bi si morali, da bi formirali anali-
tično ekipo, ki bo pripravljala te
ocene in bo tudi sicer delala v pod-
poro ministra za zdravstvo dr.
Voljča, ki je v trenutnih razmerah
nebogljen, ker nima ob sebi stro-
kovne ekipe. Tako se dogaja, da
ministrstvo, ker nima ustreznih
kadrov, v kakšno delovno telo kot
svojega predstavnika pooblasti
predstavnika zavarovalnice, to pa
je nedopustno. Tudi zato sedaj
zdravstvo nasproti zavarovalnice
potegne kratko. Zakon o zdravni-
kih se pripravlja, kar pa zadeva
zdravniške plače, svetuje dr.
Kožuhova previdnost; zdaj nam-
reč za dvig zdravniških plač ni pra-
vo vzdušje. Begunskim zdravni-
kom, ki so pravi reveži - okrog tri-
deset jih je pribežalo iz Bosne - naj
bi pomagali, kolikor se le da.
Dr. Vesna Mele iz ZD Ormož je
povedala, da so pri njih največji
problem kadri. Lahko le sanjajo o
minimalnih normativih v okviru
mreže. Zakaj se ne bi zgledovali po
preteklosti? Včasih so hribovski
učitelji zaslužili več, ker so bili v
hribih. Tako bi lahko zdravnika,
ki dela v Ormožu, nagradili več.
Zavzela se je tudi za to, da se vsem
zdravnikom na periferiji omogoči
raziskovalno delo, ne samo mla-
dim zdravnikom. Zdravniki, ki
delajo na periferiji, so bolj obre-
menjeni kot v večjih urbanih sre-
diščih, pogosto jim zmanjka časa
za izobraževanje, čeprav si to želi-
jo.
To in še več so ptujski in
ormoški zdravstveni delavci pove-
dali podskupini za zdravstvo od-
bora za zdravstvo, delo, družino in
socialno politiko pri državnem
zboru Republike Slovenije. Koli-
ko so bile njihove besede odmev-
ne, bomo lahko videli kmalu, ko se
bo parlamentu pričela razprava o
zdravstveni mreži, sicer pa so bolj
ali manj iste probleme v Mariboru
prejšnji petek predstavili tudi mi-
nistru za zdravstvu dr. Božidarju
Voljču, ki je obiskal "mariborsko
zdravstveno regijo". Ker te v Ptuju
ne poznajo, so ministra najprej
vprašali o njej, čeprav bojda z njo v
ministrstvu ne mislijo nič slabega
- nastala naj bi le za potrebe statis-
tike.
^MG
VITOMARCI / LETNA KONFERENCA SDSS
sms v novi občini
dobro zastopani
Na začetku tega meseca so se
v Vitomarcih na letni konferen-
ci srečali člani Socialdemo-
kratske stranke Slovenije,
občinskega odbora Destrnik -
Trnovska vas. Skupaj z gosti
večera so ocenili uspešno delo-
vanje stranke v predvolilnem
času, saj so po mnenju mnogih
ravno takrat pridobili največ
članov v občini.
Predsednik OO SDSS Destr-
nik - Trnovska vas Franc
Pukšič je poudaril pomen
uspešnega sodelovanja tudi z
drugimi stankami v občini. Kot
je povedal predsednik SLS Al-
bin Druzovič, je sodelovanje
med socialdemokrati in SLS
uspešno že sedaj.
Milan Zver je govoril o delo-
vanju stranke v Sloveniji in pou-
daril, da se članstvo v njej
povečuje. To so, po besedah Mi-
lana Zvera, pokazale tudi zadnje
volitve, saj je stranka takrat dose-
gla tretje mesto v državi.
Predvsem pa se pri SDSS trudijo
za združitev s strankama SKD in
SLS.
Na zadnjem zboru so izvolil
novo vodstvo - na mestu predsed-
nika je ostal Franc Pukšič. Ob
tem so izvolili še kandidate v
obeh krajevnih odborih, KO De-
strik in KO Vitomarci, v pri-
hodnje pa naj bi ustanovili kra-
jevni odbor še v Trnovski vasi.
•» T. Mohorko
10-OD TOD IN TAM
23. FEBRUAR 1995- TEDNIK
TRGOVISCE / STOTI ROJSTNI DAN GASILSKEGA DRUŠTVAl
Gasilci skaiai pri vsaki nisi
Minulo soboto je upravni odbor Gasilskega društva Trgovisce povabil člane in prijatelje na
jubilejni - stoti občni zbor. Društvo je bilo ustanovljeno 14. julija 1895, ko se je zbralo 27
članov Prostovoljne požarne brambe za Trgovišče in velikonedeljsko okolico. V zapisniku
prvega sestanka je zapisano, da so za prvega načelnika izvolili Franca Bratušo, za orod-
jarja pa Jožefa Skuhalo. Med pomembne sklepe ustanovnega občnega zbora sodi tudi tis-
ti, ki govori, da potekajo vse komande in vse poslovanje v slovenskem jeziku, kar je bilo
pred sto leti za društvo posebnega pomena.
že od začetka so člani Prosto-
voljne požarne brambe Trgo-
višče sodelovali z leto dni
mlajšim Gasilskim društvom na
Hardeku (tudi pri njih je bil po-
veljevalni jezik slovenski); v har-
deški kroniki je zapisano, 'da so
na njihov ustanovni občni zbor
in svečanost, ki je bila 22. no-
vembra 1896, krepko primaršira-
li pod vodstvom svojega načelni-
ka gasilci iz Trgovišča. Njihova
prostovoljna požarna bramba v
slovenskem poveljevalnem jezi-
ku je bila ustanovljena leto po-
prej.'
Slovenski gospoodar 20.sep-
tembra 1905 govori o sodelovanju
obeh društev na veliki sokolski
slovesnosti v Ormožu, ki sta jo pri-
redili telesnovzgojno društvo
Murski sokol iz Ljutomera in
Hrvatski sokol iz Varaždina. Slav-
nost je okrajno glavarstvo v Ptuju,
ko so bile priprave že končane, ne-
nadoma prepovedalo, vendar jo je
c.k. namestništvo v Gradcu na pos-
redovanje narodnih poslancev in
predstavnika ljutomerskega soko-
la dovolilo. Okrajnemu glavarstvu
v Ptuju je ob tem izdalo tako neja-
sno odločbo, da je le-to slavnost
ponovno prepovedalo. Kar nekaj
prerekanja in razburjenja je bilo,
da so hrvaški sokoli le smeli prek
Drave na štajersko stran in "potem
je množica ljudstva, med katero so
se pomešali sokoli in gasilci, šla
med viharnimi klici 'zdravo' in
'živio' v gručah v mesto na vese-
lični prostor zadaj za hramom
ormoške posojilnice". To nam
pove, da so gasilci poleg gašenja
požarov opravljali tudi druge, prav
tako pomembne narodnoobramb-
ne naloge.
Kot piše v kroniki, je do požarov
pogosto prihajalo zaradi slabih
dimnikov, ogenj pa se je potem hi-
tro razširil na ostrešja in strehe, ki
so bile krite s slamo.
Osrednja svečanost ob stoletnici
trgoviškega društva bo potekala
23. julija v okviru 24. praznika ga-
silcev občine Ormož.
Kot nam je povedal predsednik
društva Anton Kace, so v zadnjih
nekaj letih poleg ureditve doma
uspeli izplačati še orodno vozilo za
devet oseb, veliko energije pa so
posvetili delu z ženskami in mladi-
no. V zadnjih letih, odkar je njihov
mentor Franc Horvat, dosegajo na
raznih športnih področjih lepe re-
zultate.
Gasilsko društvo Trgovišče
šteje 89 članov, kar je za vas s 65
hišami lepo število. Še z nečim se
lahko pohvalijo: 55 njihovih čla-
nov je naročenih na Gasilca, edino
strokovno literaturo v Sloveniji s
tega področja. Člani društva niso
samo iz Trgovišča, nekaj jih je celo
iz Ptuja, Vičancev in Ormoža. V
svojih vrstah imajo tudi 13 vetera-
nov.
Pri GD Trgovišče želijo kupiti
boljše vozilo. V načrtu imajo cis-
terno za 1000 litrov vode, pri naku-
pu pa računajo na pomoč širše
družbe.
Poleg prijateljevanja s har-
deškimi gasilci imajo Trgovčani
dobre odnose tudi s sosednjim ve-
likonedeljskim gasilskim
društvom, z gasilci iz Senešcev ter
iz Petrijanca v sosednji Hrvaški.
•» Vida Topolovec
GLOSA / IZ KRONIKE SVETEGA URBANA LETA 193
Zapisi nekega župam«
Spoštovani moji nasledniki, še preden boste brali moj dnevnik, boste verjetno veliko
slišali o meni. Nekateri bodo govorili o meni dobro, drugi slabo. Lahko vasm povem, da ve-
liko delam, veliko gradim, najrajši imam sebe.
politiko se še ne ukvar-
^ jam dolgo. V par letih
sem si nabral veliko
izkušenj, zato vam tudi povem
nekaj nasvetov, ki bodo veljali,
tudi če naša država ne bo več
kraljevina. Zapomnite si naj-
važnejšo stvar: če hočeš biti do-
ber politik, moraš veliko
obljubljati. Vzpon mora biti hi-
ter, drugače te ljudje spoznajo,
preden uspeš.
Kako sem postal župan? Najprej '
sem zelo dobro preštudiral uredbo o i
sestavi kandidatnih list, o sestavi in
poslovanju volilnih odborv in o gla- ;
sovalnem postopku pri volitvah v \
Dravski banovini. Ugotovil sem, da \
je težko uspeti po pošteni poti. Ured- \
ba pravi, da v občini z več volišči \
posluje glavni volilni odbor, ki ima \
predsednika, postavlja pa ga ptuj- i
ski sreski načelnik. Hitro sem se ]
spomnil prijatelja notarja; uspela ,
sva, postal je predsednik glavnega i
volilnega odbora. V uredbi piše: ]
"Voli se po volilnih imenikih na to-
liko voliščih, kolikor je teh imenikov
(ločenih zvezkov volilnega imeni- j
ka)." Zato sva iz volilnega imenika \
našega hriba naredila več zvezkov, \
za dolino in sosednji hrib pa sva ]
pustila enako. Tako sem si pridobil j
osnovno prednost. Prek doline sem j
se odpravil na sosednji hrib, kjer !
sem iskal človeka, ki bi mi hitro na- \
sedel. Uspel sem, našel sem človeka, \
kije zelo naiven; skovala sva veliko \
prijateljstvo. Srečo sem imel, da moj ]
novi prijatelj nekaterih stvari ni ra- ■
zumel, kajti zaveden je bil od roja-'
ka iz banovinskega sveta Dravske \
banovine. S prijateljem notarjem j
sva sprla tudi kmete s hriba in iz do- ^
line. S kmeti s sosednjega hriba •
sploh nisem imel problema: moj pri-
jatelj jih je spravil na eno listo ter ]
tolažil, da je to edina prava pot za \
dosego največ odbor niš kih mest. ■
Tako sem postal župan.
Začeli so se problemi, kmetje v;
dolini so spoznali moje namere, \
zato je v dolini zavrelo. Moji ljudje
v dolini niso več obvladovali nasta-
le situacije, čeprav so se trudili. Na
misel mi je prišla dobra ideja. Spet
sem stopil prek doline do prijatelja
in kmetom na sosednjem hribu sva
pojasnila, da probleme, ki so nasta-
li, povzročajo kmetje iz doline. Do-
bro sem se izmazal: spri sem kmete
na sosednjem hribu in v dolini. Naj-
lažje obvladuješ stvari, ko so ljudje
okrog tebe sprti.
Nisem popolnoma uspel, kmetje
v dolini ne popuščajo in kmetje na
mojem hribu kuhajo nekaj proti
meni. Tudi tajnika še nimam.
Kmetje v dolini se ne strinjajo z
mojim predlogom, ki sem ga prefin-
jeno obljubil pred volitvami, da sem
lahko sestavil listo. Delal bi rad
doma, kot sem pred volitvami oblju-
bil, vendar mi kmetje iz doline tega
ne dovolijo. Hoditi moram v dolino,
kot piše banska uredba o spojitvi
občin v Dravski banovini. Vendar
ne bo dolgo trajalo, si bom že izmis-
lil nekaj primernejšega. Problem je
samo v tem, ker so me kmetje spoz-
nali.
Zdržati moram še eno leto, potem
so volitve za banovinski svet Drav-
ske banovine. Na teh volitvah mo-
ram uspeti. Županstvo je dobro iz-
hodišče, zato sem se tudi toliko pote-
goval za njega.
•> Vatroslav Z.
I^EPIS: Imenska, geografska in
politična podobnost z današnji-
mi časi je zgoli sliičajna in ne-
namenska.
MAJSPERK / PREŠERNOV PRAZNIK V NOVI OBČINI
ni šel minto
Praznik kulture, umetnosti in slovenske
samozavesti je dolga leta šel "mimo naših
vrat". Pa ne po krivdi občanov. Krivda je
pri nosilcih gospodarskih in kulturnih sto-
ritev nekega kraja, pri vodilnih. Ali je to
šola ali krajevna skupnost ali kdo drug,
naj vsakdo sam presodi. Da pa je v ljudeh
interes za kulturna dogajanja, je pokazal
obisk na prvi Prešernovi proslavi nove
občine Majšperk.
Župan Franc
Bezjak je predlagal
društvom, šolam in
posameznikom, da
vsak po svoji
moži jsti sodeluje
na proslavi. Na vol-
jo je bil zelo kratek
čas, samo trije dne-
vi. Verjetno je prav
zato proslava odli-,
čno uspela.
Povezavo je
odlično izpeljal
učitelj Jože Rako-
vec. V programu so
sodelovali moški
pevski zbor Svobo-
de Majšperk, zbor
sv. Miklavža, ki je
tokrat prvič nasto-
pil, malčki iz vrtca,^
ljudski pevci iz Sto-
perc pod vodstvom
Toneta Galuna, re-
citatorji iz Stoperc,
Majšperka in Žetal
ter kitarist Bulolen.
Slovesni govor je
imel župan gospod
Bezjak, po nagovoru
pa je spomnil na ro-
jaka s Ptujske Gore
Stojana Kerblerja,
strokovnjaka umet-
niške fotografije, ki
v svojih delih
prisrčno predstavlja
Haloze in Haložane,
ter mu čestital za
njegovo umetniško
delo.
•♦S. V.
TEDNIK -23> FEBRUAR 1995
ODTOD IN TAM-11
PODGORCI / DEVETDESET LET JOŽEFE PETEK
"V lirili«dnre st letim te trdnega zdravta"
Vesela in s polno mero zadovoljstva nas je na svoj devetdeseti rojst-
ni dan sprejela Jožefa Petek iz Podgorcev 71. Domačini jo bolje
poznajo kot Mesarečevo Pepo, kije kar precej let preživela v tej va-
sici. Domači so ji ob praznovanju visokega praznika pripravili lep
sprejem.
Jožefa je bila ob tem nekoliko
presenečena in na praznični dan,
ko smo jo obiskali tudi mi, je po-
vedala, da tako velikega sprejema
med sorodniki in prijatelji le ni
pričakovala. Rada se spominja Sv.
Barbare, kjer se je rodila, potem je
živela na Forminu, leta 1921 je
skupaj s sosedo prišla v Podgorce
in tukaj ostala vse do danes. V
družini je povila dve hčerki in
enega sina, danes pa se lahko po-
veseli že s sedmimi vnuki in peti-
mi pravnuki. Kar petnajst let je
preživela pri hčerki v Limbušu;'
tja se rada vrača še danes, vendar
pa je v zadnjih letih najraje v Pod-
gorcih pri sinu in njegovi družini.
Iz Jožefinega pripovedovanja je
slišati, da sta z možem živela
skromno, obdelovala sta nekaj
koščkov zemlje in pomagala tis-
tim kmetom, ki so pomoč potre-
bovali.
Tudi Jožefini spomini na mla-
dostna leta ostajajo kot delček tis-
tega življenja, ki je pustil zanjo
najlepše spomine. In kako je bilo v
tistih časih? Jožefa se spominja,
da so v jesenskih večerih ličkali
koruzo, v zimskem času pulili per-
je, vedno pa je bilo mnogo veselja
in prav na ta čas se Jožefa rada
spomni.
Danes je Jožefa Petek čila in
zdrava ženica pri devetdesetih, in
kot je povedala, z zdravjem ni
imela nikoli težav. Še danes lahko
gleda televizijo brez očal, rada
prebere kakšno zgodbico,
predvsem pa nikoli ne pozabi na
nedeljsko mašo. In kakšen je
Jožefin recept za dolgo življenje?
"Vse, kar počenjaš v življenju,
počni zmerno, nikdar ni dobro
pretiravati. Sama pravim, da ni-
koli ni bilo prehudo, da se ne bi
dalo preživeti. V prihodnje si
želim le trdnega zdravja, ob tem
pa bo prišlo tudi vse drugo," pra-
vi Jožefa Petek iz Podgorcev.
•» Tatjana Mohorko
Jožefa Petek je jubilej praznovala v krogu svojih otrok in prijateljev.
PTUJ / OB SVETOVNEM DNEVU
TURISTIČNIH VODNIKOV

Slovenski turistični vodniki so svetovni dan turističnih vodni-
kov 21. februar prvič praznovali leta 1991. Od takrat si priza-
devajo, da bi javnost čim bolj seznanili s svojim delom.
Predvsem želijo povedati, da je delo vodnika poklic, ki ga ne
more opravljati vsak, da zahteva specifično teoretično in prak-
tično znanje ter da gre za delo, kije za razvoj turizma nujno
potrebno.
ludi letošnjemu vabilu za brezplačen oglefi mesta, kleti in muzejskih
zbirk se je odzvalo veliko Ptujčanov in okoličanov.       Foto: OM
Vsako leto znova pa opozar-
jajo na nujnost ureditve svoje-
ga statusa. Vlada jim že nekaj
časa obljublja sprejem zakona
o turizmu, ki naj bi uredil
odprta vprašanja vodniške
službe oziroma vodnikov.
V Ptuju smo, kar zadeva ure-
ditev socialnega položaja vod-
nikov in zagotovitve stalne lo-
kalne vodniške službe, korak
pred drugimi. Že skoraj pol leta
uspešno dela podjetje Ptujske
vedute, ki so ga ustanovili ptuj-
ski vodniki. Direktorica Sonja
Krajnc je ob svetovnem dnevu
vodnikov poudarila nujnost
sprejema odloka o lokalni vod-
niški službi v Ptuju, da ne bo
vodnik vsak, ki se čuti sposob-
nega za opravljanje tega dela, za
podjetje pa bi bilo zelo dobro,
če bi si pridobilo koncesijo za
vodstva po mestu in okolici.
Vodniki si tudi želijo, da bi
ljudje njihovo delo čim bolj
spoznali in cenili ter da bi se več
mladih odločilo za to delo. V
zadnjem času pravega zaniman-
ja ni.
Ob svojem dnevu so ptujski
turističnih vodniki že četrtič
povabili Ptujčane in okoličane
na ogled mestnih in drugih zna-
menitosti. Tudi na svoj dan so
delali in se trudili, da bi
meščani svoje mesto čim bolj
poznali.
^MG
PTUJ / V PUSTNEM VZDUŠJU

Tudi letos niso pozabili na
"ajmlajše in prav njim sta namenjena
'stroški vrtiljak in mini vlakec pred
^ercatorjevo Blagovnico. Vsak dan
lahko majhni in tisti malo večji po-
P^ljejo z vlakcem ali pa se podajo na
^•^iljak. Marija Krope, ki skrbi za var-
''0 in prijetno vožnjo, obljublja, da bo
zabavno vse tja do pustnega torka, ko
bosta vlakec in vrtiljak še zadnjič v
letošnjem pustnem času zabavala otro-
ke. Povedal je še, da bodo v teh dneh po-
peljali vse skupine iz vrtcev zastonj, do-
volj bo le, da se oglasijo pri njih.
•♦TM
12- ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
23. FEBRUAR 1995- TEDNIK
•o- Vesna Ribarič / Deveti deh Spoznavam pestro paleto tropskih bolezni
ineta>^ scinilie tn nasprotfi
Vdopoldanskem času sem nabrala tudi nekaj izkušenj z
boleznijo, s katero in proti kateri se bojuje ves svet.
Aids. Za Brazilijo je to poglavje posebej žalostno in za-
strašujoče. Za ZDA in Francijo je po številu obolelih na
tretjem mestu. V Manausu imajo na teden po dva do tri
nove primere, v Riu v samo eni bolnišnici po deset.
Sproščenost, značilna za nji-
hovo življenje, se kaže tudi v
spolnem življenju, vendar ima za
mnoge usodne posledice. Videti
skabies ali garje, kot jim pravimo
po domače, ni bila nobena poseb-
nost, prej so bili izjeme bolniki z
drugimi boleznimi, ki niso imeli
tudi garij. Pri obolelih za aidsom,
ki jim imunske sposobnosti po-
polnoma upadejo, pa dobi ta si-
cer neprijetna, pa sama po sebi
nenevarna bolezen grozljive raz-
sežnosti. Vse telo je v značilnih
kožnih spremembah, ki jih
spremlja nevzdržno srbenje. V
šolskih učbenikih sem brala o ta-
kih primerih kot o izrazitih red-
kostih, ki da jih danes več sploh
ni.
Manj pretresljivo, pa zame nič
manj zanimivo je bilo učenje o
zdravljenju kačjih pikov. Priznam,
da sem sama precej strahopetne
sorte, kar se kač tiče, in se ne bi
rada v živo srečala niti z gadom ali
modrasom, ki veljata za manj stru-
peni vrsti. Prej sem bila pre-
pričana, da v džungli prebivajo
predvsem take kače, po katerih
piku ti smrt ne uide. V bolnišnici v
Manausu pa so me poučili, da sta
tam najpogostejši predvsem dve
vrsti - Lachesis in Bothrops ali suru-
kuku in žararaka, kot jim pravijo
po domače. In tistim nesrečnežem,
ki doživijo neprijetno srečanje z
njimi, pa jim v dveh dneh uspe pri-
ti do bolnišnice, večinoma
uspešno rešijo življenje s proti-
strupi. Najslabše jo je odnesel
deček, ki ga je kača pri igri pičila v
prsni koš. Huda oteklina je skoraj
onemogočila njegovo dihanje in
zaradi njegove majhne teže in veli-
ke količine strupa je dečkovo živl-
jenje dva dni viselo na nitki. Pa se
je na srečo zanj na koncu vse dobro
izteklo. Kljub temu, kar sem vide-
la in zvedela, se še vedno ne bi rada
srečala s kakšno dolgorepko v živo.
V bolnišničnem laboratoriju, kjer
jih vzgajajo za preučevanje in pri-
dobivanje protistrupov v varno
zastekljenih terarijih, pa so neka-
tere med njimi prave lepotice.
Zadnji teden najine prakse se s
svetovnega kongresa o lepri - goba-
vosti vrne prof. dr. Sinesio Thala-
ri, velik strokovnjak na področju
tropske dermatologije in član Sve-
tovne zdravstvene organizacije.
Zanj sva slišali že v Riu. Presrečni
sva, ko se mu lahko pridruživa pri
delu. Spet je treba priklicati v spo-
min tiste strani iz učbenika, ki
pišejo o za naše razmere "ekso-
tičnih" boleznih; prej sem jih poz-
nala samo s fotografij. Tudi pri-
ročnik iz dermatologije mi pride
nadvse prav. Gobavost, pelagra,
blastomikoza, lešmanioza... Poleg
teh pa srečujeva izobilje dermatiti-
sov in ekcemov, ki so posledica ne-
pravilne uporabe zdravil. Prof. Si-
nesio nama razlaga o tukajšnji si-
Deiek je s pomočjo zdravnikov prema-
gal ugriz kače.
tuaciji z zdravili. V državnih bol-
nišnicah so zdravila na razpolgao,
dokler država daje zanje denar. V
lekarnah pa ob ustreznem plačilu
dobiš zdravila celo brez receptov
za karkoli, celo sam morfij. Prav-
zaprav ti sploh ni treba hoditi k
zdravniku. Enostavno greš v lekar-
no, potožiš lekarnarju o tegobah in
že ti z veseljem proda "pravšnje"
zdravila. Množica alergij, ekce-
mov in vnetij kože na račun naj-
različnejših mazil iz lekarn dovolj
prepričljivo pripoveduje o
"uspešnosti" takšnega tržišča zdra-
vil.
No, medve sva po štirih tednih
uspešno opravili prakso in dr. En-
cidius, ki sva ga sicer zelo malo vi-
devali, nama z veseljem preda naji-
ni potrdili.
Kljub popoldanskim ambulan-
tam nama po delu v bolnišnici os-
tane dovolj časa za raziskovanje
mesta. Želeli sva v džunglo, večino
časa na praksi pa sva preživeli v
mestu - pravi civilizacijski džungli
sredi amazonskega pragozda. Ma-
naus ima nešteto podob. Nešteto
obrazov. Nešteto nasprotij.
Na najini poti do bolnišnice stoji
nov, močan shopping center. Kot
da bi ga prestavili sem iz kakšnega
hollywoodskega filma. Bogatejšim
prebivalcem pomeni nakupovanje
Ribiči ne zamerijo, ko jih fotografirava.
tam stvar prestiža. Parkirišče je
vedno nabito polno. Cene so zasol-
jene, artikli, kijih prodajajo, pa vse
prej kot tipično brazilski. Kljub
prijetni osvežitvi, ki ga nudi v svo-
jem okolju z najmodernejšim air-
conditionom, se ga raje izogibava.
Na letalu iz Ria sva spoznali pri-
jetno Elineese. Odzoveva se njene-
mu povabilu - želi nama razkazati
mesto. Po naju pride kar v bol-
nišnico in naju pelje do obale Rio
Negro. Če prej iz letala ne bi vide-
la, da je to reka, bi bila prepričana,
da stojim na morski obali. Med bo-
gatim tropskim zelenjem kraljuje
hotel Tropical. Mir, tišina in spo-
kojnost tega dela Manausa so na-
menjeni predvsem petičnim boga-
tašem.
Zelo učinkovito sva začutili pol-
nost nasprotij mesta, ko sva se nas-
lednji dan odpeljali v center. Kot
bi se znašli na drugem planetu. V
pristanišču je kot na mravljišču.
Množica potnikov, nešteto proda-
jalcev, ki vsiljujejo svoje blago.
Razlika v višini vode ob koncu
deževnega obdobja in ob koncu
suhe dobe znaša tukaj kar 15 me-
trov. Konstruktorji pristanišča so
imeli s tem posebne probleme.
Rešili so jih s plavajočim prista-
niščem, ki samo po sebi spreminja
položaj s spreminjajočo se višino
vode. Malo dalje ob reki je ogrom-
na tržnica in ob njej pristanišče za
ribiške čolne, ki se vračajo z boga-
tim ulovom. Ribiči ne zamerijo, ko
jih fotografirava. Počasi se navaja-
va na to, da povsod prav zijajo v
naju. S svojo belo kožo in svetlimi
lasmi sva zelo opazni. Na poti do
muzeja indijanske kulture prečiva
Igarape - manjšo reko, ki teče skozi
mesto in v suhem obdobju skoraj
usahne. Zdaj, ko voda upada, stoji-
jo hiše še na vodi. Kadar prebival-
cem v deževnem obdobju voda za-
lije nižja nadstropja, se ne sekirajo
preveč. Iz lesa zbijejo še dodatno
nadstropje, in dokler se voda ne
umakne, živijo tam.
Najrevnejši del Manausa ob reki Igarape.
Oblačila iz obdobja romantike. (Vprejšnjem Tedniku objavljena ženska oblačila
niso iz obdobja romantike, pač pa iz rokokoja • obdobja krinoHn.)
TUDI LETOS MUZEJSKA KREATIVHA DELAVNICA "MASKE i
Takmt oMaSIm 19« stofefju
s polno paro se bliža pust. V Po-
krajinskem muzeju Ptuj smo se tudi
letos odločili, da izpeljemo muzejsko
ustvarjalno kostumsko delavnico.
Letos se bomo lotili izdelave kostu-
mov 19. stoletja.
OBDOBJE ROMANTIKE-
MOŠKO OBLAČILO
(1820-1840)
SPODNJE PERILO: ni večjih
sprememb od zgodnjega obdobja.
Nekateri moški nosijo korset, da
obdržijo modno silhueto.
SRAJCE IN OVRATNI DO-
DATKI: srajce z visokimi ovratniki,
spetimi tako, da lahko preko njih na
vrat zavežemo kravato. Dnevna sraj-
ca ima spredaj vstavljen vložek. Ro-
kavi imajo manšeto, ki se zapira z
okrasnimi gumbi. Tog, trd, širok ov-
ratnik tesno ob vratu, ki se zapira za-
daj je največkrat črne barve. Kravate,
največrat iz blaga z diagonalnimi
črtami, so ovite okrog vratu in zakl-
jučene z vozličkom spredaj ali s pre-
gibom spredaj.
OBLAČILO: suknjič je različica
fraka pod vplivi vojaških plaščev tega
časa. Ta ima stoječi ali šal ovratnik.
Jahalni suknjiči imajo izjemno veli-
ke ovratnike z reverji.
Telovnik je oblečen pod suknjič in
je viden le spredaj, najpogostejši je s
pokončnim ovratnikom ali majhnim
šal ovratnikom zenojnim ali dvojnim
zapiranjem. Za večerno toaleto
moški uporabljajo črn telovnik (naj-
pogosteje žametni) ali bel ali v bar-
vah, kontrastnih temnim večernim
oblačilom.
Hlače so najpogosteje ozke, dolge, s
trakom spodaj, da držijo linijo.
V teh letih je moderno uporabljati
različne dele oblačil v različnih bar-
vah ali v različnih odtenkih ene bar-
ve.
MOŠKO OBLAČILO
(1840 DO 1850)
Suknjič jeodločilni del,ki vplivana
takratno silhueto oblačila in je ses-
tavljeno iz suknjiča, telovnika in
hlač. Pojavlja se kot salonska suknja
tega časa - žaket.
Frak z dvojnim ali enojnim zapi-
ranjem. Fraki z dvojnim zapiranjem
imajo večje reverje, z enojnim zapi-
ranjem pa manjše. Ovratniki so reza-
ni visoko pri vratu, uporabljajo pa se
tudi šal ovratniki.
Okrog leta 1832 so rokavi suknjiča
ozki, le pri stikališču v ramenih se
razširijo in ustvarjajo napihnjeno
obliko. Kasneje to nabiranje izgine
in rokavi ostajajo ozki vse do ramen.
Najbolj moderni imajo podložena ra-
mena in vatiran prsni del, da poudar-
jajo ozek, včasih s korzetom zožen
pas. To poudarjeno podlaganje izgi-
neokrogleta 1837.
Salonski suknjič je bolj priložnost-
no oblačilo kot frak. Poudarja ozek
trup, ima ovratnik, rever, rokave,
podložena ramena in prsi. V pasu je
ozek, od pasu navzdol se volumen
močno poveča, kot krilo se spusti vse
do kolen in ustvarja silhueto peščene
ure. Okrog leta 1830 je ta suknjič ne-
koliko krajši. Okrog leta 1830 posta-
ne žaket dnevno oblačilo, medtem ko
frak nosijo možje ob večerih. Salon-
ski suknjič se uporablja kot vrhnje
oblačilo in hkrati kot priložnostno
oblačilo. Kmalu dobi podaljšan pas,
"krilce" pa postane ožje in krajše, ro-
kavi so ozki vse do ramen in se spajajo
z zgornjim delom brez nabiranja.
Suknjič je z enojnim zapiranjem
gumbov, z gubami na straneh in brez
razporka zadaj. Zapiranje spredaj
sega do pasu. Ovratniki in reverji so
majhni, žepi so nizko, z zaklopko ali
brez nje.
Telovnik se pojavlja z manjšim va-
riiranjem reverjev.
Kratke hlače postanejo okrog 1840.
leta definirane kot športno oblačilo
in obredno svečano oblačilo. Drugih
sprememb ni.
VRHNJE OBLAČILO (1820 -
1850): precej podobno kot v obdobju
empira. Po 20 letih gre kratka suknja
"spenser" iz mode.
Plašč - površnik z enojnim ali dvoj-
nim zapiranjem gumbov, ki veliko-
krat sega do gležnjev. Ovratniki so
veliki, z reverji ali brez njih.
Dežni, kočijaški plašč - velik, udo-
ben vrhnji plašč s pelerinco okrog ra-
men. V 40. letih se takšen plašč ime-
nuje "curricle".
Ohlapen plašč "paletot", izraz za
kratek površnik prav tako z enojnim
ali dvojnim zapiranjem gumbov, z
majhnim, ploskim ovratnikom in re-
verjem, s šivom v pasu ali ne.
"Chesterfield" - površnik: ta izraz se
pojavi prvič v 40. letih. Ima prav tako
enojno in dvojno zapiranje gumbov,
nima poudarjene pašne linije, ima
kratek razporek zadaj, nobenih na-
borkov in pogosto žameten ovratnik.
PRIČESKE: lasje so kratki, sko-
drani ali ne, valoviti ali ne. Nosijo
brade, najprej majhne, te pa skozi ob-
dobje rastejo.
POKRIVALA: visoki klobuki, ki
se nosijo podnevi in zvečer. Ti so si
bolj ali manj podobni, razlike v obli-
kah so minimalne. Oglavje tvori ci-
linder, ki variira v višini in obliki.
Ima obliko valja, ki se na vrhu rahlo
ukrivi in zaključi. Okrajec je majhen.
včasih spredaj rahlo zavihan. Zložlj iv
visok klobuk za zvečer se prav tako
uporablja in je zelo praktična varian-
ta. Polcilindri postanejo prav tako
moderni. Imajo togo, skledasto obli-
ko oglavja in ozek okrajec. Kape upo-
rabljajo predvsem za šport.
OBUTEV: nogavice so najpogos-
teje pletene iz česane volne, svile,
bombaža. Elastične podveze se poja-
vijo okrog leta 1840. Čevlji z oglatim
sprednjim delom in nizko peto se
skozi tri ali štiri pare luknjic zavezu-
jejo spredaj. Nekateri čevlji seobuva-
jo brez vezanja in se zatrdijo s trakas-
to pentljo. Skornji so pomembni
predvsem za jezdenje.
DODATKI: dnevne rokavice so
narejene iz usnja, česane volne ali
bombaža, rokavice za večerno toaleto
so iz svile. Uporablja se tudi žepni ro-
bec.
NAKIT: kravama igla, broška, ki
se spenja na srajci spredaj, ura, okra-
sni gumbi na srajcah, zlate žepne ure.
ZAKONEC.
žal zaradi pomanjkanja prostora
v časopisu ne moremo na dolgo in
široko pisati o še dveh obdobjih
oblačenja v 19. stoletju - o drugem ro-
kokoju in viktorijanskem obdobju.
Naj vam nekaj osnovnih vtisov
pričarajo objavljene skice.
Stanka Vauda
TEDNIK - 23. FEBRUAR 1995
OD TOD IN TAM-13
PTUJ / ZGODBA z ROBA MESTNE OBČINE
Slavko in Konrad
nista ostala sama
Zgodbo dveh bratov, 15-letnega Slavka in 18-letnega Konrada Preložnika iz Krčevine 13
pri Vurberku, poznam dobra dva meseca. V Centru za socialno delo v Ptuju sta mi jo prva
predstavila direktor Miran Kerin in socialni delavec Mitijan Turkuš. Zatem smo se pogo-
varjali s skrbnico za poseben primer Terezijo Kostanjevec iz Dražencev in možem Jožetom,
ki po smrti očeta Konrada skrbita za fanta. V začetku februarja pa sva s sodelavcem
Jožetom Bračičem obiskala Preložnikove v Krčevini.
Hiška stoji na iiribu, v idi-
ličnem okolju, kjer so hiše bolj
redko posejane. Za navidezno
idilo pa se skriva kruta živl-
jenjska usoda dveh mladeničev.
V decembrskih dneh, ko se vsi
veselimo in živimo v pričakovan-
ju, sem veliko razmišljala o Slavku
in Konradu. Kaj neki le so njune
želje in kaj se skriva v njunih srcih,
kakšne misli ju obdajajo? V živl-
jenju sta bila za marsikaj pri-
krajšana. Pravega družinskega
življenja ne poznata. Brez tople
mamine roke živita že od naj-
nežnejših let. Lani avgusta sta os-
tala še brez očeta, ki ju je imel zelo
rad. Umrl je star komaj 39 let. Vse,
kar je lahko, je naredil zanju. Zelo
je bil ponosen, da je skrbel zanju.
Očetov, ki bi živeli sami z otroki, je
malo. Nesebično se je razdajal za
druge, ob tem pa pozabljal, da je
tudi hiša potrebna popravila.
Če bi bili brez srca in bi primer
reševali birokratsko, bi ju lahko
dali v dijaški dom, babico, s katero
živita, pa v dom upokojencev. Ker
pa teta Terezija, ki je sedaj skrbni-
ca, in njen mož Jože dobro vesta,
da so drug na drugega zelo naveza-
ni, bi bila nasilna rešitev najslabša.
Razmišljala sta o bodočnosti fan-
tov, kaj bo z njima, ko bosta
končala šolanje, ko se bosta zapos-
lila, kje bo njun dom. Ali ni bolje,
da ga s skupnimi močmi obnovijo
in jima ga ohranijo, da se ne bosta
potikala po svetu kot ptička brez
doma? Pri tem sta imela polno
podporo ptujskega Centra za soci-
alno delo.
28. septemibra lani je bil Slavku
in Konradu postavljen skrbnik za
poseben primer in za prejemanje
družinske pokojnine. Skrbnika sta
postala teta Terezija in stric in Jože
Kostanjevec. Kmalu zatem sta
vložila zahtevek za ureditev pokoj-
nine. Prvo v višini okrog 18 tisoč
tolarjev sta fanta dobila lani de-
cembra. Babica Terezija Preložnik
prejema denarni dodatek.
Terezija in Jože Kostanjevec sta
potem, ko sta postala skrbnika za
poseben primer, hitro zavihala ro-
kave. Hiša Preložnikovih je bila v
zelo slabem stanju, tako da ene
ostre zime ne bi več prenesla. Sku-
paj z vodstvom Centra za socialno
delo in socialnim delavcem Mitija-
nom Turkušem so se lotili dela, saj
ga kljub dobri volji sama ne bi mo-
gla opraviti. Pokazalo se je, da je
hiša v precej slabšem stanju, kot je
sprva kazalo. Stene so se že podira-
le. Za pomoč so zaprosili na več
naslovih. Odziv je bil presenetljiv
in to je dalo Kostanjevčevim in
fantoma, ki sta s svojimi nežnimi
rokami tudi sama veliko naredila
pri obnovi doma, dodatno spodbu-
do. Klic na pomoč so razumeli v
Sekretariatu za družbene dejav-
nosti nekdanje občine Ptuj, Kme-
tijskem, kombinatu Ptuj, kjer je bil
oče zaposlen, v Mercatorju Mipu
Ptuj, krajevni skupnosti Grajena, z
enkratno denarno pomočjo je po-
magal tudi Center za socialno delo.
Terezija Kostanjevec je povedala,
da so se pri obnovi tako izčrpali, da
proti koncu niso imeli niti za kruh,
zato so zelo hvaležni Centru, da
jim je pomagal tudi v najkri-
tičnejših trenutkih. Material in
denar, ki so ga dobili za najnuj-
nejšo obnovo, so skrbno obračali,
tako da so naredili kar se da največ.
Pri tem so delali z roko v roki s
Centrom, saj skrbnik ne more de-
lati sam. Hvaležni so vsem za nese-
bično pomoč.
Zgodbo Preložnikovih smo za
javnost napisali predvsem zato, da
bi spodbudili tudi druge in pove-
dali, da se tudi s srčnostjo, nese-
bičnostjo in dobro voljo da veliko
narediti. S tem, ko bomo Slavku in
Konradu pomagali urediti njun in
babičin dom, jima bomo pokazali,
da družba nanju ni pozabila, da ju
potrebuje. Postala bosta samoza-
vestnejša, občutek, da nista sama,
pa jima bo pomagal premagati sti-
sko, ki jo kljub občutni skrbi še
preživljata, kar se med drugim
kaže tudi v šoli, kjer imata nekaj
težav. Slavko je v osmem razredu
in zelo si želi, da bi ga uspešno
končal ter nadaljeval šolanje v
živilski šoli v Mariboru. Rad bi bil
mesar. Konrad je v tretjem letniku
te šole, uči se za peka. Učitelji, pe-
dagoginji v živilski šoli in OŠ
Hiša v Krievini 13 vpije po obnovi.
Ljudski vrt na Grajeni, socialni
delavec in skrbnika se trudijo, da
bi šolanje uspešno končala.
Hiša v Krčevini 13 je po velikih
mukah za silo usposabljena, ji pa
za kvalitetno življenje še veliko
manjka. V kratkem bo potrebno
obnoviti streho, ki je v zelo kri-
tičnem stanju, na ureditev čaka
tudi kopalnica, stene, ki jih bo po-
trebno pobarvati, električna na-
peljava, da o vodovodu, ki ga ni, ne
govorimo. Z vodo se Preložnikovi
oskrbujejo v bližnjem zajetju, kjer
se odžejajo tudi živali. Pogled na
hišo, v hišo in okolico odpira nove
in nove potrebe.
Za skupnost je ureditev Pre-
ložnikove hiše majhen zalogaj,
zanje pa trenutno neobvladljiv.
Lahko pa ga rešimo, če bomo po-
magali vsi, ki želimo pomagati. Za
streho smo že našli rešitev: s po-
trebnim materialom bo pomagal
Mercator Mip Ptuj, ki je skupaj z
dobavitelji pripravljen organizira-
Foto: Jože Braiii
ti tudi akcijo za ureditev kopalni-
ce. Hvala v imenu družin Pre-
ložnik in Kostanjavec.
Se homo pridružili tudi drugi?
Majda Goznik
Skrbnika Terezija in Jože Kostanjevec z babico Terezijo Preložnik in Slavkom
Preložnikom; starejši, Konrad, je bil ob našem obisku še v ptujski bolnišnici.
Bliža se pust in zato pozabimo na
vse modne zapovedi in trende. Ta
čas zaživimo bolj sproščeno pod
krinko nekoga drugega. Otroci o
svoji pustni maski sanjajo vse leto,
tako da je naloga staršev samo, da
jim sanje uresničimo. Kurenti si
skrtačijo kožuhe in že preganjajo
zimo in kličejo pomlad. Nobenega
vzroka pa ni, da se odpovcmo pust-
nim norčijam zaradi pomanjkanja
idej ali prevelikih stroškov za pustne
šemc. Tem bomo pomagali z nekaj
nasveti.
Kot vedno so velike zakladnice
omare naših babic in dedkov. In kaj
lahko v njih najdemo: dolga široka
krila, plete, razne klobuke, ki jih
sami z nekaj dodatki še popestrimo.
Dedkova stara obleka, tclov ni Is ter
klobuk bodo s pomočjo velikih in
majhnih brčic naredili iz vas pravega
Charlieja Chaplina. Za ta čas so
uporabne vse stare pitžame, ki jih z
malo domišljije spremenite v klovna.
Morda postanete lepa ciganka: do-
volj so dolgo pisano krilo, ruta in
star nakit.
Če pa boste kljub vsemu ostali v
svojih oblačilih, si nadenite rdeč nos,
veliko pisano pentljo, kravato, domi-
selna očala ali razna pokrivala.
PTUJ / KURENTOVANJE '95
^m^^i^^^^ ^^^^^   ^iijij
skih dni
Med svečano otvoritvijo ptujskega karnevala.
Deževno vreme je minulo soboto zal delno okrnilo otvorit-
veni program ptujskega karnevala, ki bo trajal vse tja do
konca tega meseca, saj so se udeleženci morali zateči v karne-
valsko dvorano in tam opraviti večji del otvoritvenih ceremo-
nij.
Te so se začele s prihodom častnega sveta kurentovanja, vo-
dij sodelujočih pustnih skupin ter drugih gostov in članov or-
ganizacijskega odbora, ki so se poprej zbrali v ptujski Mestni
hiši, na prizorišče otvoritve pa so se pripeljali z vlakcem
Ptujčanom.
Po nastopu fanfaristov ter mažoret oh spremljavi Pihalne-
ga orkestra Ptuj je v pozdravnem govoru karnevalske dni
odprl ptujski župan Miroslav Luci. Sledila je predstavitev
programa prireditev, ki se bodo zvrstile v teh dneh, za tem pa
nastop kopjašev iz Markovcev in pokačev iz Podlehni-
ka. Zaplesali in zazvončkljali so tudi kurenti, otvoritveni del
pa je zaključil mimohod pustne skupine škoromati iz Pod-
grada v Brkinih.
Tekst in foto: D. Sterle
Zanimivi škoromati iz Podgrada
PTU J / PETO SREČANJE PRLEKOV "CELEGA SVETA"

Po sobotni dopoldanski otvorit-
veni slovesnosti ptujskih karne-
valskih dni je v popoldanskih in
večernih urah v karnevalski dvo-
rani potekalo peto, tradicionalno
srečanje Priekov "celega sveta".
Srečanje se je pričelo v Mestni
hiši s sprejemom pri ptujskem
županu Miroslavu Luciju ter
krajšim kulturnim programom, v
katerem je nastopil pevski zbor
OS Mladika pod vodstvom Grete
Glatz, hvalnico vinu in goricam je
recitiral Alojz Matjašič, Prlekijo
pa je predstavila občinska mini-
strica za šolstvo, kulturo in šport
Kristina Šamperl-Purg.
"Dragi Prieki in Prlečke iz Prlekije
in preostaliga sveta. Zlo smo veseli, ka
ste si vzeli cajt in se zbrali na Ptuji v
tak vejkem števili," je Prleke v na-
daljevanju v karnevalski dvorani,
kjer jih je bilo zbranih precej več, v
prleškem narečju še enkrat nago-
voril ptujski župan, znanima Prle-
koma dr. Antonu Trstenjaku in
dr. Bratku Kreftu, ki se srečanja
žal nista udeležila, pa so ob njuni
90-letnici izrekli čestitke.
Sledila je predstavitev fundacije
profesorja dr. Antona Trstenjaka,
ki jo je opravil njen predsednik dr.
Ludvik Toplak, sicer rektor mari-
borske univerze, ter dodelitev šti-
pendij tega sklada mladim razi-
skovalcem in institucijam; izbra-
nih je bilo 19, predstavil pa jih je
glavni tajnik fundacije mag. Mi-
lan Lovrenčič.
Ob predaji svečane prleške listine.
Kulturni program je s pesmima
obogatil operni pevec Janez Lo-
trič, igralec Gregor Geč pa je reci-
tiral Leopolda Volkmerja. Temu
je sledil še krajšikoncert Pihalne-
ga orkestra Ptuj. Ob koncu urad-
nega dela srečanja je Miroslav
Luci predal sv^ano prleško listi-
no Alojzu Križmanu, županu
Marproga (Maribora), ki bo gosti-
telj šestega srečanja Priekov "cele-
ga sveta" prihodnje leto.
Ob letošnjem srečanju, ki se ga je
udeležilo kar precejšnje število
Priekov, saj je,bila karnevalska
dvorana polna, so bili udeleženci
deležni še majhne, posebej za to
priložnost polnjene buteljke vina
iz goric Turškega Vrha, ki jih je
pripravil znani-vinogradnik Kon-
rad JanžekoviČ iz Markovcev.
Tekst in foto: D. Sterle
14-ŠPORT
23. FEBRUAR 1995 - TEDNIK
ŠPORTNI PORTRET / NOGOMETAŠ TOMAŽ EMERŠIČ

Nogomet spada med športe, ki so se po velikih vzponih in padcih zopet pričeli prebujati in postajajo na našem območju
zopet zanimivi. Kljub krizi v klubih pa je bilo veliko igralcev, ki so nastopali za ekipe v prvi slovenski nogometni ligi. Med
te vsekakor sodi Tomaž Emeršič, ki je v letošnji tekmovalni sezoni prestopil v NK Dravo.
TEDNIK Tomaž, igral si pri
Muri. Zakaj si se vrnil v matični
klub?
T. Emeršič: "Pri Muri sem nasto-
pal dve leti. Zadnjega pol leta sem
igral manj zaradi spora s tedanjim
trenerjem Šoškičem, ki je imel do ne-
katerih igralcev čuden odnos. Zato
sem se odločil za vrnitev v Dravo."
TEDNIK Si imel še kakšnedruge
ponudbe?
T. Emeršič: "Bile so tudi boljše
ponudbe, a zaradi stanja, ki sem ga
doživel zadnjega pol leta v Murski
Soboti, sem se odločil, da bom leto
dni igral za Dravo ter si opomogel od
pritiskov Šoškiča. Verjetno se bom
vrnil na prvoligaško sceno."
TEDNIK Kako so te v Murski
Soboti sprejeli navijači Mure?
Kakšno je bilo vzdušje na stadionu?
T. Emeršič: "Navijači so me spre-
jeli zelo dobro. Razumel sem se z
igralci in navijači, saj so nas navijači
spremljali tudi na gostovanjih.
Vzdušje na tekmah v Murski Soboti
je enkratno."
TEDNIK Katera tekma se ti je v
dresu Mure najbolj vtisnila v spo-
min?
T. Emeršič: "To je bila tekma v
Beltincih z ekipo domačega Po-
trošnika. Takrat sem dosegel tudi
edini, ampak zmagoviti zadetek za
Muro. To so pravi derbiji in prek-
murski se ne pozabijo tako hitro. Tu
je veliko navijačev iz obeh tabvorov,
ki živijo za derbi že dalj časa pred tek-
mo. Na takšnih tekmah pride do vse-
ga - od navijanja do merjenja moči po
tekmi, do stav itd. Igralci poskušamo
dati prav vse od sebe. Takrat se poz-
nanstva za devetdeset minut
končajo."
TEDNIK Okrepil si domačo
Dravo, ki je v letu dni naredila sun-
koviti preskok - od medobčinske
lige prek tretje lige v drugo. Je bilo
mogoče to prehitro?
T. Emeršič: "Naredili so ogromen
korak, mislim, da je bilo skoraj prehi-
tro. V dveh letih so nogometaši Drave
postali drugoligaški igralci. Igralciso
neizkušeni, niso navajeni tako inten-
zivno trenirati. Pozna se utrujenost.
Okrepitev je bilo po mojem mnenju
premalo."
TEDNIK V jesenskem delu
prvenstva ste igrali spremenljivo.
Ali obstaja možnost osvojitve tiste-
ga mesta, ki vodi k direktnemu ob-
stanku, ali pa vsaj mest za igranje
kvalifikacij?
T. Emeršič: "Možnost vsekakor
obstaja. Neverjetno smo izgubljali
točke tako na igrišču kakor za zelono
mizo. Nekaj točk smo izgubili tudi
zaradi neizkušenosti, saj smo kar v
nekaj tekmah dobivali zadetke v
zadnjih minutah."
TEDNIK Kaj meniš o ptujskem
nogometnem občinstvu in pravih
navijačih?
T. Emeršič: "Vsekakor je drugače
igrati, ko te vzpodbuja veliko navi-
jačev. Žal smo res imeli pravo navi-
janje le na zadnji tekmi, čeprav navi-
janje ni bilo slabo tudi na prejšnjih
tekmah. Vidi se, da hoče občinstvo
imen stabilnega drugoligaša. Z leti bi
se lahko ta drugoligaš vključil v prvo
slovensko ligo, navijači bi takrat bili
še številčnejši in glasnejši."
TEDNIK Če primerjava Muro in
Dravo predvsem organizacijsko -
kaj manjka Dravi, da bi bila stabilni
drugoligaš?
T. Emeršič: "Mislim, da primerja-
veskorajdanebimoglobiti,prav tako
kot ne med Muro in Mariborom. Pri
njih je vse organizirano, odpadejo
problemi z opremo, igralci razmišlja-
jo predvsem o treniranju in igranju."
TEDNIK Ali je to možno v Ptuju?
T. Emeršič: "Kljub temu da se
vodstvo izjemno trudi, je težko. Mis-
lim, da Drava sama tega ni sposobna,
morali bi dobiti podporo mesta in
občine. Razen rokometa je nogomet
tisti, ki zbere veliko gledalcev, in ti si
želijo kvalitetnega nogometa. Brez
podpore okolja, v katerem živiš in
treniraš in ki ga predstavljaš po vsej
državi, ne gre, bi pa lahko bili deležni
več pomoči."
TEDNIK Kako se z bratom Mila-
nom ujemata v igri?
T. Emeršič: "Kar dobro,čeprav se
na tekmah tudi dostikrat 'skregava'.
To ni pravi prepir, pač pa v prizade-
vanju, da bi bolje igrali."
TEDNIK S kakšnimi mislimi
boste krenili v spomladanski del
prvenstva? Na domačem igrišču
imate tekmo več, toda že v prvem
kolu je nasprotnik jesenski prvak
Era Šmartno.
T. Emeršič: "Era Šmartno je zelo
dobra ekipa, kar je pokazala v dose-
danjem drugoligaškem tekmovanju.
Če hočemo obstati v drugoligaški
konkurenci, moramo to prvo tekmo
zmagati. Možnosti za obstanek vsee-
no imamo. Igralski kader je dober,
potrebovali pa bi vsaj dva kvalitetna
igralca, da bi vse skupaj bolje funk-
cioniralo. Naša želja vsekakor je, da
bi dosegli osmo mesto, ki nosi direkt-
ni obstanek v drugi ligi, ali vsaj kvali-
fikacije. Pred nami je še petnajst kro-
gov in upam, da nam bo uspelo doseči
želeni cilj."
Danilo Klajnšek
Rung-fvvOŠPodlehilik
Mladi Podlehniiani so pod vodstvom M.Prosenice že opravili prve izpite.
V osnovni šoli Podlehnik trenira kung-fu pod vodstvom Milana Prosenice
devetindvajset učencev in učenk iz vseh razredov. Učijo se osnovne veščine.
Imeli so že prve izpite in vsi so jih dobro opravili, vse bolj pa se približujejo
naslednji izpiti in tekmovanja. Trening traja po eno uro vsak torek in četrtek
ob 16. uri.
Petra Štrucl
Ipoitne vesti
NOGOMET
Aluminij - Rudar
3:3(3:2)
Nogometaši Aluminija so tudipro-
ti drugemu slovenskemu ligašu po-
kazali zelo dobro igro. Že v šesti
minutijeEmeršičzastreljalenajst-
metrovko. Tudi po tej neizrabljeni
priložnosti so bili domačini v rahli
terenski premoči. Plod takšne igre
sta bila dva zadetka v merži ve-
lenjskega vratarja Stankoviča.
Najprej je iz prostega strela z raz-
dalje okrog 25 m domači igralec
Pavlic zadel zgornji desni kot, ne-
kaj minut za tem pa je Žitnik
povišal vodstvo. Gostje so potem v
sedmih minutah rezultat izenačili
■ oba zadetka so dosegli iz enajst-
metrovk, strelca pa sta bila
Ekmečič in Komar. Dve minuti
pred koncem prvega pol časa pa je
Franci Fridl še v tretje premagal
velenjskega vratarja.
Po številnih menjavah na obeh
straneh je bila igra v drugem polčasu
enakovredna. Na obeh straneh je bilo
še nekaj priložnosti za zadetek, a so le
gostje uspeli rezultat izenačid.
Izid je realen odsev igre. Zopet
smo videl dokaj dober nogomet. V
skrbeh bi morali biti gostje, saj se
zanje prvenstvo prične že čez deset
dni.
Pred 100 gledalci je srečanje zelo
dobro vodil sodnik Kline iz Ptuja.
Danilo Klajnšek
MALI NOGOMET MNZ
PTUJ
IL liga-playoff
Rezultati tekem 3. in 4. kola: Gos-
tišče pri Tonetu - Vitomarci 1:4, Zi-
darstvo Zamuda Macho - Bistro Mi-
lena 2:3, Butik Ivana - Sara 3:0 p.f,
Gostišče pri Tonetu - Zidarstvo Za-
muda Macho 6:0, Bistro Milena - Bu-
tik Ivana 1:2, Vitomarci - Sara 6:1.
1. VITOMARCI................4 4 O O 20:2 8
2. BUTIK IVANA.............4 3 O 1 8:4 6
3. GOST. PRI TONETU ...4 2 0 2 12:10 4
4.SARA..........................4 1 1 2 7:13 3
5. BISTRO MILENA........4   1 0 3 7:17   2
6. Z. ZAMUDA MACHO... 4   O 1 3 7:15   1
Razpored tekem zadnjega, S.
kola: sobota, 25. februarja, ob 19. uri
v športni dvorani Mladika Ptuj: Zi-
darstvo Zamuda Macho - Vitomarci,
Butik Ivana - Gorišče pri Tonetu,
Sara-Bistro Milena.
Branko Lešnik
KEGLJANJE
Uspešni nastopi
Ptujčanov
Tekmovanje se nadaljuje tudi v
medregijski kegljaški ligi, kjer
uspešno nastopajo kegljačiptujske
Drave. Ti so v 9. kolu na težkem
kegljišču Lendave s 6:2 premagali
ekipo Lokomotive. Za Dravo so
dosegli tele rezultate: Seruga 818,
Vranješ816, Ilič 735,Haladea 781,
Susanj 733 inAmuš 834 (slednji je
bil najboljši posameznik
srečanja). Nekoliko nepričakova-
no pa so v naslednjem kolu izgubili
v Slovenj Gradcu proti
zadnjeuvrščeni ekipi Palome s 7:1
(Amuš 761, Vranješ 749, Ilič 752,
Seruga 845, Cuš 801 in Haladea
787).
Do konca lige so ostala še štiri
kola. Ptujski kegljači se bodo 5.
marca v Lendavi pomerili z Mi-
klavžem, 18. marca v Radencih z
ekipo Prepolj, 26. marca v Slove-
skih Konjicah z Rušami in v
zadnjem kolu 15. aprila v Lendavi
proti domači ekipi Nafte.
Kot je povedal tehnični vodja
Alojz Šeruga, realno pričakujejo še
štiri točke, kar bi bilo verjetno dovolj
za uvrstitev na 4. mesto. To pa bi bil
tudi največji uspeh ekipe v tej konku-
renci. Še toliko večji, če vemo, da
imajo izredno težke razmere trenin-
ga in da morajo vsa srečanja spraviti
na "tujih" kegljiščih. To pa je za pano-
go, ki ima na Ptuj u že več kot 40-letno
tradicijo in ki je že leta 1958 imela v
Pepci Kosi članico slovenske kegl-
jaške reprezentance, dokaj mačehov-
sko.
Številna priznanja posameznikom
skozi desetletja kegljanja na Ptuju ter
obljube in moralna podpora raznih
funkcionarjev so daleč premalo za
razširitev 2-steznega kegljišča v 4-
stezno. To pa ob številnih vlaganjih v
prenekateri športni objekt ne bi
zahtevalo nedoseljivega zneska, le
volja je potrebna. Te pa glede na
omenjeni odnos še bolj primanjkuje
tudi pri samih keljačih, ki le s težavo
zberejo potrebna na sredstva za kritje
stroškov tekmovanj.
Silva Razlag
PLANINSKI KOTIČEK
Po Jurčičevi poti
PD Ptuj vabi planince in ljubitelje gora na 2. pohod
pojurčičevi poti od Višnje Gore do Muljave. V deželo
desetega brata se bomo podali v soboto, 4. marca. Od-
hod posebnega avtobusa bo z avtobusne postaje Ptuj
ob 6. uri.
Vrnitev do 20. ure.
Prijave s plačilom v pisarni PD Ptuj do torka, 28. februarja.
Vodila bosta Uroš Vidovič in Alenka Zorko.
NOGOMET

Priprave na novo sezono so 8. januarja pričeli tudi nogometaši ptujske
Drave, ki nastopajo v drugi slovenski ligi. Njihov položaj na lestvici ni
ravno razveseljiv, saj zaostajajo za mestom, ki daje možnost diektne-
ga obstanka v ligi (8. mesto), bolj kot za mestom, kivodiv kvalifikacije
in morebitno ohranitev drugoligaškega statusa (10. mesto). Na spore-
du je "samo" petnajst pomladnih kol, seveda pa se lahko konča bolje,
kot kaže sedaj.
Ker se zavedajo pomembnosti,
so v NK Drava pričeli zgodaj vadi-
ti pod vodstvom trenerja Osmana
Zenunoviča, ki je člansko ekipo
vodil nekaj zadnjih kol. Iz kluba so
odšli Sašo Gajser, Cener in Volk
(slednji v vojsko). Ali bo ekipa,
večinoma sestavljena iz lastnih
igralcev, lahko izborila težko žele-
ni obstanek v drugoligaški konku-
renci? Potrebno bo trdo delati, se
boriti, na koncu koncev imeti
srečo in vsaj pošteno sojenje. V je-
senskem delu so se igralci verjet-
no kaj naučili. Igrati je potrebno
do zadnje sekunde. Marsikje so jih
oškodovali sodniki, na nekaterih
tekmah pa so povsem odpovedali.
Drava je imela in bo še imela za
sabo veliko privržencev. A prija-
teljska srečanja so eno, prvenstvena
pa povsem nekaj drugega. Nogome-
taši Drave bodo že v prvem pomlad-
nem kolu gostili vodečo ekipo Ere
iz Šmartna. Na domačem igrišču
bodo imeli eno srečanje več. Z nabi-
ranjem točk pride do samozavesti.
V drugi ligi praktično ni ekipe, za
katero bi ptujski nogometaši zaos-
tajali po kvaliteti.
Ekipa Drave.
V klubu se zavedajo situacije in
bodo postorili vse, da bi ohranili
drugoligaški status, kar je izredne-
ga pomena za Ptujsko in Dravsko
polje.
Danilo Klajnšek
LJUTOMER / KONJENIŠKI KLUB
Knsctčiso
pripravlfeni
Na rednem letnem zboru KK Ljutomer so člani pregledali delo, kije bilo
zanje jubilejno, saj so praznovali 120. obletnico prvih kasaških dirk na
slovenskih tleh. Oh tej priložnosti so organizirali vrsto uspešnih priredi-
tev, med njimi slovenski kasaški derhi, razstavo slovenskih kasačev in ev-
ropsko prvenstvo voznikov amaterjev FEGA T.
V ljutomerskem klubu so veseli
nove ureditve pokrite tribune za
tehnično osebje ter za 300 gledal-
cev. Razširili so tudi temovalno ste-
zo in tako lahko sedaj starta deset
konjev v eni liniji.
Letos bodo organizatorji prve
kasaške dirke na velikonočni pone-
deljek, 17. aprila, v tej temovalni se-
zoni pa bodo pripravili osem
kasaških bojev (ena tekma pa bo na
stadionu v Gornji Radgoni v okviru
jesenskega kmetijskega sejma).
Na uvodni kasaški preizkušnji 17.
aprila bodo razglasili tudi najboljše
slovenske klube in posameznike.
Na tradicionalnem kujskem batu v
Radencih so rejcem in tekmovalcem
iz ljutomerskega kluba podelili nekaj
posebnih nagrad. Dobiliso jih Mirko
ŠonajazaAnabel,konja,ki jebil dru-
gi med dvolemiki v Sloveniji. Poseb-
no priznanje kluba je prejel Albatros
Marka Slaviča ml. za zmago na
prvenstvu triletnikov v Gornji Rad-
goni. Albatros je v lanski sezoni dose-
gel vrsto zmag in je gotovo med naj-
večjimi favoriti za letošnji kasaški
derbi. Marko Slavič ml. je dobil priz-
nanje kot najboljši voznik. Naslov je
ubranil že letos, saj se je zelo dobro iz-
kazal na novoletni tekmi na Dunaju z
uvoženim kasačem Charilijem Som-
mollijem. Tudi v letošnji sezoni se
obetajo zanimivi kasaški boji in novi
kilometrski časi. Na Dunaju se je do-
broodrezal tudi Soluman Janka Ma-
kotra iz Ljutomera. Posebno nagra-
do ljutomerskega kluba sta prejela
konja Duras Jožeta Sagaja, ki je
osvojil slovenski pokal, in Leona
Slavka Makovca, ki je osvojila šam-
pionat Slovenije.
MS
ODBOJKA
Ptuj - Radenci
3:0
člani Ptuja so dobili srečanje
brez boja, kajti gostujoča ekipa iz
nerazumljivih razlogov ni prispe-
la na tekmo, tako da je glavni sod-
nik popetnajstih minutah čakan-
ja odpiskal konec.
V naslednjem kolu bodo igralci
Ptuja gostovali v Vuzenici.
ŠENTVID-
IVIARSEL1:3
Kar dobri dve uri je trajal dvo-
boj dveh izenačenih ekip. Igralke
Marsela so srečanje začele zelo
prepričljivo. Bile so učinkovite z
napadalnim blokom in igrale za-
nesljivo v polju. Domačinke so
poizkušale s številnimi menjava-
mi in izkoristile tudi oba odmora,
vendar nikakor niso prišle do
prave igre ob mreži, tako da so
dvoboj zasluženo dobile igralke
Marsela.
V soboto se bodo v športni dvo-
rani Mladika ob 17. uri igrlke Mar-
sela srečale z ekipo iz Šoštanja.
ODBOJKARSKI
TEDEN
Od 11. do 18. februarja je pote-
kal pravi odbojkarski teden, saj
sta Športni zavod Ptuj in Odboj-
karski klub Ptuj organizirala
občinsko prvenstvo v odbojki za
starejše pionirke in pionirje
osnovnih šol, prvenstvo srednjih
šol in rekreacijsko tekmovanjeza
pokal Ptuja. Vse tekme so pote-
kale v športni dvorani Center,
srečanja pa so vodili sodniki Od-
bojkarskega kluba Ptuj.
Rezultati-učenke: 1. OŠ Breg,
2. OŠ Kidričevo, 3. OŠ Olge Me-
glic; učenci: 1. OŠ Breg; 2. OŠ
Olge Meglic, 3. OŠ Kidričevo, 4.
OŠ Cirkovce, 5. OŠ Markovci in 6.
OŠ Hajdina; dijakinje: 1. Srednja
ekonomska šola, 2. Srednja kme-
tijska šola, 3. Gimnazija; dijaki: 1.
TES, 2. Gimnazija, 3. Poklicna, 4.
SrednjA ekonomska, 5. Kmetij-
ska. Prvouvrščena ekipa dijakinj
in dijakov se je uvrstila na regijsko
tekmovanje, ki bo 7. marca v dvo-
rani Center v Ptuju..
Na tekmovanju za pokal mesta
Ptuja je sodelovalo pet ekip: Kun-
gota, Radix, Osnovnošolci,
Osnovnošolke in Tehnična elektro
strojna šola. Zmagovalna ekipa
TES je prejela pokal.
LZ.
TEDNIK -23. FEBRUAR 1995
ŠPORT IN POSLOVNA SPOROČILA -15
ŠPORTNE
VESTI
ATLETIKA • Doki
zmagal v Miinchnu
Na mednarodnem atlet-
skem dvoranskem mitin-
gu v Munchnu se je med
številne zmagovalce iz Slo-
venije uvrstil tudi ptujski
atlet Dejan Doki. Zmagal
je v suvanju krogle in to z
rezultatom 15 metrov in 94
centimetrov.
V Ljubljani pa je bilo
državno dvoransko
prvenstvo za mlajše mla-
dinske kategorije, na kate-
rem je Mlakarjeva z 8,20 se-
kunde osvojila tretje mesto
v teku na 60 metrov. (Lk.)
ROKOMET # Nova
zmaga Ormožanov
V soboto in nedeljo so
odigrali tekme rednega
kroga v drugih državnih
moških rokometnih ligah.
Pomembnejši rezultati:
Pomurka - Velika Nedelja
24:19, Ormož - Dol Hrast-
nik 25:17, Polet - Brežice
25:15, Radeče Papir-Krog
30:29 in Celje - Mladinec
24:19. V vodstvu je Interi-
er iz Krškega dve točki
pred Pomurko iz Bakov-
cev.
BOKS • Zavec se je
vrnil v matični klub
Uspešni ptujski boksar
Dejan Zavec se je v
prejšnjem tednu iz Boksar-
skega kluba Ptuj vrnil v
Šolo boksa Breg, svoj
matični klub. Boštjan Ke-
rin pa je nastopil v Ljublja-
ni in v borbi prve lige pre-
magal domačina Perka.
Oba boksarja z Brega sta
kandidata za nastopa na
svetovnem prvenstvu v
Berlinu in za mednarodni
turnir v Benetkah. (Lk.)
BOKS OPtujčani slavi-
li v Ljubljani
V soboto, 18. februarja,
je bilo v Ljubljani tretje
kolo prve državne boksar-
ske lige Slovenije, ki so se
je udeležili ptujski boksar-
ji v spremstvu novega
predsednika BK Ptuj
Franca Meznariča, pozna-
negaptujskega podjetnika,
insskupinokurentov. Ku-
rent i so na tej športni prire-
ditvi poskrbeli za nepozab-
no vzdušje v dvorani in
poželi aplavz, ki bo sodelu-
jočim in njim ostal v nepo-
zabnem spominu.
Ptujski boksarji so na
tekmovanju dosegli prvo
mesto (16 točk) in tako
povečali prednost na lest-
vici. Za Ptujčane je tekmo-
valo osem boksarjev:
Žemljic, Rakuša, Trelc,
Holc, Arnuš, Novkovič,
Horvat in Flajšer. Zlasti so
izstopili Holc, Arnuš,
Flajšer, Novkovič in še po-
sebej slovenski prvak Bo-
ris Horvat, ki je s svojo teh-
niko dokazal, da sodi v sam
vrh slovenskega boksa.
TENIS / Galun v polfi-
nalu, Krajnc v četrtfmalu
Mlada igralca TK Ptuj
sta odlično nastopala na
odprtem prvenstvu Slove-
nije do 12 let v Trzinu pri
Ljubljani. Rok Galun je v
prvem kolu premagal
Simta (Branik Maribor)
6/3 7/5; Kiki Krajnc pa
Luka Laha (ŠTK Velenje)
4/6 6/1 6/2. V drugem kolu
je Galun premagal Arnuša
(Radovljica) 6/2, 6/0;
Krajnc pa 3. nosilca
Župevca (Novo mesto) 6/7,
6/4, 6/2. V četrtfinalu je
žreb določil, da se morata
za vstop v polfmale mlada
Ptujčana pomeriti med se-
boj. Po izenačeni igri je to-
krat v treh setih 6/7,3/6,6/1
znmagal Rok Galun.
Galun se je nato v polfi-
nalu pomeril s 1. nosilcem
turnirja Ivanovičem (ŠTK
Velenje) ter po uri in pol iz-
gubil 6/1, 6/3. Ivanovič
tudi v finalu ni dovolil pre-
senečenja ter jepremagal 2.
nosilca Puclja 6/2,6/2.
Turnir v Trzinu se po
novem tekmovalnem pra-
vilniku TZS šteje za slo-
vensko jakostno lestvico
do 12 let, na kateri bosta
mlada Ptujčana uvrščena
med osem najboljših
naraščajnikov. Njunega
največjega uspeha smo
tudi zato zelo veseli.
TK
STRELSTVO      •
Končana slovenjegoriška
liga
V petek, 17. februarja, je
bilo v Juršincih osmo,
zadnje kolo lige in nastopi-
lo je 35 strelcev.
Vrstni red: l.SD Gomila
{. - 614 krogov, 2. SD
Zeljka - 584 krogov, 3. SD
Trnovska vas - 578 krogov.
Posamezno: Bogdan
Zelenko, Dornava - 159
krogov, Majda Raušl, Go-
mila J. -156 krogov, Janko
Berlak,GomilaJ.-154kro-
gov, Ivan Reberc, Zeljka J.
-153 krogov, GustiŠtebih,
Gomila J. -153 krogov.
Končni vrstni red -
ekipno: l.SDBomilaJ.I.-
4725 krogov; 2. SD Dorna-
va I. - 4617 krogov; 3. SD
Željka I. - 4506 krogov; 4.
SD Trnovska vas I. - 4301
krogov; 5. SD Dornava II.-
3898 krogov; 6. SD Gomila
X. II. - 3690 krogov; 7. SD
Zeljka II.- 3647 krogov; 8.
SD Trnovska vas II. - 3298
krogov.
Skupno je v ligi nastopi-
lo v posamezni konkurenci
46 strelcev in strelk.
Končni vrstni red - po-
samezno: Bogdan Zelen-
ko, Dornava - 1227; Alojz
Raušl, Gomila J. - 1218;
Franc Čeh, Dornava -
1167; Janko Berlak, Gomi-
la J. 1158; Darko Pavlin,
Željka J.-1142.
H.J.
NOGOMET
Dravtt^Mfifilior Branili 0:1 ((k(A
Nogometaši Maribora, ki so po
jesenskem delu prvenstva v
prvi slovenski nogometni ligi
pri vrhu, so zopet razočarali.
Tokrat ljubitelje nogometa v
Ptuju. Mogoče bi lahko rekli,
da domači nogometaši renomi-
ran m gostom niso pusti, raz-
viti igre.
Igra je bila dokaj izenačena in
moška. Igralci Drave so pokazali,
da je nanje potrebno računati v
borbi za mesta, ki bodo pomenila
obstanek, še posebej če bodo na
vsaki tekmi nastopili s takšnim
pristopom kot proti maribor-
skim "vijolicam". Edini zadetek
je v 68. minuti igre dosegel dose-
gel Zidan. Moramo pa zapisati,
da se je pri trčenju z mariborskim
napadalcem resno poškodoval
domači vratar Klinger in so ga
moriali prepeljati v bolnišnico.
Pred 200 gledalci je srečanje do-
bro vodil Grabar iz Ptuja.
DRAVA-BAKOVCI 5:1
(2:1)
Nogometaši ptujske Drave so
na igrišču v Stojncih zanesljivo
odpravili tretjeligaša Bakovce, ki
v svoji ligi visoko kotira. Gostje
"so res povedli, to pa je bilo vse,
kar so na tekmi pokazali. V
vrstah Drave je nastopil tudi
igralec Rade Boškovič, ki je prej
igral za NK Titograd, trener
domačih pa je v igri imel tudi tri
mladince.
Igralci Drave resno trenirajo in
se pripravljajo za prvo tekmo v
drugoligaški konkurenci proti
ekipi Ere Šmartno, ki bo 6. marca
na ptujskem stadionu. Opazno je
dvigovanje forme, kar je pred
startom prvenstva vsekakor raz-
veseljivo. Proti Bakovcem so za-
detke dosegli Tomaž Emeršič 3
ter Milan Emeršič in Boškovičpo
enega. Pred 200 gledalci je
srečanje zelo dobro vodil sodnik
Doki.
•» Danilo Klajnšek
ROKOMET
Drava * Rudiis 23:30 (9:15>
PTUJ - Športna dvoraiM Ceiitei> g|yikiiiii M
DRAVA: Valenko, Osterc 3, Ter-
buc, Belšak 2, Hmjadovič 3, A.
Potočnjak 1, N. Potočnjak, Vugri-
nec 10, Mlakar, Pisar 1, Mešl 3 in
Mikolič.
V zelo pomembnem srečanju za
obe ekipi so bili tokrat boljši igral-
ci gostujoče ekipe iz Trbovelj in si
priigrali mesto v igranju za prvaka
Slovenije, medtem ko domačim
igralcem ostane deseto mesto in
dve točki v boju za obstanek v prvi
slovenski rokometni ligi.
Na domači klopi ni bilo trenerja
Starkla, toda kljub temu igra ni
bila boljša. Gostje so zelo izkušena
ekipa z nekaj dobrimi posamezni-
ki. Samo na začetku srečanja jebila
igra enakovredna in izenačena,
nato pa so pobudo prevzeli gostje
in v 14. minuti imeli pet zadetkov
prednosti. Domači so v obrambi
igrali zelo slabo ter dovolili gos-
tom, da so zadevali kot za šalo. V
napadu so igrali prepočasi ter jih
prehitro in stihijsko zaključevali.
Tri vratnice, zastreljana sedemme-
trovka Hrnjadoviča ter dve neiz-
rabljeni 100 % priložnosti Mešla so
bile preveč, da gostje tega "darila"
nebi vzeli.
V drugem polčasu so domači
pričeli bolj podjetno, vendar samo
dvanajst minut. Nato so bili gospo-
darji na igrišču gostje. V 40. minuti
so se domačini gostom približali
na samo pet zadetkov razlike, v
protinapadu je Mešl nastreljal vra-
tarja, nato je domači vratar Mlakar
ubranil še tri strele. Žal pa
domačini niso izkoristili tega, da
bi se resneje približali gostom. Po
tem preblisku so gostje imeli že de-
vet zadetkov prednosti, domačini
pa so le uspeli rezultat znižati.
Dravi ostane tako borba za obsta-
nek, ki bo zelo težka, saj so že včeraj
nastopili proti ekipi Šarbeka v Li-
tiji.
•o Danilo Klajnšek
JUDO
Odličen dosežek
Oamlana Petka!
Uspešni judoist iz Gorišnice Damjan Petek se je znova izkazal. Na
drugi tekmi za svetovni pokal v avstrijskem Leondingu je v katego-
riji do 95 kilogramov s tremi zmagami in dvema porazoma osvojil
sedmo mesto ter tako praktično izpolnil normo za nastop na evrop-
skem in svetovnem prvenstvu. Damjan je opravil s predstavniki
Nemčije, Švedske in Kitajske, izgubil pa s tekmovalcema iz Japon-
ske in Brazilije.
^l.k.
16- NASVETI
23. FEBRUAR 1995- TEDNIK
Kuharski nasveti
Danes bomo pripravili brioše, sadni kruh in tirolske zavitke.
BRIGŠI:
Potrebujemo:
- / kg moke
-3 jajca
-1 -1,5 dag soli
-12 dag sladkorja
-10 dag margarine
-1/21 mleka
- limonina lupina
- 4 dag kvasa
Pristavimo kvas. Moko presejemo v
skledo in jo solimo. Dodamo vzhajan
kvas. Jajca, sladkor in margarino pe-
nasto umešamo in prilijemo mleko.
Vse skupaj počasi prilivamo moki in no
hitro mešamo. Gnetemo tako dolgo,
da se testo odlušči od posode in roke.
Testo mora biti bolj gosto. Pustimo, da
vzhaja 1 uro. Nato naredimo iz njega
brioše. Iz testa lahko naredite tudi
žemljice, rogljičke, soljence in podob-
no. Pripravljeno pecivo premažemo z
beljaki, potresemo s kristalnim slad-
korjem, soljence pa s soljo in pustimo
na pomaščenem pekaču ponovno
vzhajati. Noto pecivo spečemo.
SADNI KRUH
Potrebujemo:
Testo:
-15 dag margarine
-5 jajc
- 20 dag sladkorja
- 25 dag moke
-1 pecilni prašek
-1 zavitek vaniljinega sladkorja
-2 žlici ruma
- 8 dag rozin
-12 dag orehov
-10 dag fig
-10 dag čokolade
-10 dag suhih sliv
Rozine novložimo z rumom. Slive
operemo in jih prevremo, dobro oce-
dimo in izločimo koščice. Potem vse
suho sadje narežemo na drobno.
Margarino penasto umešamo, ji do-
damo rumenjake, pol sladkorja in va-
niljin sladkor. Vse skupaj mešamo, da
dobro naraste. Iz beljakov stepemo trd
sneg, vanj pa počasi stepamo preos-
tanek sladkorja. Rumenjakom doda-
mo polovico moke s pecilnim
praškom, dodamo polovico snega in
polovico sadje. Nato dodamo še pre-
ostanek vseh sestavin. Testo damo v
dobro pomaščen pekač. Sega naj ne-
koliko čez polovico. Pečemo 20 minut
pri temperaturi 1 20C, nato še 20 - 30'
pri temperaturi 150 - 1 70C. Dobro
ohlajeno sladico narežemo na rezine
in ponudimo k čaju in kavi.
TIROLSKI ZAVITEK
Potrebujemo:
-1 masleno testo
(za 10 oseb 60 dag testa)
-1/2 jajce za mazanje
- sladkor za posip
Nadev:
-1.20 kg jabolk
-14 dag sladkorja
-12 dag orehov
- 5 dag rozin
- cimet, 1 vaniljin sladkor
Mosleno testo razvaljamo na 3 - 4
mm debelo v obliko pravokotniko. V
sredino damo v podolgovatem
kupčku na krhlje narezane labolka.
Potresemo jih s sladkorjem, cimetom
in grobo narezanimi orehi in rozinami.
Testo zavijemo z obeh strani čez na-
dev. Po sredini lahko zavitek okrasimo
z ozkimi, počevno položenimi trakovi
testa. Vse skupaj premažemo z jajcem
in spečemo pri temperaturi 180 -
200C.
Nada Pignar,
učiteljica kuharstva
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE -VII.
O itevrozcrn
Na jpogosteiši zaščitni mehanizmi duševnosti:
1. Kompenzacija:
Značilno za kompenzacijo
je, da skuša oseba zaradi
neuspeha ali ovir na nekem
področju doseči uspehe na
drugem področju in se tako
izogniti neprijetnim občut-
kom manjvrednosti. Danes
običajne oblike kompenza-
cije so hlastanje po materi-
alnih dobrinah, bogastvu,
velikem avtomobilu, moči
in prestižu.
Neuspeh, zaradi katerega
se ljudje zatekajo h kom-
penzaciji ali drugim zaščit-
mm mehanizmom, včasih
ftima realne podlage. Tako
jč možno, da je nekdo na vi-
dez povsem uspešen, kljub
temu pa ima občutek, da ni
uspešen, ker so njegova
pričakovanja in zahteve
daleč nad doseženim cil-
jem. V družbi, ki pripisuje
uspehu velik pomen in po-
veličuje uspešne posamez-
nike, je te vrste kompenza-
cije posebno veliko.
Poseben vidik kompen-
zacije je nadkompenzaci-
ja.
Pri kompenzaciji človek
razvija neke druge lastnosti
in sposobnosti, pri nad-
kompenzaciji pa je drugače
- tu poskuša človek nado-
mestiti in preseči pri-
manjkljaj prav naoviranem
področju.
2. Racionalizacija: To je
prav tako ena izmed oblik
reagiranja na duševne pro-
bleme in stiske. O njej go-
vorimo takrat, ko skušačlo-
vek razumsko opravičevati
svoj neuspeh ali nemoč in
zvaliti krivdo na druge ali
pa pod pretvezo raznih
"ideologij" in "življenjskih
nazorov" dopoveduje sebi
in drugim, da tistega, česar
ni dosegel, sploh ni hotel
doseči; cilj da je tak, da ga v
normalnih okoliščinah
sploh ni mogoče doseči, da
ga ne morejo doseči niti
drugi ljudje, da bo dosežen
kdaj drugič ipd.
3. Identifikacija: To je
eden izmed važnih načinov
reagiranja naše duševnosti
in pomeni istovetenje z
drugo osebo, skupino ali
idejo. Posebno značilen je
ta pojav pri otroku, saj vidi-
mo, da prevzema velik del
vedenja in vrednot od
staršev in vzgojiteljev prav
zaradi identifikacije (pois-
tovetenja) z njim, kar
močno olajša vzgojni pro-
ces in oblikovanjeotrokove
osebnosti.
Po drugi strani pa je iden-
tifikacija zaščitni mehani-
zem. Človek utegne
zmanjšati svoje občutke
strahu, osamljenosti ali
nemoči, če se zapiše tistim,
ki so uspešni in močni, če
postane del njih ali jih po-
snema; seveda se tedaj
hkrati odreče delu samega
sebe.
4. Represija: Povedali
smo že, da človek lahko
blokira spontane pojave v
svoji duševnosti, izrine ne-
prijetne ali neprimerne
želje, misli in čustva iz za-
vesti (v podzavest). Tudi
proces izrivanja (represije)
podobno kot drugi meha-
nizmi ni hoten oz. zaves-
ten. Poleg tega je pri nevro-
zi izrinjeno samo na videz
pozabljeno in se skuša ved-
no znova "pritihotapiti"
nazaj v zavest, navadno v
zelo spremenjeni obliki.
Tak primer je človek, ki si
mora zaradi izrinjenih
podzavestnih občutkov
krivde kar naprej umivati
roke.
•0^ Mag. Bojan Sinko
KMETIJSKA ŠOLA PTUJ / POKLIC KMETOVALKA GOSPODINJA
Številne možnosti zaposlitvi^
me m
Na Kmetijski šoli Ptuj izvajamo že drugo leto poklicni program kmetovalka gospodinja. To je triletni program, zanimiv in
perspektiven zaradi svoje široke strokovnoizobraževalne vsebine in številnih možnosti zaposlitve. Žal pa ugotavljamo, da
osnovnošolci in njihovi starši premalo poznajo vsebino izobraževanja in možnosti zaposlitve s tem poklicem.
Program kmetovalka gospodinja ni
namenjen samo dekletom, ampak
se vanj lahko vključijo tudi fantje.
Sploh pa ni namenjen samo tistim,
ki želijo delati na kmetiji, ampak
tudi tistim, ki se nameravajo zapos-
liti. Zaposlijo se lahko v kuhinjah
manjših gostinskih lokalov, v tek-
stilni dejavnosti ali pa se samoza-
poslijo doma s katero od speci-
fičnih dopolnilnih dejavnosti, ki
jim lahko postane glavni vir zas-
lužka (biovrtnarjenje, predelava
kmetijskih izdelkov, pletenje,
šivanje...).
Program temelji na strokovnem in
praktičnem znanju. Najpomemb-
nejši strokovni predmet je GOSPO-
DINJSTVO S PREHRANO, ki ga
poslušajo po 5 oz. 6 ur na teden v. vsa-
kem letniku. Pri tem predmetu
učenci spoznajo fiziološke potrebe
človeka po hrani, osnove prehranje-
vanja, pripravo hrane in postrežbe,
vse vrste dietne prehrane, nego do-
jenčka in bolnika. Spoznajo pa tudi
osnove tekstila in njegovega
vzdrževanja ter osnove šivanja.
Strokovno znanje iz poljedelstva,
sadjarstva in vinogradništva, živino-
reje ter vrtnarstva in zelenjadarstva
je vključeno v predmet KMETIJ-
SKA PRIDELAVA IN REJA.
Praktični pouk izvajamo v lepo
opremljeni šolski kuhinji, v šolskem
sadovnjaku in vinogradu ter na šol-
skem vrtu, kjer pridobijo spretnosti
vrtnarjenja in spoznajo bogastvo
zdravilnih zelišč.
Pri dopolnilnih dejavnostih se učijo
vezenja, pletenja, tkanja na statvah,
šivanja in krojenja, sušenja sadja in
zelenjave ter še česa.
Po uspešno končanem programu
lahko učenke in učenci nadaljujejo
šolanje v diferencialnem programu
(3 -I- 2) kmetijsko-gospodarski teh-
nik.
Vse osnovnošolce, ki še izbirate po-
klic in razmišljate o sorodnih pokli-
cih, vabimo, da se oglasite pri nas v
KMETIJSKI ŠOLI in razjasnili
vam bomo vse dvome.
Ravnatelj: mag. Vladimir Korošec
V vrtu
Vrtičkarji se v SADNEM
VRTU glede časa rezi sadnega
drevja čestokrat vzgledujejo pri
sadjarjih v velikih proizvodno-
tržnih nasadih. Organizacija
dela v plantažnih nasadih je za-
radi obsega dela povsem dru-
gačna in se zato po njej ni
mogoče vselej vzgledovati.
Domači sadni vrt, kjer so
običajno zastopane številnesad-
ne vrste in sorte, je pri rezi in
vzgoji lažje obvladljiv in jo je
mogoče opraviti v krajšem in
optimalnem času.
Najprimernejši čas rezi pri
posameznih sadnih vrstah:
Jablane, hruške in kutine
obrezujemo med zimskim miro-
vanjem. Vzgojna rez mlajših
dreves pa se opravlja tudi med
letom v vegetaciji. Starejša dre-
vesa in domače sorte lahko
režemo že v zgodnji zimi, le da
drevesa niso zmrzla, mlajše
drevje in občutljivejše sorte pa
proti koncu zime, ko ni več ne-
varnosti zimskih pozeb.
Breskve in nektarine
obrežimo tik pred cvetenjem;
prezgodaj pozimi obrezane rade
smolijoinsesušijo.
Marelice je najbolje obrezati
v vegetaciji, vsekakor pa šele po
cvetenju.
Češnje in višnje obrežimo
med obiranjem ali takoj po
njem, vzgojno rez mladih dre-
vesc pa opravimo, ko prično
brsteti.
Slive in češplje režemo v času
zimskega mirovanja, bohotivke
in pokončno rastoče poganjke
pa je bolje izrezati med vegetaci-
jo, da bi tako pospešili raz-
raščanje stranskih poganjkov.
Ribez in kosmuljo obrežemo
po obiranju, spomladi pa opra-
vimo le dopolnilno rez.
Lesko obrežemo v času miro-
vanja decembra ali januarja, saj
ob ugodnih vremenskih razme-
rah običajno cveti že v začetku
februarja. Mlade poganjke, ki
niso zaželeni, izrezujemo že
med vegetacijo.
Orehe režemo avgusta, ko se
iz nastalih ran najmanj solzi, po-
zimi pa 4 do 6 tednov pred
brstenjem, če le mogoče v hlad-
nem in oblačnem vremenu.
Rano z ostrim nožem zgladimo
in premažemo s cepilno smolo,
da preprečimo solzenje.
Maline, robido in tayberry
obrežemo takoj po obiranju.
Aktinidijo, ki že v precej vrto-
vih popestrujesadniizbor,obre-
zujemo v času mirovanja, ven-
dar ko ne zmrzuje, ter med vege-
tacijo do avgusta.
Sadjarska stroka in praksa vse
bolj potrjujeta, da je vzgojno rez
koristneje opraviti med vegeta-
cijo, pozimi pa opravimo le do-
polnilno rez. V sadni vrt pravi-
loma nikoli ne bi vstopili brez
škarij, sadjarskega noža in vezi-
va, ker bomo ob sprotni rezi in
vzgoji drevesu povzročili naj-
manj ran naenkrat, vsa energija
pa bo sproti usmerjena koristno
v rast in razvoj sadnega drevesa.
Ker se tudi V OKRASNEM
VRTU bliža čas za pripravo in
sajenje okrasnih rastlin, se to-
krat posvetimo zelnatim trajni-
cam.
Okrasne trajnice so najobšir-
nejša botanična vrsta z žlahtn-
jenjem vzgojenih vrtnih rastlin,
ki v različnih kombinacijah z
vsemi odtenki mavričnih barv,
bogato raznolikostjo oblik in
struktur ter svojim očarljivim
vonjem popestrijo in krasijo člo-
vekovo bivalno okolje. Izbira
vrst in sort med okrasnimi traj-
nicami jetako široka in različna,
da bo zadovoljila okrasitev vsa-
kega vrta in vsako urejeno okol-
je, ne glede na njegovo velikost,
lego in slog, ki si ga želimo ure-
diti. Njihova pestrost in izbor
omogočata vsakoletne spre-
membe, menjavo ali dopolnitve,
pa čeprav gre za trajnice. Neka-
tere vrste lahko premeščamo,
presajamo in razmnožujemo
tudi med letom. Med okrasnimi
trajnicami bomo našli vrste in
sorte, ki dobro prenašajo izpos-
tavljene in vetrovne lege, one-
snažen zrak, suhe ali senčne in
vlažne lege. Po obliki in namenu
nam služijo kot dekorativno
cvetje ali listje, rezano cvetje,
suho cvetje, dišavnice, nekatere
pa tudi kot zdravilne zeli.
Zelnate okrasne trajnice izvi-
rajo iz najrazličnejših območij z
različnimi rastnimi razmerami
podnebja in zemlje. Te lastnosti
moramo pri izbiri upoštevati in
temu primerno pripraviti in pri-
lagoditi rastne razmere. Za na-
sade okrasnih trajnic je osnovni
pogoj, da zemljišče ne sme biti
zapleveljeno, še posebej
izločimo trajne koreninske ple-
vele, kar opravimo že pozimi ali
pa še mnogo pred sajenjem.
Zemlja naj bo obilno humifici-
rana, pretežka in ilovnata tla pa
predhodno z raznimi organski-
mi dodatki popravimo, da se jim
izboljša zračnost, prepustnost
in rodovitnost.
Uspešnost pridelovanja
vrtnin v ZELENJAVNEM
VERU jeodvisna od več rastnih
pogojev: vlage, svetlobe, toplo-
te, lege ter seveda stanja rodovit-
nosti in načina obdelovanja.
Zaviralni dejavnik rasti
vrtnin je veter. Veter zlasti v
spomladanskem obdobju, ko so
rastline še mladostne in
nežnejše, s svojo silovitostjo in
sunkovitostjo le-te poškoduje
ali celo uniči. Stalni vetrovi, in
če so še zelo hladni, lahko pride-
lek zmanjšajo do ene tretjine ali
več, to pa je že vzrok, da moramo
vrt zavarovati z vetrobrani.
Vetrobrani so lahko različni,
zgrajeni ali kot naravni nasadi.
Zid ni najprimernejši, ker se za
njim zračni tokovi vrtinčijo,
vrtinci pa rastline prav tako
poškodujejo kot neposredni ve-
trovi. Vloga vetrobrana je, da vi-
harno silovitost vetra uniči, vsaj
polovico zračnih tokov pa pre-
pušča. Zato so najprimernejši
naravni nasadi, kot so žive meje,
ki jih zasadimo in vzgajamo gle-
de na jfkost in smer stalnih ve-
trov iz drevnin, ki v te namene
najbolje ustrezajo.
Ko pozimi načrtujemo zelen-
javni vrt, upoštevajmo tudi po-
trebo po zasaditvi žive ograje
oziroma vetrobranskega pasu,
če že iz izkušenj prejšnjih let
vemo, da stalni vetrovi ovirajo
uspešnejšo pridelavo vrtnin.
(***)
Po biokoledarju je priporočljivo
sejati in saditi rastline, kijih pride-
lujemo zaradi lista, od 22. do 24.
februarja, zaradi korenike in
gomoljev 18. in 19. ler 26. in 27.
februarja, zaradi plodov od 24. do
26. febvruarja ter zaradi cveta in
zdravilna zelišča od 20. do 22. in
28.februarja.
MiranGlušič, ing. agr.
KRVODAJALCI
7. FEBRUAR - Marija
Letonja, Žeiale 87; Franc
Brglez, Breg 55,
Majšperk; Milan Čuček,
Poljska C. 3, Ptuj; Anica
Bedrač, Rimska pl. 15,
Ptuj; Roman Ekart, Sp.
Jablane 19, Cirkovce; Mi-
lan Zeleznik, Kočice 67,
Zetale; Franc Vindiš,
Soviče 18, Videm; Milica
Ljubeč, Mezgovci 2/a,
Dornava; Branko Maje-
rič, Sagadinova 13, Ptuj;
Anita Slana, Stojnci 102;
Stanko Duh, Potrčeva 31,
Ptuj; Roman Plajnšek,
Gorca 58/a, Podlehnik;
Martin Mikša, Zabovci
16/a, Marko vci; Irena Ku-
kec. Mala vas 27,
Gorišnica; Zlatko Hoj-
nik, Zamušani 22/b,
Gorišnica; Stanko Arnuš,
Orešje 115; Adolf Brglez,
Mariborska 57, Ptuj; Jan-
ko Ozmec, Trgovišče 52,
Velika Nedelja; Anton
Medved, Pobrežje 24, Vi-
dem pri Ptuju; Herman
Jurgec, Paradiž 27/a, Cir-
kulane; Janko Mohorko,
Gorca 63; Roman Pešec,
Minoritski trg 4, Ptuj;
Dušan Lozinšek, Bolečka
vas 3/a; Zlatka Bakač, Ul.
25. maja 10, Ptuj; Miran
Kramberger, Mestni Vrh
50, Ptuj; Stanko Bosilj,
Turški Vrh 98, Zavrč; Mi-
lica Pulko, Zakl 12/b,
Podlehnik; Franc Lov-
renčič, Ul. V. Alič 42,
Ptuj; Ivan Kovačič, Po-
lenšak 44/b; Marjan
Feguš, Stanošina 17, Pod-
lehnik; Stanko Pernat,
Cirkovce 20; Stanko
Vojsk, Kicar45/b; Zden-
ka Godec^ Draženci 21/d;
Marjan Samperl, Ul. B.
Krajgerja 26, Ptuj; Ernest
Ilovšek, Prežihova 20,
Ptuj.
9. FEBRUAR - Andrej
Žuran, Mihovci 76, Veli-
ka Nedelja; Zlatko Kralj,
Desnjak 33, Ljutomer;
Marjan Hohnec, Falinič
8, Cestica; Janko Marin,
Bresnica 70; Dragan
Lukič, Mali Brebrovnik
6, Ivanjkovci; Marjan
Bratec, Sobetinci 8, Mar-
kovci; Danilo Krajnc, Ar-
bajterjeva 7, Ptuj; Anton
Gregorec, Mestni Vrh
104/a; Jože Lipovnik,
Markovci 23; Ivan Mo-
dric, Poljska cesta 38,
Ptuj; Ignac Pernek,
Ormoška 47, Ptuj; Anka
Zebec, Drstelja 37, Destr-
nik; Drago Hunjet, Mez-
govci 39/a, Dornava; Ro-
man Sok, Moškanjci 124,
Gorišnica; Anton Bau-
man, Lovrenc na Drav-
skem polju 2; Vili Horvat,
Sp. Velovlek 36, Ptuj;
Drago Smolinger, Golo-
bova 8, Ptuj; Bojan Stanič,
Mihovci 7/a, Velika Ne-
delja; Ivan Rojko, Vodova
3, Ptuj; Daniel Nahber-
ger. Zagrebška 118, Ptuj;
Branko Sitar, Kungota
158; Stanislav Fišer, Lov-
renc na Dravskem pol j u 2;
Jernej Plavčak, Tovar-
niška C. 20, Kidričevo;
Milan Jazbec, Ul. B.
Kraigherja 10, Ki-
dričevo; Danilo Bo-
rovčak. Mejna c. 30, Ptuj;
Boštjan Koren, Ogljenšak
46, Zg. Polskava; Marjan
Kolar, Šikole41,Prager-
sko; Branko Čeh, Podvin-
ci 73; Jože Ozmec, Usnjar-
ska 1, Maribor; Silvester
Kisel jak, Prepolje 21; Bo-
jan Ornik, Krčevina pri
Vurbergu; Iris Kustec,
Spodnja Nova vas 57;
Željko Dovnik, Šikole
61/a, Pragersko; Boris
Pšeničnik, Prušnikova
18, Maribor; Aleksander
Radolič, Kungota 10, Ki-
dričevo; Albin Strgar,
Vintarovci 38, Destrnik;
Ivan Sagadin, Brunšvik
68, Rače; Slavko Simonič,
Brezo vci 7, Polenšak.
TEDNIK -23. FEBRUAR 1995
ZA KRATEK CAS - 17
Info-glasbene novice!
Info - kviz
Ali Sle uganili, katera pevka je na
sliki?Izrežitekupon(rešitvebrez
kupona ne veljajo!), vpišitenjeno
ime, in če vam bo sreča naklonje-
na, vam bodo v proda jalni Tehni-
ka Emone Merkurja Ptuj podari-
liCD.
Pred štirinajstimi dnevi je bil na
sliki Jon Bon Jovi. Nagrado prej-
me Bernarda Sedlašek, Drbetin-
ci 14, Vitomarci.
Odgovore na današnje vprašanje
poŠljite(ali prinesite) na: Tednik
Ptuj, Raičeva 6, p.p. 95. Rok:
četrtek, 2. marca.
Reševalec:
Naslov:
Ime pevca na sliki:
z glasbo je mogoče veliko
doseči in zato glasbeniki največ
besedil namenijo ljubezenskim
teman. In zakaj izkazujejo svoja
čustva z glasbo?
V preteklem tednu je za minin-
gitisom umrl David Cole, produ-
cent in član skupine C&C MU-
SIC FACTORY. Z zadnjega al-
buma Anything goes so izdali ko-
mad I FGUND LOVE, posvečen
Davidu!
Komaj 15-letna ameriška pev-
ka BRANDY je zaslovela s pe-
smijo I wanna be down, sedaj pa
pluje dalje v prijetnem funky sti-
lu v komadu BABY. (mm
Pevka MELAINE WILLIAMS
je bila pevka pri skupini Sub Sub,
pevec JOE ROBERTS pa je zas-
lovel s pesmijo Lovers. Združena
MELAINE & JOE pa prepevata
prijetno soul balado YOU ARE
EVERYTHING. ()K)K)K)^()
COOLIO, ameriški rapper, je k
sodelovanju povabil skupino
THE 40 THIEVEZ. Štirideset
razbojnikov in COOLIO rapajo
komad DIAL A GAM. (^iBlBie
Philadelphijski super zvezdni-
ki iz soul kvarteta BOYZ II MEN
so po dveh ljubezenskih baladah
ril make love to you in On ben-
ded knee z albuma II sneU bolj
ritmično in hitrejšo pesem
THANKYOU. ()K)K)K)<0
LIL SUZY je klasična pred-
stavnica ameriške dance scene
80., punca pa se predstavlja s ko-
madom PROMISE ME. (mm
Znan D.M.C.-jev D.J. ALEX
PARTY je dobro remiksiral ko-
mad DONT GIVE ME YOUR
LOVE. (mm
Britanska reggae skupina
ASWAD je lansko poletje sijala v
skladbi Shine, tokrat pa skupina
izvaja pesem YOU'RE NO
GOOD. (m^^
Najboljši country pevec
GARTH BROGKS je trenutno
na turneji po Evropi. GARTH se
je raznežil v čudoviti country ba-
ladi z naslovom THE DANCE.
EMF so v začetku 90. zasloveh
s komadom Unbelievable in I be-
lieve. V sredini 90. pa se EMF
vračajo z alternativno ročk
skladbo PERFECT DAY. (**r^
Britanski ročk band DEL
AMITRI snema nov album Twis-
ted, na katerem bo tudi pov-
prečna pesem HERE AND NOW
Na glasbeno prizorišče se
vrača ženski kvartet THE GO
GO'S s skladbo s čudnim naslov-
om THE WHOLE WORLD
LOSTITS HEAD. (mm
tVtVtV
Ena najuspešnejših ameriških
post-punk zasedb THE OFF-
SPRING je po dveh odličnih ko-
madih Come out & Play in Self
Esteem malo razočarala s koma-
dom GOTTA GET AWAY. (m)
Skupina LIVE je zaslovela na
lanskem Woodstocku. Z debi-
tanskega albuma Trowing Cop-
per so fantje sneli pesem
LIGHTING CRASHES. (m¥^
Nova pevka BETTIE STER-
VEERT je dobila ugodne kritike
časopisa Q za pesem RAY RAY
RAiN. (mm^
i^rtVtV
GRANT LEE BUFFALLO so
lani posneli tretji neodvisni al-
bum Mighty Joe Moon, s katere-
ga prihaja tudi balada MONEY
DON'TTHINK. (m^
Kitarist skupine Guns N'Ro-
ses SLASH je ustanovil svojo
skupino SNAKEPIT. Skupina
Slash n'Snakepit ima tudi prvo
uspešnico BEGGARS AND
HANGERS ON.
Ameriški super ročk band
BON JOVI je lani izdal album
Crossrood - Greatest hits s tri-
najstimi starimi vehkimi hiti in
dvema novima. Kot prvega so
BON JOVI imeli v baladi Always,
tokrat pa prihaja še druga nova
pesem s te kompilacije, ki se ime-
nuje SOMEDAY I'LL BE SA-
TURDAYNIGHT. (mm^
David Breznik
POPULARNIH 10
1. An Angel-The KellyFamily
2. Take a Bow - MaiJonna
3. Cotton EyeJoe - Reclnex
4. Tliinktwice - Celine D ion
5. Here comes the Hotstep-
per-lniKamoze
6. Abouta GirI; The Man who
soldthe Worlcl - Nirvana
7. In communication - Bingo
Boys
8. GirI, you'llbe a mman
soon-UrgeOverkill
9. Old Pop in an Oak - Rednex
10. She 's a River - Simple
Minds
Ustvico POPULARNIH 10
lahko poslušate vsak petek v
večernem sporedu radia Ptuj
(med 20. in 23. uro).
Mladi dopisniki
PAPAGAJ IN MORSKI
PRAŠIČEK
Bilo mi jc .sedem let, kosem dobila pa-
pigo. Papigi sem dala ime IVlikica. Da-
jala sem ji jesti in jo kopala. Ni se rada
kopala. Zato mi je dostikrat ušla. Ni
mi pomagala pri domači nalogi, tem-
več mijejedla liste. Nekega dne sem jo
hotela naučiti, da bi govorila, a je ves
čas vreščala: "Čiv, čiv."
Približalo se je državno gasilsko tek-
movanje, kije potekalo na Ptuju. Tam
smo bile prve, zato smo dobile zlate
medalje.
S sestro lxjo sva prišli domov srečni.
Na mizi naju je čakalo kosilo. Ko pa
svavideli, da nihče ne je, sva vedeli, da
je nekaj narobe. Videli sva papigo
mrtvo. Tudi midve nisva hoteli jesti.
Brezpapigejebilodogčasinatinamje
pripeljal morskega prašiča. Pozabili
smo na papigo. Temu morskemu
prašičku smo dali ime Belko, ker je bil
zelo bel.
Prišla je pomlad in Belka smo imeli
zunaj. Ker se je rad pasel, je bil dosti
zunaj. Nanj smo dali zaboj in ga pustili
na dvorišču. Nekega dne pa je at i spus-
til in nas poklical, da bi ga umili. Med
tem časom pa je Belko pobegnil. Ni-
smo ga našli, zato nam je bilo hudo.
Katja Golob, 5. b
OS Gorišnica
V PLANICI
Zavarovalnica Triglav - PE Maribor
je našo šolo nagradila z enodnevnim
potovanjem v Planico.
Bilo je 9. decembra. Potovali smo v
kraj, ki vsako zimo odnaša slovenske
sapice v vse države sveta. Čeprav ta-
krat še ni bilosnega, so se organizator-
ji zelo potrudili z umetnim snegom na
90-metrski skakalnici. V Planici nam-
reč vsako leto prirejajo smučarske
skoke.
Učenci 6., 7. in 8. razreda smo se ude-
ležili uradnega treninga, ki je potekal
dan prej kot uradno tekmovanje. Vsi
smo se veselili tega trenutka, saj nas
večina še ni bila v Planici. Potovanje
smozačeli zgodaj zjutraj z avtobusom.
Vožnjasejeneskončnovelkla. Morda
zaradi naših pričakovanj, sicer pa je
pot do Planice zelodolga. Medvožnjo
smo opazovali naravo in pričakovali
sonce, kajti temni oblaki so bili precej
vsiljivi.
Naenkrat smo v daljavi zagledali
ogromne bele,skalnate gmote, kisose
dvigale visoko proti nebu. To so bila
prelepa gorska pobočja. Kmalu smo
ugotovili, da se približujemo svojemu
cilju - lepemu kraju pod Poncami.
Kmalu smoprispeli v dolino inse čudi-
li trem velikim skakalnicam, ki so nam
že ob pogledu zbujale strah, ko smo
pomislili na skakalce, ki se brezskrbno
spuščajo po zaletišču.
Postavili smose obciljni areni in čaka-
li na napovedovalcev pregovor ter na
otvoritev uradnega treninga.
Kmalu se je začelo. Vsi smo občudo-
vali mlade fante, ki so "leteli" tudi nad
devetdeset metrov. Včasih nam je kar
zastal dih, ko je bil kateri tekmovalec
tik pred padcem, vendar se na srečo ni
zgodilo nič hudega. Vsi smo želeli do-
biti čimveč avtogramov naših zvezd,
zato smo se morali pošteno prerivati
in jih prositi za svečan podpis. Menije
uspelo, saj sem dobil kar lepo število
podpisov. Franci Petek ima poseben
prostor.
Tako so minile tri serije skokov - dve
seriji predtekmovanja uradnega tre-
ninga in ena za razvrstitev po startnih
mestih oz. številkah za naslednji dan.
Naši slovenski fantje so se kar dobro
odrezali. Seveda smo zanje močno
držali pesti in glasno navijali.
Med odmori nas je naš sponzor obda-
ril šc z dobro malico in spominčkom.
Čas je neusmiljeno tekel in že se je
bližala ura našega odhoda. Se pred
tem smo poskrbeli za skupinski po-
snetek, ki nas bo najverjetneje še dol-
gospominjal na lepe trenutke v Plani-
ci. Ce bomo le imeli možnost, jo bomo
še obiskali in občudovali njene lepote
in njene junake.
Hvaležni smo Zavarovalnici Triglav
in njenim organizatorjem, predvsem
gospe Marti Mali, ki je naša velika pri-
jateljica.
Dejan Kozel, 8. r.
OŠLeskovec
PRAVUlČNO DOPOLDNE
V torek, 22. novembra, smo gostili
pravljičarko in lutkarico Jasno
Stržinarjevo. Učencem do 6. razreda
je uprizorila lutkovno igrico Po-
vodnjak in Makov škrat. Pridružili
smo se jim tudi člani knjižnjičarskega
krožka. Nekateri so se nam najprej
maloposmehovali"Otročički, lutkov-
no predstavo si boste ogledali!" Mi pa
smo malo drugače gledali na to. Tudi
če je to lutkovna predstava in tudi če je
to izmišljena pravljica, nam veliko
pove in nas še več nauči. V pravljici so
nastopalisami dobri liki. Vsisosižele-
li eno: da bi očistili Voltkov ribnik, ki
je bil zelo umazan in v njem ni bilo več
rož in rastlin, ki jih je imel Voltek tako
rad. Spoznali smo dobro čarovnico
Zeleno, ki ni hotela biti hudobna in
delati gorja na svetu, temveč je hotela
biti dobra, pomagati ljudem in očistiti
svet. Tako ji je z našo pomočjo uspelo
najti čarovne besede in očistiti Volt-
kov ribnik. Ker smo imeli vsi isti cilj,
nam je uspelo. Vendar pa nam je po-
vedala, da lahko vsako stvar očisti le
enkrat, in če se bo ribnik onesnažil še
enkrat, ne bo mogla več pomagati in
bo za vedno ostal umazan in grd.in v
takem ribniku bo moral potem živeti
Voltek.
Pravljica ima lep in poučen konec.
Hoče nam povedati, naj ne odvržemo
smeti kjerkoli in naj skrbimo, da bo ta
svet lepši, da bodo živali in rastline v
ribniku lahko živele, ne bodo poginja-
le od človeške malomarnosti. Potem
smo se še člani knjižnjičarskega
krožka in predstavniki razredov po-
govarjali s pravljičarko in bili smo zelo
radovedni, saj smo ji postavili ogrom-
no vprašanj. Na koncu smo se razšli v
upanju, da nas še obišče. Bilo je lepo:
biti v pravljični deželi - v svetu
domišljije in pravljic. Vsak od nas naj
kdaj pokuka vanj, ko bo imel veliko
skrbi in nebovečvidelsmislaživljenja.
Tam bo našel odgovor in ugotovil, da
se je imel lepo, tako kot smo se imeli
mi tisto torkovo popoldne, ko smo
poslušali in kramljali s pravljičarko in
lutkarico Jano Stržinar.
Tanja Medved, 7. a
OS Kidričevo
MISLI UČENCEV O KULTURI
- Kultura bi nas morala spremljati
vsak dan, ne da se nanjo spomnimo le
ob kulturnem prazniku.
- Ob besedi kulura pomislim na knji-
ge, spomenike, na vso kulturno
dediščino, kije pri nas ne cenimo pre-
več in se ji včasih celo posmehujemo.
- Ko spoznavamo slovensko kulturo,
postajamo močni in zvesti svojemu je-
ziku.
- Kultura je zame nekaj, karvsak nosi
s seboj, za kar mora vsak, čisto vsak
skrbeti. Vsi moramo poskrbeti, da se
razcveti in razbohoti, da večji narodi
spoznajo, da obstajajo tudi kulturni
Slovenci. Za kulturo moramo skrbeti
vsi, živeti mora z nami v šoli in doma.
Kultura ni stvar, ki bi jo lahko pobral
kar mimogrede na cesti. Pridobivašjo
dolgo, nosišjo v sebi in pokažeš na vsa-
kem koraku.
- Kultura je notranja odlika vsakega
človeka, njegove osebnosti. Je nekaj,
karse ne da otipati. Moramo jo razvi-
jati, skrbeti zanjo. Predvsem pa je od-
sev svetlobe, ki se mora širiti tudi na
poznejše rodove. Moramo jo negova-
ti, da se razcveti in požene sadove.
- Kultura mi pomeni veliko. Rada sem
med kulturnimi ljudmi, saj z njihovih
lie izžarevajo veselje, radost, prijaz-
nost-kultura.
- Ko slišim besedo kultura, najprej po-
mislim na dela naših pesnikov in pisa-
teljev.
- Vsak narod ima svojo kulturo, na ka-
tero bi moral biti ponosen. Skozi sto-
letja se je spreminjala, vendar pa je
njen temelj še vedno isti. Moramo jo
varovati injogojiti še za naslednje ro-
dove.
- Kulturaje mati človeštva.
- Kultura - ob tej besedi pomislim naj-
prej na obna.šanje, na odnos do solju-
di. Kulturaje neka pomembnega, kar
bi moral ceniti vsak človek.
- Kultura - to je nekaj najlepšega in
največjega, kar lahko ima človek.
-Kajje kultura? Kulturajebiti vljuden
z ljudmi.
- Kulturaje najbolj plemenita oznaka
vsake države.
- Bolj je človek kulturen, bolj ga ljudje
spoštujejo in cenijo.
Učenci OŠ Videm
(izglasila Klopotci)
18 - ZA RAZVEDRILO
23. FEBRUAR 1995- TEDNIK
TEDNIK -23. FEBRUAR 1995
POSLOVNA SPOROČILA IN PISMA BRALCEV - 21
PREJELI SMO
EVIDENCA, DA TE KAP!
V oktobru lanskega leta sem v
Tednik poslal prispevek, v kate-
rem sem kritično ocenil ptujski
predvolilni utrip. Ker sestavek
ni bil objavljen, sem uredništvo
zaprosil, da mi ga vrne. Pošteno,
v zaprti kuverti sem ga prevzel v
tajništvu Tednika. Pa glej ga,
zlomka: ko sem prispel do avto-
mobila, parkirnega na najmanj
tri metre širokem pločniku tik
ob ograji, se mi v posmeh pokaže
listič komunalne inšpektorice z
mandatno kaznijo 1.125,00 SIT
(za tri minute nedovoljenega
parkiranja na prepovedanem
mestu). Prav, naredil sem
prekršek, ki je tako ali drugače
sankcioniran. Človek ob vsem
tem pomisli: Napisal si prispe-
vek, ki ga nihče ni prebral,
čeprav je bila vsebina ena sama
velika resnica, in ker si jovoril
resnico, boš kaznovan.
Listič sem zadržal, saj vsak me-
sec na isti dan (takoj po plači) po-
plačam vse položnice, da imam ce-
lovit pregled nad izdatki. Ni še
prišel izplačilni dan, ko dobim
opomin s priloženo položnico, ki
sem jo poravnal 3. decembra 1994.
Kar je božjega, je božje, kar je ce-
sarjevega, je cesarjevo, sem si ta-
krat dejal. Vse bi bilo v redu, če po
dveh mesecih, točno 3. februarja
1995, ne bi imel hudič prstov
vmes. Tega dne je namreč datira-
na kuverta, njena vsebina pa
"Sklep o prisilni izterjavi dolga iz
osebnih prejemkov", poslan tudi
podjetju, v katerem sem zaposlen.
Torej dvojna žalitev tistih, ki na
ves glas kričijo, kako pravna
država da smo.
Tudi vsebina sklepa ne ustreza
resnici. Pravi namreč, da sem tis-
tih 1.125,00 SIT dolžan po stanju
z dne 26. januarja 1995, čeprav
sem jih plačal 3. decembra lani.
Seveda pa to še ni vse. Republiška
uprava za javne prihodke - izpos-
tava Ptuj me je obremenila še za
1.453,00 SIT za pot izvršitelja in
stroške za sklep o prisilni izterja-
vi. Gospodje iz davkarije, lepo vas
prosim, dokažite mi stroške poti
vašega izterjevalca, ki še zadnjice
ni dvignil s stola, da bi preveril na
računalniku, ali je dolg poravnan.
vi pa mi'zaračunavate njegovo
pot, ki je ni opravil.
Pravzaprav sem ponosen na
(ne)doslednost naše davkarije, ki
lovi vsak tolar. Kako pa lovite, go-
spodje z davkarije, tiste, ki imajo
za mojim plačanim zneskom še tri
ali celo štiri ničle? Lahko to obe-
lodanite nam, drobnim davko-
plačevalcem?
Vsak razumen človek se lahko
obrazložitvi sklepa, bolje rečeno
pravnemu pouku, prav od srca na-
smeji. Piše namreč, da lahko zave-
zanec ugovarja proti sklepu o pris-
ilni izterjavi na izpostavi v treh
dneh in da je dopustna tudi pri-
tožba na Republiško upravo za
javne prihodke v osmih dneh, ki
pa jo zavezanec poda na tukajšnji
davčni izpostavi. Kdo mi od ptuj-
skih davkarjev jamči, da bi moj
protest poslali nadrejenim? Zato
jim ga bom z isto vsebino, kot
pišem v Tednik, sam poslal, pa naj
bo to komu všeč ali ne!
Stanko Lepej
ODGOVOR NA PISMO
NEODVISNIH SINDIKATOV
Vaše pismo je namenjeno iz-
jemno pomembnemu segmentu
življenja in dela šol v
Srednješolskem centru Ptuj.
Problem kajenja srednješolcev
je tesno povezan z vzgojo v
družini, vplivi medijev, stilom
življenja okolja in deloma tudi z
vzgojnimi in izobraževalnimi cilji
srednje šole.
Pri oblikovanju našega vzgojne-
ga režima smo se po temeljitem
premisleku na podlagi bogatih
preventivnih dejavnosti (okrogle
mize, razredne ure, predavanja
zdravstvenih delavcev, zabavni
kviz) in s podporo strokovne jav-
nosti, profesorskih zborov,
staršev ter številnih dijakov
odločili za omejevanje kajenja
mladostnikov v času pouka.
Žal nam za vseh 3018 dijakov
omejitev ni uspela, ugotavljamo
pa, da se je število kadilcev bistve-
no zmanjšalo. Slabo se počutimo
zaradi tistih nekaj dijakov, ki
iščejo možnost, da pokadijo ciga-
reto v soseščini. Še naprej si bomo
prizadevali, da bi tudi te odvrnili
od njegovega početja.
Zdi se, da bo treba več posluha
za probleme mladih tudi s strani
odgovornih v občinah. Tu misli-
mo na zagotavljanje kvalitete
preživljanja prostega časa mladih,
za kar so potrebna sredstva, men-
torji in prostor.
Pričakujemo, da bomo pri
inšpekcijskih službah ptujske
občine, ki so nam zavrnile vlogo
za namestitev prometnih ovir -
grbin, s katerimi bi zagotovili
boljšo prometno varnost v okolici
šole, v bodoče naleteli na pripravl-
jenost za pomoč.
Tudi mestni občinski svet naj bi
v svojih programih bolj računal z
mladimi potenciali.
Vzgoja in skrb za mlade ljudi je
velika odgovornost za celotno
družbo. Naša prizadevanja so
usmerjena v vzgajanje dijaka:
razgledanega, ustvarjalnega, z
zdravimi pogledi na življenje,
sposobnega ceniti tudi vrednote
drugih.
Ob razumevanju in pomoči
vseh, ki lahko zagotavljajo pogoje
in dopolnjujejo naše napore,
uspeh ne more izostati.
Ravnatelji ptujskih srednjih
šol:
Ekonomska šola: Branka
KamplRegvat
Poklicna elektro in strojna šola:
Milan Cimerman
Tehniška elektro in strojna šola:
Branko Kumer
Kmetijska šola: Vladimir
Korošec
Gimnazija: Meta Puklavec
AVTO ŠOLA "OTTO"
MOŠKANJCI 2d
Prične s tečajem iz CPP, v ponedeljek 6. marca 1994 ob
17. uri v Moškanjcih.
Organiziramo vse potrebno do izpita in izposojamo
literaturo. Dijaki imajo 50% popusta pri tečaju in 10%
popusta pri vožnji. Predava g. Dušan DRAGAR.
Iniormacljs In prijave dobite po tel.: 708-041 ali osebno na sedežu AŠ v Moškanjcih 2/d
PRIPOROČA SE AVTO ŠOLA "OTTO"! |
BUKOVCI / UČENCI VOŠČILI NAJSTAREJŠI KRAJANKI

Vpetek je Julijana Ku-
kovec iz Bukovcev
praznovala stoti rojst-
ni Jan. Učenci iz mar-
kovske osnovne šole so jo
ohiskali in ji za stoti živl-
jenjski juhilej pripravili šal-
jiv program v domačem
narečju. Alenka, Alen in
Helena so ji voščili v imenu
sedanjih generacij učencev
in svojih učiteljev.
Fotozapis: M. Slodnjak
UNZ MARIBOR / ZASKRBLJENI ZARADI VNAŠANJA OROŽJA

Kot je povedal načelnik Uprave za notranje zadeve v Mariboru in svetovalec vla>
de Milan Čuš, policijo in kriminaliste vse bolj skrbi povečano število nedovoljene
posesti in predvsem nošenje orožja. Omenjena kazniva dejanja so bila v januar-
ju in do vključno 14. februarja letos še posebej izrazita^_
Policisti UNZ Maribor ugotavljajo, da predvsem
izstopajo območja mesta Maribora in delno Ptu-
ja ter Ruš, sicer pa so v navedenem obdobju pri
preventivnih pregledih oseb in vozil odkrili in
zasegli večje število orožja, ki so ga osebe nosile oziro-
ma imele pri sebi ali v vozilu, ne da bi za to imele
ustrezno dovoljenje.
Zakrbljujoče je pred-
vsem dejstvo, da so
večje število orožja poli-
cisti odkrili in zasegli ob
raznih postopkih in in-
tervencijah, predvsem v
gostinskih lokalih pri
pregledih kršiteljev v
mestu Mariboru.
Po podatkih UNZ Maribor
so v omenjenem obdobju
tako odkrili kar devet pištol z
naboji različnih kalibrov,
plinsko pištolo z naboji ter
nož, prirejen za napad. V Ma-
riboru je bil obravnavan tudi
primer grožnje z bombo M 75
v zasebnem prostoru.
Seveda so zoper vse kršitel-
je ukrepali v skladu z zakono-
dajo, skrb po vzbuja
predvsem dejstvo, da gre v
večjem številu za povratnike
oziroma za kršitelje, ki so za
tovrstna dejanja že bili kazno-
vani. To daje slutiti, do je kaz-
novalna politika vendarle
premilo ali vsaj premalo učin-
kovita.
Vse skupaj je toliko bolj
zaskrbljujoče, soj je - kot na-
voja načelnik Milan Čuš - vse
več primerov, do osebe, ki
imajo orožje pri sebi, vse po-
gosteje segajo po njem,
predvsem pri raznih sporih in
prepirih, pogosto pa tudi pod
vplivom alkohola.
Za zagotovitev večje var-
nosti in za izboljšanje varnost-
ne situacije nasploh so no
UNZ povečali obseg preven-
tivnega delovanja, predvsem
s povečanim nadzorom v
gostinskih in drugih lokalih
ter javnih krajih. Občane
opozarjajo, da so tudi oni
dolžni skrbeti za varnost v
svojem okolju in do so v pri-
meru, da vedo za nedovolje-
no nošnjo orožja ali grožnjo z
njim, to dolžni prijaviti naj-
bližji policijski enoti.
-OM
BRALCI SPRAŠUJETE

Prvo spomladansko sonce
nas kar sili k pospravljanju, k
urejanju vrta, bližnje okolice.
To lahko počnemo seveda po
službi, popoldne, ter ob sobo-
tah in nedeljah. Potem pa mo-
ramo tisto, česar ne potrebu-
jemo več, nekam pospraviti.
Eden izmed naših bralcev je tako
v soboto dopoldan naložil na
svojo prikolico odvečen star šte-
dilnik in ga želel odpeljati na od-
pad. "Potrkal" je na vsa "vrata",
vendar štedilnika ni mogel od-
dati. Surovina na Bregu in Di-
nos ob glasbeni šoli, ki sprejema-
ta belo tehniko, namreč ob sobo-
tah ne delata, na deponiji oziro-
ma mestnem smetišču pa štedil-
nika niso hoteli vzeti. Ali bo ta
štedilnik kot vrsta drugih moral
končati v grmovju za hišo ali v
strugi bližnjega potoka?
Izvedeli smo, da je mestno
smetišče odprto vsak dan od 6.
do 18. ure, ob sobotah do 13.
ure, smeti pa je mogoče pripel-
jati tudi popoldan. Vendar
moraš za velike kose, kot je šte-
dilnik, plačati, če jih želiš pus-
titi na smetišču, saj jih mora
nato Čisto mesto prepeljati k
Surovini ali Dinosu. Ta dva
namreč zbirata vse vrste kovin,
papir, steklo in drugo. Odprto
pa imata tako kot vrsta drugih
služb v času, ko je večina ljudi v
službi: Surovina vsak dan do
15. ure, Dinos pa do 12. ure. Ob
sobotah in nedeljah je zaprto.
Če želiš prepeljati štedilnik,
moraš bodisi vzeti dopust bodi-
si pustiti štedilnik pred zaprti-
mi vrati Surovine ali Dinosa,
pa ga bodo najbrž pospravili
naslednje jutro. Sicer pa je še
bolje počakati na akcijo, ki jo
vsako pomlad izpelje Čisto
mesto, in takrat nastaviti za od-
voz vse kosovne odpadke, ki jih
ob rednem odvozu ne morejo
odpeljati.
•>M. Zupanič
TEDNIK ISCE ODGOVOR
Kulturni križem
kražem
PTUJ • Danes bo v Miheličevi
galeriji v Ptuju odprta razstava,
ki sta jo pripravila Aleš in Stan-
ka Gačnik iz Pokrajinskega mu-
zeja Ptuj z naslovom Mitologija
Žoharjevega kurenta. Priredi-
tev ob odprtju se bo pričela ob
18. urivNarodnemdomuskul-
turnim programom, v katerem
bodo sodelovali kurenti, kvar-
tet saksofonov ptujske glasbene
šole, študent AGRFT Vojko
Belšak, slavnostni govornik pa
bo Jože Hudeček.
PTUJ # Jutri bo ob 19. uri v
Galeriji sv. Jurija odprta razsta-
va "Maske - fašnik" zagrebške
skupine Manufaktura, v katero
so vključeni umetniki Miro
Glavurtič, Matko Mijic, Ivan
Lackovič Croata, Siniša Reber-
ski in Zdravko Ladiš.
PTUJ O Na študijskem oddel-
ku ptujske knjižnice je na ogled
razstava novejše slovenske poe-
zije.
PTUJ • V ptujski Mestni hiši
je na ogled tematska razstava o
pustu slikarja Jožeta Foltina.
PTUJ • 25. februarja ob 10. uri
se bo v Pokrajinskem muzeju
pričel tečaj za vodnike po Ptuju
in muzejskih zbirkah.
PTUJ # Zveza kulturnih orga-
nizacij pripravlja od 1. do 3.
marca slikarsko in likovno del-
avnico pod vodstvom Dušana
Kirbiša in Aleša Stegerja. Na-
menjeni sta mladim, ki želijo
slikati in pisati, javna produkci-
ja nastalih del pa bo 3. marca ob
18. uri v gledališki kleti. Prijave
so še možne.
PTUJ • V nedeljo, 5. marca,bo
v gledališču ob 19. uri ponovi-
tev Plešaste pevke v režiji Sama
Strelca in izvedbi Gledališča
ZATO.
CIRKULANE • 5. marca bo
ob 15. uri v Cirkulanah me-
dobčinsko srečanje ljudskih
pevcev in godcev.
PTUJ # 9. in 10. m arca bo v gle-
dališču medobčinsko srečanje
otroških gledaliških, lutkovnih
in plesnih skupin.
KINO PTUJ • Ta teden je ob
18. in ob 20. uri naogled film In-
tervju z vampirjem, naslednji
teden pa Sara z očetom.
SLOVENSKA BISTRICA •
Grad in Obrtna zbornica Slo-
venska Bistrica vabita na kon-
cert ob 15-letnici delovanja
moškega pevskega zbora Obrt-
nik, ki bo v petek, 24. februarja,
ob 19. uri v viteški dvorani gra-
du. Kot gostje večera bodo nas-
topili pevci Obrtniškega zbora
Stanka Reka iz Dravograda.
OBREZ # 4. marca bo pod
okriljem ZKO občine Ormož
ter Prosvetnega društva Obrez
potekal v domu kulture v
Obrežu tradicionlni festival
družinsko kulture. Pričetek bo
ob 19. uri.
ORMOŽ # Do 1. marca so v
avli občinske zgradbe na ogled
pustne maske z območja
ormoškeobčine.
ČRNA KRONIKA
Z AVTOM V TOVORNJAK
v sredo, 15. februarja, ob 15.45 je
po regionalni cesti skozi Zgornjo Haj-
dino vozil osebni avto Andrej T. z
Zgornje Hajdine. Med vožnjo je za-
peljal na nasprotni vozni pas in trčil v
tovornjak, ki ga je nasproti vozil
Boštjan L. s Spodnje Hajdine. Po
trčenju je osebni avto obrnilo na bok
in potem v vrtno ograjo. Voznik An-
drej T. se je v nezgodi hudo ranil.
Z MOPEDOM ZADEL SRNO
Po lokalni cesti v Doleni se je v sre-
do, 15. februarja, ob 21.20 peljal na
kolesu z motorjem Viktor B. iz Dole-
ne. Med vožnjo je zadel v srno, ki je
pritekla na cesto tik pred njim, izgubil
oblast nad krmilom in padel. Hudo
ranjenega so prepeljali v ptujsko bol-
nišnico.
PEŠCA HUDO POŠKODOVANA
v četrtek, 16. februarja, nekaj pred
16. uro je po regionalni cesti skozi na-
selje Pavlovci v ormoški občini vozil
osebni avtomobil Branko T. iz Lahon-
cev. Ob cesti sta hodila Janko K. in
Franc R., oba iz Pavlovcev, in v ne-
preglednem ovinku zunaj prehoda za
pešce začela prečkati cestišče. Voz-
nik osebnega avtomobila je kljub za-
viranju in umikanju trčil v oba pešca
in ju zbil po cestišču, kjer sta obležala
hudo ranjena. Prepeljali so ju v ptuj-
sko bolnišnico.
PRED POLICISTI SKUŠAL
POBEGNITI
Policista s policijskega oddelka v
Poljčanah sta v sredo, 16. februarja,
ob 7.45 nadzirala promet po Bistriški
cesti v Poljčanah. Z osebnim avtom je
proti njima privijugal Zdenko B. iz
Spodnjih Laž. Eden od policistov je s
svetlobnim loparjem dal vozniku
znak, naj ustavi, a je zapeljal kar proti
policistu (ta je pravočasno odskočil)
in nadaljeval vožnjo proti Ločam. Po-
licista sta mu s službenim avtom sle-
dila in poklicala na pomoč še drugo
patruljo. Med begom je Zdenko B.
trčil še v osebni avto, ki je bil na cesti,
vendar ga to ni ustavilo. Vozil je na-
prej in pristal na dvorišču stanovanj-
ske hiše v naselju Koble. Tu so ga po-
licisti dohiteli in ugotovili, daje bil pod
vplivom alkohola. Klatil je še okoli
sebe z vsemi štirimi, zato so policisti
uporabili ustrezen strokovni prijem in
ga odpeljali s seboj na policijsko pos-
tajo. Sledila bo kazenska ovadba za-
radi suma preprečiti uradno dejanje
uradni osebi.
Z AVTOM V POLICISTA
Na Ormoški cesti v Ljutomeru je v
nedeljo, 19. februarja, ob 2. uri poli-
cist hotel z rdečo lučjo ustaviti osebni
avto, ki je vozil proti njemu, za vola-
nom pa je bil, kot so pozneje ugotovi-
li, Simon Š. Voznik ni ustavil, temveč
je zapeljal v policista in ga poškodo-
val, potem pa odpeljal naprej. Ranje-
nega policista so odpeljali v bol-
nišnico, pobeglega voznika pa je po-
licijska patrulja čez dve uri izsledila v
Ljutomeru. Proti njemu bodo ustrez-
no ukrepali.
VOZNICA HUDO RANJENA
v nedeljo, 19. februarja, ob 17.45 je
po magistralni cesti skozi Hajdino vo-
zil osebni avtomobil hrvaški državljan
Mladen S. V križišču z regionalno
cesto na Hajdini je pred njim začela
zavijati levo voznica osebnega avto-
mobila Jožefa G. s Spodnje Hajdine.
Ker mu je s tem presekala pot, sta av-
tomobila trčila, pri čemer je bila
Jožefa G. hudo ranjena.
Z VLOMOM PO ŽAGE
v prostore Kmetijske zadruge Ptuj
na Ormoški cesti je v noči s pone-
deljka na torek, s 13. na 14. februar,
vlomil neznanec in iz skladišča odne-
sel devet motornih žag znamke Hus-
guarna. Pet žag je odpeljal, štiri pa so
našli pred vhodnimi vrati. Po oceni je
škode za 350.000 tolarjev.
•* FF
OSEBNA KRONIKA
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Zdenka Carti, Gra-
jenščak 33, Ptuj - deklico;
Jožica Slameršak, Markovci
5 - Domna; Ncvenka Horvat,
Vratno - Dtok 9, Cestica -
Marino; Danica Jerenec,
Volkmerjeva 9, Ptuj - Filipa;
Marija Lešnik, Trnovci 2,
Tomaž - Patricijo; Darinka
Mlinaric, Muretinci l/a,
Gorišnica - deklico; Blanka
Širovnik, Potrčeva 69, Ptuj -
Nušo; Marija Košak, Vitan
20, Kog - Lauro; Marjeta
Horvat, Novinci 34, Vito-
marci - deklico; Jožica Mihe-
lak, Črmlja 4, Trnovska vas -
deklico; Tamara Čoki,
Gorišnica 66 - Jureta; Irena
Malek, Jiršovci 65, Destrnik -
Urbana; Barbara Jančar, Dr.
Kovačiča 10, Ormož - Leo;
Lidija Kovačec, Slomi 2/a,
Polenšak - dečka; Marjana
Savič, CMD 13, Ptuj - Micha-
ello; Zdenka Hertiš, Župečja
vas 12, Lovrenc - Alena.
POROKA - PTUJ: Vlado
Škrabl in Marjanca Vogri-
nec. Ulica 1. maja 20, Ptuj.
UMRLI SO: Ivan Kolarič,
Vodranci 1,::= 1934-19. fe-
bruarja 1995; Janez
Lončarek, Seliškarjeva ul.
20, Ptuj, :iU950-18. februar-
ja 1995; Franc Meznarič,
Spuhlja 123, 1927-t 7. fe-
bruarja 1995; Franc Kosec,
Borovci 8, 1924 - + 9. febru-
arja 1995; Neža Krampelj,
rojena Megla, Bodkovci 19,
1914-t 11. februarja 1995;
Jožef Kukovec, Nova vas pri
Markaovcihl9,:i:1922-tll.:
februarja 1995; Marija Ma-i
kovec, rojena Novak, Volk--
merjeva c. 7, Ptuj,1916 -1
12. februarja 1995; Marijaj
Robin,    rojena    Sajko,
Žgečeva ul. 4, Ptuj, ^l; 1913 -1
15. februarja 1995; Helena^
Lah, rojena Brumec, Rogoz-
niškac. 26, Ptuj,;i= 1915 - t
13. februarja 1995; Marijal
Pungračič, rojena Štumber-|
ger, Goričak 56, •:■ 1922 -1
13. februarja 1995; Marija|
Goljat, rojena Jurgec, Cir-|
kovce 23,:-: 1923-t 15. febru-
arja 1995; Marija Preložnik,
rojena Holc, Grajenščak 19,
:|;19n - t 15. februarja 1995;^
Marija Letič, rojena Jurgec,
Lancova vas 83,::; 1899-t 18.
februarja 1995; Alojzija Dre-
venšek, Orešje 190, Ptuj,
1940 - 1 17. februarja 1995;
Jožef Ivančič, Moškanjci 19,
1916-t 17. februarja 1995;
Martin Janžekovič, Gajevci
13,:i: 1911 -1 17. februarja
1995; Franc Kovačec. Velika
Nedelja 37, 1921 - t 18. fe-
bruarja 1995; Julijana
Svenšek, rojena Ovčar,
Zgornje Gruškovje 14, ❖
1927 - t 19. februarja 1995;
Marija Maruh. rojena Koren,
Bodkovci 12, :i:l 928-t 15. fe-
bruarja 1995; Martin
Hanžekovič, Mihalovci 36, =1^
1921-t 16. februarja 1995.  j