Poštnina platana v gotovini Cona IHn f*- , w roimim pisuna v gvivnin ^ ^ ; Slovenski Stev. 250 V Ljubljani, petek 3. novembra 1939 Leto IV Grčija in Italija uradno naznanjata bližnjo sklenitev novih pogodb Rim, 3. nov. o. Vsi današnji italijanski listi prinašajo na prvih mestih besedilo uradnih sporočil, ki sta jih včeraj izmenjali italijanska in grška vlada in katerih uradno napovedujeta bližnjo sklenitev novih pogodb. ^ Grški poslanik v Rimu je včeraj popoldne italijanskemu zunanjemu ministrstvu izročil spomenico, v kateri pravi, da je grška vlada z veseljem vzela na znanje nova italijanska zagotovila glede miroljubnih namenov Italije do Grčije. Ta zagotovila so vzbudila splošno odobravanje med grškim prebivalstvom. Tudi Grčijo navdajajo enaka čustva do Italije, ki je z odpoklicom svoje vojske od albansko -grške meje ustvarila novo ozračje. Vsa Grčija čuti simpatije za Mussolinijeva mirovna prizadevanja. Grška vlada je srečna, ko lahko ugotovi, da nastopa med njo in Italijo novo prijateljstvo in sodelovanje. V tem duhu izraža upanje, da bosta Italija in Grčija že v kratkem lahko temu svojemu novemu sodelovanju dali stvarnejšega izraza. Italijanski poslanik v Atenah je grški vladi izročil podobno spomenico, v kateri daje Grčiji nova zagotovila o mirovnih namenih Italije, ki ne želi drugega kakor mir v svoji sosečini in v Evropi. Prav sedanji položaj na- Trgovska pogajanja med Anglijo in balkanskimi državami London, 2. novembra. Angleški trgovinski minister Stanley ije izjavil včeraj v spodnji zbornici, da vodi angleška vlada pogajanja z zastopniki balkanskih držav o ohranitvi in po možnosti tudi o razširitvi medsebojnih trgovinskih odnošajev, O tem še ni mogoče dati podrobnejših izjav. Glede vprašanja, ki 6e je nanašalo na trgovinske odno-šaje s Sovjetsko Rusijo, je Stanley izjavil, da ne more ničesar dodati prejšnjim izjavam, dasi An-tflija želi, da se ti odnošaji zboljšajo. Polfski odpor proti Litvi in proti Nemcem London. 3. nov. o. Iz Litve prihajajo vesti, da so litvanske oblasti na zasedenem ozemlju okoli Vilne odkrile obsežno zaroto poljskih rodoljubov proti litvanjskim osvajalcem. Poljaki so organizirali atentate in napade na litvansko vojsko. Prav tako prihajajo poročila o vztrajnem poljskem odporu proti Nemem. Zlasti na Pomorjan-skem v bivšem poljskem hodniku, je prišlo do več atentatov proti na novo postavljenim nemškim županom in drugim oblastnikom. Zaradi tega so Nemci na vsem tem ozemlju uvedli naglo sodišče. Za vsak uporni nastop je določena smrtna kazen po skrajšanem sodnem postopku. Nemci iz Turčije se morajo preseliti Carigrad, 3. nov. o. Nemško poslaništvo v Ankari je izdalo razglas, v katerem zapoveduje; vsem Nemcem, prebivajočim na ozemlju Turčije, naj se takoj pripravijo za vrnitev v domovino. Iz Turčije se bodo morali preseliti v Nemčijo vsi Nemci brez izjeme, naj so nemški ali turški državljani. Vrnitev nemškga poslanika v Ankari von Pa-pena v Turčijo, je navzlic nemškim napovedim spet odložena za nedoločen čas. Romunski tisk o razmerju * Sovjeti Bukarešta, 3. nov. m. Komunska politična javnost se še vedno bavi z govorom sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Molotova ter je s tem govorom zelo zadovoljna, Menijo, da je velike važnosti za nadaljni razvoj romunsko-sovjetskih odnošajev izjava Molotova, da bo Rusija še nadalje ohranila svobodne roke in ostala popolnoma nevtralna ter a se bo glede Črnega morja držala načelno ohranitve miru in dobrih medsebojnih odnošajev. V Romuniji menijo, da se ta odstavek Molotovega govora nanaša na njo. Današnji »News Croniclc« spet piše o koncu nemške ladje »Emi Friedrich«, o femer je bilo že toliko govora. List domneva, da je ladja »Emi Friedrich« oskrbovala z gorivom nemško vojno križarko »Deutschland«, ki križari v ameriških vodah. otoval v Moskvo. Nemški veleposlanik v Ritnu v. Mackensen se je po sprejemu in konferenci s Hitlerjem takoj vrnil v Rim. Nemški veleposlanik v Moskvi von Schulenburg je tudi prispel v Berlin ter je bil takoj sprejet pri Hitlerju. Te dni je od]K>toval v Ankaro nemški veleposlanik von Papen. Angleški državniki govore o vojnih ciljih Anglije London. 3. nov. o. Angleški ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister lord Ha-lifax sta včeraj v angleških zbornicah imeli običajno poročilo o političnem in vojaškem položaju. Predsednik vlade je v začetku govora opisal stanje na francoskem bojišču ter potek zadnjih dogodkov v pomorskem vojskovanju, ugotovil, da nemške letalske ladje na angleški obali niso prinesle nobenega uspeha in še manj škode Angležem, nato pa se pobavil z govorom sovjetskega zunanjega ministra Molotova. Finska pred novimi sovjetskimi zahtevami Boljševiki zahtevajo otoke in predele ozemlja na severu in jugu London, 3. nov. Po poročilih iz Hclsinkija Se ni dogovorjen prvi sestanek med finskimi odposlanci in Molotovom ter Stalinom, vendar pričakujejo, da se bodo sestala drevi okoli 21. Finski delegati so bili v Kremlju, ko je bila seja vrhovnega sovjetskega sveta. Odložitev pogajanj je v zvezi z zasedanjem vrhovnega sovjetskega sveta, ker rdeči voditelji ne utegnejo seje zapustiti. Helsinki, 3. nov. o. T’inska vlada sporoča, da je finska vojska položilo mine okrog polotoka in pristanišča llange.a v Finskem zalivu. Ta predel so Sovjeti zahtevali od Finske. Mine so položene tudi na nekaterih drugih važnejših predelih južne finske obale. London, 3. nov. o. Moskovski radio ostro napada finskega zunanjega ministra zaradi njegovega včerajšnjega govora. Ravno tako je ostro napadel finsko časopisje, ki je ostro pisalo o Molotovem govoru. Moskva, 3. nov. O novih sovjetskih zahte-vali do Finske trdijo, da bo Rusija hotela do- . finskih zastopnikov pri sedanjih poga- janjih v Moskvi naslednje: .1. Izročitev katerega od finskih pristanišč na južni obali, da bi Rusija tam uredila svoje pomorsko oporišče. 2. Odkup ozemeljskega pasu blizu Leningrada v širini 15 km. 3- ?jS^°P otokov v Finskem zalivu. i. Odstop finskega dela polotoka Ribaki na severu, da bi Rusija boljše zavarovala pristanišče Murmansk. Sovjetska vlada bi Finski za to odstopila del Karelije. Te sovjetske zahteve so za Finsko nesprejemljive, saj bi se morala odreči svoji nevtralnosti, pas ozemlja proti Leningradu, ki ga zahtevajo Sovjeti, je pa za Finsko sila vužen, Saj poteka po njem močno utrjena obrambna črta, ki naj bi varovala Finsko pred sovjetskim napadom z juga. Navzlic vsem tem zahtevam, ki jih bodo boljševiki gotovo podprli s pritiskom, Finci še vedno upajo na sporazum s Sovieti. Ta govor so najbolj nepotrpežljivo pričakovali v Nemčiji, a je prav Nemčijo moral razočarati. Molotov je v njem povedal, kakšni so bodoči cilji boljševiške vlade. Ti cilji se ujemajo prav za prav s cilji Anglije, ki tudi hoče mir. Kar je pa Molotov dejal o vojnih namenih Anglije, je sama domišljija. Anglija je te svoje namene točno povedala in večina narodov na svetu jih je odobrila. Na koncu govora je Chamberlain poudaril požrtvovalnost in slogo, ki se je pokazala ob vojnem sodelovanju vseh delov angleškega cesarstva. Od vse povsod prihaja velika pomoč, saj se angleški domtnioni zavedajo, da pomeni ogražanje evropske Anglije tudi ogražanje njihove svobode in njihove ga razvoja. Zunanji minister lord Halifax je v svojem govoru dejal, da bo Anglija kmalu lahko točneje povedala svoje vojne cilje. Treba je na svetu vzpostaviti mednarodno zaupanje, ki ga je nemška vlada uničila. Če je Nemčija pripravljena to vzpostavitev omogočiti, lahko takoj ukrene vse potrebno. Prvi vojni cilj Anglije je, zmaga nad tistimi, ki so večkrat zaporedoma prevrgli red v Evropi in ogrožali svobodo drugih narodov. Gre zato. da se vsakemu evropskemu človeku zagotovi dostojno, mirno in svobodno življenje, da se ustvari boljši red na svetu, ki bo omogočil sodelovanje vseh narodov po načelu enakosti. Anglija ne sme odnehati dokler teh ciljev ne doseže, Snoči je po radiu govoril angleški general Ernest Swindson o možnosti napada nemških čet na Veliko Britanijo. General je rekel, da je škoda izgubljati časa z razmišljanjem o tako fantastičnih grožnjah. Francoski ministrski predsednik Daladier je vče raj imel dolg posvet z vrhovnim poveljnikom francoske in angleške vojske Gamelinom. Vesti o novih pogajanjih med Sovjeti, Turčijo in Romunijo se 6pet vztrajno ponavljajo. Širijo ■ih zlasti nemški listi Vesti 3. novembra Novi italijanski ministri so danes prisegli pred kraljem in cesarjem. Bivši poljski poslanik v Bukarešti je dopotoval v Pariz in prinesel novi poljski vladi sporočila bivše vlade, ki je internirana v Romuniji. Tri nemška bombna letala so včeraj poskusila leteti nad francoskim bojiščem. Angleški lovci in francosko protiletalsko topništvo so sestrelili dva nemška bombnika, tretji se je moral spustiti na nemškem ozemlju. Vsi Poljaki iz Gdinje so dobili povelje, da se morajo izseliti iz mesta, kamor bodo poslal i Nemce iz Baltiških držav. Nova češka vojska, ki šteje 7000 vojakov, se je v Pragi prvič pokazala na praznik Vseh svetnikov kot častna straža pri grobu neznanega vojka. Nemški zunanji minister Ribbentrop namerava po poročilih holandskega ti6ka v kratkem že tretjič potovati v Moskvo. Z obiskom kakega vidnejšega sovjetskega državnika v Berlinu torej ne bo nič. Na zasedanju vrhovne sovjetske zbornice so včeraj sprejeli sklep o priključitvi zasedenega poljskega ozemlja k zvezi boljšev. republik. S temi 60 Sovjeti pravno priznali uničenje in razkosanje bratske slovanske države. Zasedbe Poljske do zdaj še ni priznala nobena država na svetu. Sovjetska vlada misli baje kupiti vse nemške parnike, ki so se od začetka vojne v Evropi zatekli v ruske vode. Od začetka vojne so angleške in francoske bojne ladje spremljale vsega 2500 svojih in nevtralnih parnikov, ki vozijo blago za Anglijo in Francijo. Spremstvo vojnih ladij se je izkazalo kot zelo uspešno, saj so Nemci potopili samo tri od teh spremljanih ladij. Angleška križarka »Dispatch« je v srednjeameriških vodah ustavila nemški petrolejski parnik »Emmy Friedrich«. Parnik je vozil 40.000 sodov petroleja. Nemci so ladjo sami potopili, da ne bi prišla v roke Angležem. Pri dosedanjih letalskih bojih 6e je pokazalo, da so angleška lovska letala vedno kos nemškim bombnikom. Prav lovsko letalstvo in sposobnost pilotov bosta Angliji zagotovila premoč v zraku, je izjavil včeraj v angleški gornji zbornici lord Stanhope. Trpljenje Poljske v zadnjih dveh mesecih je bilo strašnejše kakor v6e, kar je Poljska prestala v zadnjih 150 letih, pravi primas Poljske kardinal Hlond v pismu, katero je poslal irskemu prima6u. Japonska se mora pomiriti s Sovjetsko Rusijo, da ne bi ostala osamljena, zato mora premisliti ponudbe, ki jih je v zadnjem govoru stavil sovjetski zunanji minister Molotov, pravijo nekateri japonski listi, ko razpravljajo o omenjenem govoru. Sloviti ameriški letalski inženir Sikorsky je pred ameriškim odborom za civilno letalstvo dejal, da je izdelal načrt za letalo, ki lahko brez pristanka leti iz New Yorka v Francijo in pri-staja na kopnem in na vodi. Včeraj so v Edinburgu izkrcali tri nemške mornarje, ki so prebili 6 in pol dneva v rešilnem čolnu. Ker so bili strašno izmučeni, jih še niso zaslišali. Mislijo, da so zbežali z neke zaplenjene nemške ladje in da so skušali s čol-nom priti čez morje. Današnje francosko vojno poročilo pravi, da je na bojišču mirno. Slišati je le topniško obstreljevanje na obeh straneh. Vršile so se le manjše izvidniške operacije med Bliesom in Renom. Londonski radio poroča, da se je poljska vlada preselila iz Pariza v severno Afriko v mesto Al-žir. Ostala bosta samo predsednik Sikorsky in poljski vojni minister v Parizu. Nemški odpravnik poslov v Moskvi se je sovjetskemu zunanjemu ministru Molotovu zahvalil za tisti del njegovega govora, v katerem je razpravljal o dobrem razmerju med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Nemške oblasti odtegujejo tistim poljskim ujetnikom, ki so zaposleni pri poljskih delih, precejšen odstotek njihove borne plače, češ da je treba s temi odtegljaji vzdrževati druge poljske ujetnike, ki nič ne zaslužijo. Sovjetska vojska je včeraj zasedla tiste predele ozemlja, ki jih je Rusija dobila od Estonske za letalska in pomorska oporišča. Albanska vlada je sprejela strogo prejx>ved o izvozu kave iz albanskega ozemlja. Prepoved naj prepreči tihotapstvo kave iz Albanije v Italijo. Litva in Nemčija sta vferaj izmenjali listine o sporazumu glede prostega pristanišča za Litvo v nekdanji litvanski luki Memel. Nemškim vojnim ujetnikom v angleških taboriščih se dobro godi in imajo na razpolago vse, kar potrebujejo, celo nemško liste. Ti ujetniki so zelo presenečeni nad dejanskimi razmerami v Angliji, ker so čisto drugačne, kakor pa jim je pripovedovala nemška propaganda. Tako je izjavil včeraj v poslanski zbornici angleški vojni minister Hore Belislia. Ameriški listi silovito napadajo Sovjetsko Rusijo zaradi govora, ki ga je imel pred dnevi zunanji minister Molotov. Zahtevajo, naj Združene države pretrgaio odnošnje s Sovjetsko Rusijo. Nekateri italijanski listi odgovarjajo na razlage tujega tiska o pomenu vladnih sprememb v Italiji. »Messagero« lvravi, da se ni razmerje med Italijo in Nemčijo zadnje čase prav nič spremenilo, marveč je Italija s preosnovo vlade dokazala, da o smeri njene politike odloča samo Mussolini in nihče drugi. Za prenos imovine Tirolcev, ki se bodo selili iz Italije v Nemčijo, je bil po daljših pogajanjih določen uradni tečaj štiri in pol Ure za nemško marko. Ta tečaj (9 din za marko) je daleč pod tistim, katerega Nemci zahtevajo pri trgovinskih obračunavanjih z nevtralnimi državami. Vsi madžarski listi prinašajo na prvih mestih lepa poročila o življenju iti delovanju T>okoj-nega ministrskega predsednika Daranyja. Za narodni praznik je proglasil parlament sa-liodne Bele Rusije 17. september. To je dan, ko so ruske čete vkorakale v zahodno B«U* Rusijo in jo osvobodile Poljakov. Sezonski delavci so spet doma Dosti jih je, ki so sc vrnili prevarani in praznih rok Sv. Ana v Slov. gor., 2. nov. Kot ptice 6elivket ki odhajajo odtod v južne dežele, odhajajo iz daljne tujine tik pred zimo naši sezonski delavci in se vračajo v naročje ma-tere-domovine. Vračajoči 6e sin in vračajoča se hčerka, ki sta vso poletno dobo prebila v trudu in znoju pri trdem sezonskem delu, z veseljem stiskata roke 6vojim staršem, bratom in sestram. Tem veselejše je svidenje družinskega očeta ali matere s 6voijimi otroki, ki so bili tako dolgo osamljeni ali med drugimi ljudmi in mnogokrat brez potrebne materinske in očetovske vzgoje. Pod tem vtisom se sedaj zopet nahajajo številne prekmurske in deloma tudi slovenjegoriške vasi. Živi delovni material se vrača na svojo rodno grudo in prinaša skromne dobrine, sad truda in trpljenja. Zopet ije slišati zatajevanje: nikoli več v tujino, nikoli več prodajati svoje mlade moči v tujčevo korist itd. Spomladi pa postanejo vsi ti sklepi pozabljeni in zopet odhajajo, odhaijajo zato, ker jih vleče življenjska 6ila po zaslužku, ki jim ga domovina ne more ali noče dati. Socialne in gospodarske razmere, ki so v gosto naseljenih vaseh neznosne radi premajhne donosnosti domače zemlje, jih primorajo, da si ščejo kruha in dela v tujih deželah in da na ta način preživljajo 6ebe in svoje družine. Nešteto posvetovanj, anket in zborovanj smo že imeli v zvezi z našim perečim izseljenskim vprašanjem, a vso to prizadevanje ni rodilo zaželjenega uspeha in delavci so primorani vkljub temu v tujino na trdo delo, ne oziraje se na posledice, ki jih ta pojav povzroči na našem narodnem telesu. V zadnjem času se prav pogo-6toma slišijo glasovi o kolonizaciji države, o velikih, še neobdelanih delih zemlje v Vojvodini, Bosni itd. Država naseljuje na melioriranih delih zemlje ob Donavi številne družine vojnih prostovoljcev in jim daje na razpolago potrebno zemljo, kjer si ustvarjajo lastne domov« in pridobivajo iz tal nove dobrine za življenje. Velik socialni in gospodarski korak je 6 tem izvršila država, ki je dala neštetim družinam ugodne življenjske pogoje. Vendar je treba želeti, da bi se v tem pogledu izvedlo kaj podobnega za naše odvišno prekmursko prebivalstvo, ki je v veliki večini brez zemlje in brez potrebnega zaslužka v domovini ter na ta način prisiljeno odhaijati v tujino, čeprav v težkih gmotnih okoliščinah, kjer je mnogokrat izpostavljeno na milost in nemilost samo svoji usodi. Žalostna so pripovedovanja vračajočih se delavcev, ki prihajajo iz Nemčije in Francije, kjer so jih mnoge prisilile nastale vojne razmere, da se izsele že predčasno pred pogodbeno dobo. Mnogo delavcev prihaja povsem praznih rok brez zaslužka, a vkljub temu se veseli, da so se srečno vrnili na rodna tla Mnogi «o odšli iz strahu pred vojno in 60 porabili ves svoj zaslužek za povratek v domovino. Tako so ti številni delavci, ki 60 spomladi računali na sijajen zaslužek, ki si ga bodo prislužili v tujini, vračajo sedaj praznih rok in izpostavljeni 6kozi zimo stradanju in prezebanju z družinami vred v bornih prekmurskih in slovenje -goriških bajtah. Naravnost žalostna slika se nam razkriva, če se globje zazremo v te razmere, ki vladajo dandanes po številnih slovenskih vaseh. Ali ni to dovolj stvaren dokaz naše narodne slabosti? Ali res ni mogoče najti možnosti, da se najde za naše delavce zaslužek, zemlja in kruh doma? Brali smo, da bi se lahko preživljalo v naši državi ob popolni izkoristitvi zemlje, t. j. ob popolni kolonizaciji nad 30 milijonov ljudi in da je za te dovolj prostora. Iz tega razloga smo trdno uverjeni, da bi se na tej razpoložljivi, pa še neobdelani površini naselile iz Slovenije in to zlasti iz Prekmurja pregosto naseljene družine. Ali bi ne bilo to za državo kakor za delavce koristnejši izhod, kakor pa puščati tisoče v naročje mačehe tujine, kjer 6i navzamejo 'mnogi kvarnega duha in izčrpajo svoje telesne moči, dočim se vračajo izčrpani in bolni domov, mnogokrat v breme svojcev ali celo rojstnih občin. To so dovolj kričeča dejstva, ki jih je treba v bodoče upoštevati in najti čimprej rešitve, da se izseljevanje povsem ustavi in ustvarijo na drugi 6trani prizadetim delavcem boljše življenjske razmere. Pred senatom mariborskega sodišča ... Maribor, 3. novembra. Krvava noč na Fali Letošnje poletje so na Fali delali novo cesto, ki bo izpeljana od Ruš k Sv. Lovrencu na Pohorju. Pri tem težkem poslu je bilo zaposlenih tudi več delavcev iz Dalmacije, ki so bili sicer pridni ljudje, nekateri med njimi pa so bili prav svojevoljni in nasilni. Ob nedeljah, kadar so se napili, so imeli z domačini večkrat hude spopade. V nedeljo, dne 6. avgusta, je bilo v gostilni na Fali zbranih več ljudi. Šlo je proti večeru, ko so prišle še nove družbe. Med njimi se je pripeljal z Mariborskega tedna Jernej Lampret z ženo in otrokom. Dalje je prišel v gostilno v družbi treh tovarišev Burja Franc in kmalu za njim še Petkovšek Ivan. Ljudje so sedeli pri svojih mizah ter mirno pili in se pogovarjali, ko so prišli dalmatinski delavci, med katerimi so bili 23 letni Franc Zajc iz Ogulina, brata Ivan in Ni-kola Prpič, ki so bili v okolici znani kot posebno bojeviti. Med gosti je nastal nemir, vsi so bili prepričani, da se bo spet nekaj .zgodilo, najbolj rh pa Franc Burja in Josip Kosita r, ki sta imela z navedenimi cestnimi delavci že preteklo nedeljo spor ter sta vedela, da se bo hotel sedaj Zajc maščevati. Prpič je prisedel k mizi, pri kateri je sedel že Lampret v družbi Milana Jerota, s katerim je bil Prpič znan ter se je z njim pogo- varjal. Od Prpiča je Jerot izvedel, da se v gostilni nekaj pripravlja ter je obvestil gostilničarko, naj pospravi vse z miz, da ji ne pobijejo kozarcev in steklenic. Vzdušje v gostilni je postalo kar napeto, vse je pričakovalo spopad in tedaj so se dvignili domači frantje, ki so bili z dalmatinskimi delavci v sporu, ter so se hoteli umakniti. Komaj pa je prižel Burja do praga, je planil nadenj Franc Zajc z odprtim nožem v roki ter ga zadel v desno ramo. Nato je sunil Ivana Petkovška ter ga ranil na desnem komolcu. Potem pa je kakor pobesnel začel mahati okrog sebe z okrvavljenim nožem ter je navalil na Lampreta, s katerim ni imel nikoli nobenega spora ter ga ni niti poznal. Trikrat ga je zabodel z nožem, tretjič pa ga je zadel v srce. Nesrečnež se je s krvjo oblit zgrudil na tla ter umiral, poleg njega pa sta jokala žena in otrok. Morilec je s svojimi tovariši odvihral iz gostilne ter se izgubil v noč, naslednjega dne pa je bil aretiran. Danes se Zajc zagovarja pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča zaradi uboja in telesnih poškodb. Mož pravi, da je napadel Burjo zaradi tega, ker ga je ta udaril z roko v obraz. Medtem pa da so navalili ljudje nadenj ter se jih je branil na ta način, da jih je odrival z levico, z desnico, v kateri je imel nož, pa je okrog sebe mahal kar na slepo, ni pa imel namena nikogar zabosti. Lamprehta da je le slučajno zadel. Nasprotno pa zatrjujejo priče, da je Zajc brez vsakega povoda napadel vse tri omenjene osebe, dasi ga ni nihče izzival. Tatvine v železniški delavnici Pred mali senat mariborskega okrožnega sodišča je prišel 40 letni ličar delavnic drž. železnic Tomaž Filipič iz Studencev. Filipič je od leta 1928 lakiral vagone v delavnicah. Hodil je večkrat v svoj domači kraj v okolici Ljutomera. Dne 13. fe- Brzoturnir Centralnega šahovskega kluba Ljubljana, 3. novembra. Snoči je Centralni šahovski klub priredil v svojem igralnem prostoru kavarne »Zvezda« svoj brzoturnir, da izbere tistih prvih šest igralcev, ki bodo nastopili drugi teden v skupnem boju s šestimi najboljšimi igralci Ljubljanskega šahovskega kluba in dvema najboljšima iz šahovskega kluba »Triglav« za naslov ljubljanskega prvaka. Obenem je bil snočni turnir za prvenstvo v septembru. Prvo mesto sta skupno zasedla Šorli in Kumelj z 12 točkami. Da bo Šorli gotovo med prvimi, o tem ni bilo dosti dvoma, precejšnje presenečenje pa je pripravil na včerajšnjem turnirju Kumelj, ki je dosegel s Šorlijem enako število točk s tem, da je izgubil samo eno igro, dve pa remiziral, dočim se Šorli ni zadovoljil proti nikomur samo s polovico točke, zato pa je dve partiji izgubil in sicer s Kumljem in Požarjem. Turnirja se je udeležilo petnajst igralcev in so se za skupni boj z omenjenima dvema kluboma kvalificirali: Šorli in Kumelj z 12 točkami, Puc, Furlani in Požar z 10.5 in Hren z 9 točkami. bruarja ga je zalotila orožniška patrula v Grabah pri Ljutomeru, kjer je ponujal mlinarju Sadlu Francu naprodaj neke gonilne jermene. Bili so iz platna ter zaliti z gumo in merili v dolžino okrog 10 metrov. Na enem so orožniki odkrili vtisnjen znak JD2 ter jim je bilo jasno, da so jermeni last železnice. Potem so poizvedovali ter ugotovili, da je Filipič prodal raznim posestnikom okrog Ljutomera enake jermene. Na nekaterih jo bil še železniški znak, z drugih pa je bil odstranjen z nožem ter s« je ugotovilo, da je to izvršil naknadno obtoženec sam. Zadeva je bila javljena delavnici, ki je ugotovila, da so to gonilni trakovi, ki se rabijo za pogon dinamo strojev za razsvetljavo železniških vagonov. Zadnja leta se je opažalo, da se je izgubljalo na železniških vagonih, ki obratujejo na področju ljubljanske žel. direk cije, nenavadno veliko teh jermenov. Poprej je znašala izguba povprečno 8 na mesec, potem pa kar 20. Očividno jih je nekdo jemal z vagonov, kadar so prihajali na manjše popravilo v delavnico. Filipič odločno zanika tatvino ter pravi, da '! je jermene kupil od nekega nepoznanega zbiralca starega železa. Železniška uprava sodi, da je oškodovana samo zaradi jermenov, katere so orožniki našli okrog Ljutomera, za 3863 din. Razprava ob času poročila še traja. Pričetek gradnje nove ceste na severni meji Okrajni cestni odbor v Mariboru je začel graditi po naročilu banske uprave v lastni režiji novo zidano cesto, ki bo vezala tovarno lepenke v Ceršaku z dosedanjo banovinsko cesto Št. Ilj— Velka. Zgradba te ceste je bila nujna ne eaino iz gospodarskih, temveč tudi iz narodnostnih in državno-političnih razlogov. Tovarna lepenke v Ceršaku, ki zaposluje okrog 150 delavcev, nima nobene cestne zveze čez jugoslovansko ozemlje. Tik za tovarno se nahaja strm ilovnat hrib, preko katerega ni mogoče narediti dovoza, da bi dobivala surovine ter odvažala svoje izdelke. Tovarna jo morala do sedaj po dobrohotnosti sosednje države dovažati surovine ter odvažati izdelke po njenem ozemlju ter pri tem dvakrat prevoziti Muro. Pri tovarni gre samo prevoz čez brod, potem pa po cesti dalje do mosta v Špilju in čez njega v našo državo do železniške postaje v Št. liju. Ta prevoz pa je postal zlasti zadnje čase zvezan z velikimi komplikacijami ter obstoja nevarnost, da bo sploh onemogočen. Zaradi tega je ogrožen tudi ves obrat tovarne in z njim vred obstoj 130 delavcev, družinskih očetov iz bližnje okolice. Poleg tega pa bi bila zelo udarjena z ustavitvijo obrata tudi šentiljska občina ter država z izpadom davkov in raznih doklad, ki jih tovarna plačuje. Iz tega razloga je banska uprava ugodila prošnji tovarne ter je naročila okrajnemu cestnemu odboru, da zgradi to cestno zvezo. Cesta bo tudi važna gospodarska zveza za najsevernejšo jugoslovansko občino Ceršak, ki je že od nekdaj zavedno slovenska ter njeno prebivalstvo zaradi svoje velike narodne zavednosti zasluži to pridobitev. Stroški so preračunani na 900.000 din, glavni del pa bo krila tovarna lepenke sama iz svojih sredstev, dočim bosta nekaj prispevala banovina in okrajni cestni odbor. Tovarna bo poleg tega prispevala še gradbeni material, saj spravi vsako leto ob priliki čiščenja korita Mure in svojega dovodnega kanala ogromne množine gramoza in kamenja na suho. Sela vodstva JRZ Belgrad, 2. nov. Včeraj ob 10 dopoldne je bila seja predsedstva JRZ. Na sejo so bili povabljeni tudi vsi predsedniki banovinskih odborov stranke. Sejo je vodil predsednik stranke Dragiša Cvetkovič, prisotna pa sta bila tudi podpredsednika dr. Anton Korošec in dr. Džafer Kulenovič, dalje dr. Jovan Radonjič, Dimitrije Magaraševič. Ante Maštrovič, inz. Beslič, Jevrem Tomič, dr. Zivan Lukič, dr. Miha Krek, Franc Smodej, Vojko Cvrkič, Ljubomir Pantič, Djuro Cejovič, Dimitrije Mirkovič in dr. Branko Miljuš. ... . Ob 13 so sejo prekinili in jo nadaljevali ob 17.30 ter je trajala do 21. Predsednik stranke je podal poročilo o splošnem političnem položaju in o delovanju in programu kr. vlade. Predsedniki banovinskih odborov so podali poročila o političnih razmerah v posameznih banovinah. Nato so govorili o novih občinskih volitvah in o izvedbi nove splošne državne preureditve v krajih izven hrvatske banovini v smislu načela o enakopravnosti in narodni samoupravi ter narodnem sporazumu. Debata je potekla v kar najlepši harmoniji in vse sklepe so sprejeli soglasno. ZZD za dolenfsko delavstvo Novo mesto, 3. nov. 1939. V torek, dne 31. oktobra t l. je bila na okrajnem načelstvu v Novem mestu po daljši razpravi podpisana kolektivna pogodba za parno žago kneza K. Auersperga v Soteski. ZZD je na tej raz- Cravi uspešno zastopala interese delavstva in je ila dosežena kolektivna pogodba ter zvišanje mezd. Na razpravi so bili navzoči tudi zastopniki socialistične Zveze lesnih delavcev. Zanimivo je, da so bili njihovi predjogi tako površno sestavljeni, da so bile od njih predlagane mezde celo nižje kot pa so dejanske plače v podjetju. Tako so predlagali znižanje, ne pa zvišanje plač. Na pogajanjih je skozi vodila ZZD in je njena zasluga, da je prišlo do sporazuma. Ponovno se je izkazalo, da sama demagogija iz marksističnih vrst ne bo rešila delavstva, ampak ga bo rešilo le stvarno delo. Razpravo je vodil g. podnačelnik Preskar, Zvezo združenih delavcev pa je zastopal strokovni tajnik Drago Višnar. Divje svinie dela?o na Dolenlskem ogromno škodo na pollih Ze lansko leto smo objavili poročilo, da bo se po naših gozdovih okrog Turjaka, Škocijana, Ponikve in Račne razplodili divji prašiči, ki povzročajo veliko škodo po polju. Ker so kmetje nepoučeni, kako naj prijavijo škodo, povzročeno po divjadi, niso dobili nič odškodnine, čeprav so imeli uničene kar cele njive koruze in krompirja. Med kmeti vlada nezadovoljnost, ker so pa upali, da se bo divjad umaknila iz naših gozdov nazaj na Kočevsko, so vse mirno potrpeli. Medtem so lovci res ustrelili nekaj divjih prašičev — vendar pa to ni nič pomagalo. Letos spomladi so kmetje opazili po gozdovih že kar cele črede nevarne divjadi, ki so že zgodaj zašle na polja ter iskale hrano — vsajen krompir. Kaj naj bi tedaj kmet storil? Ali naj bi na novo krompir vsadil? Saj je prepričan, da bo čez noč zopet prazna njiva. Tako so skozi vse poletje povzročali divji prašiči veliko škodo, na jesen pa so napravili pravi rekord- Noč za nočjo so imeli naši kmetje na polju delavce, divje prašiče, ki so kopali krompir in lomili koruzna stebla. Saj ne more človek verjeti, da more žival napraviti toliko škode, ako se sam ne pre-priča. Kaj naj storijo kmetje? Nujno je potrebno, da se za to zanima oblast — okrajno načelstvo, in da odloči dan za pogon divjih prašičev. Na pomoč naj bi prišli vsi okoliški lovci s pomočjo kmetov, da se naredi konec škodljivcem. Cigani kradeio konfe Oni dan so ukradli cigani Hudoroviči v vasi Gradac pri Črnomlju tamkajšnjim kmetom kar tri konje v vrednosti 10.000 din. Nekaj časa je bila ciganom sreča naklonjena, saj so jih po več dnevih prignali že celo v grosupeljsko okolico, ne da bi bili od kogar koli spotoma prijeti. Bili so že popolnoma prepričani, da so že izven vsake nevarnosti ter brezbrižno jezdili konje neke noči po cesti proti vasi Perovo v grosupeljski okolici na poti proti Igu, kjer bi bili konje prodali nekemu prekupčevalcu, da bi jih nato pretihotapil v Italijo. Cigani pa bi se bili z denarjem delili. .0 tej tatvini konj pa so bili obveščeni tudi orožniki v Grosupljem. Narednika Šuligoj Peter in Vodeb Anton sta se takoj podala na zasledovanje ter imela tudi srečo. Naletela sta ponoči na cesti pod vasjo Perovo pri Grosupljem na cigane, ki so na ukradenih konjih prijahali nasproti pa-troli. Ko so opazili nevarnost, so zdirjali s konji v bližnji gozd ter izginili v temno noč. Kljub temni in deževni noči sta orožnika zasledovala pobegle cigane vso noč ter naslednjega dne proti večeru cigane z ukradenimi konji izsledila v gozdu >Movnik« pri Dobrunjah, jih aretirala, ukradene konje pa nato izročila kmetom iz Gradaca. Orožnikoma so bili kmetje jako hvaležni za njun trud in požrtvovalnost. Mariborski drobiž Upokojence iz mariborske okolice obveščamo, da smo prejeli od pristojne strani pojasnilo, da ni treba nikomur vlagati kake prošnje za prizna* nje doklad II. dravinjskega razreda Ko dospejo ob občinskih uprav podatki, ki jih finančno rav-natelistvo potrebuje, 6e bodo nove doklade uradno nakazale, pa tudi razlika za nazaj od 1. oktobra 1935._ Uprave občin iz Košakov, Studencev, Pobrežja m Dadvanja prosimo, da zadevne podatke Čim prei odpošljejo v Ljubljano. JRZ Košaki. 15 kaznjencev na pogojni odpust Iz mariborske moške kaznilnice je bilo na pogojni odpust izpuščenih 15 kaznjencev, vsi iz Slovenije. med njimi dva, ki sta bila obsojena leta 1922, ozir. (925 na smrt, pozneje pomilo-ščena na dosmrtno ječo. Dva od izpuščenih kaznjencev sta bila obsojena na 20 let, dva rv» na 15 let. Jesenice Vesti iz Belgrada Zagreb, 3. nov. m. Snoči že je sestalo vodstvo KDK na stanovanju inž. Avgusta Košutiča. Poleg njega so se konference udeležili Večeslav Vilder, dr. Krnjevič in Sava Kosanovič. Belgrad, 2. novembra, m. Prihodnje dni se bo preselila Priveligirana izvozna družba »Prizad« v svoj novi dom na Zelenem vencu. Nova palača Prizada je veljala 16 milijonov dinarjev. Med ameriškimi Slovenci V Clevelandu Newburgu je bil nedavno po ložen vogelni kamen za novo cerkev sv. Lovrenca. Fara sv. Lovrenca je bila ustanovljena že leta 1901. Prvo poslopje, to je cerkev in šola, ja bilo blagoslovljeno L 1902. L. 1924 je bil položen temelj za novo cerkev, nakar je delo zastalo. Polnih 15 let so farani čakali, da se jim je izpolnila želja, ko se bo nadaljevalo z zidanjem V Clevelandu je umrl rojak Jožef Erbežnik. Zadela ga je možganska kap. V Ameriki je bival okrog 35 let Doma je bil iz Oor. polja, fara Soteska. Po poklicu je bil izučen krojač. Kot toliko drugih, so tudi njega izpodrinili moderni stroji. Star je bil 62 let. Zapušča ženo in štiri otroke, ki eo že vsi odrasli. V Strabane, Pa. se je v premogovniku ponesrečil rojak Anton Car in so ga morali pripeljati v bolnišnico v Pittsburg. , V Wittu I1L je podlegla operaciji na žolčnih karanih rojakinja Frances Mažgon, stara 58 let Bila je vdova in zapušča hčer in sina. V Elkhart, Ind. je umrl rojak Joseph Grac, po domače Grbčev Jože, v starosti 50 let. Doma ja bil iz Velike Loke na Dolenjeskem. Tukaj zapušča ženo, štiri sinove in eno hčer. V Chicago, III. je izdihnila Mrs. Ckristina Golob, roj. Primožič, soproga Mr. Johna Goloba. V Sheboyganu, Wis je umrl Mr. Luka Podbregar, vdovec, ki je dosegel 79 let V Sheboy-ganu zapušča pet poročenih hčera in 23 vnukov in pravnukov ter eno sestro. V Aurori je preminul rojak Frank Bernik v starosti 63 let Bernik je bil že star naseljenec. Zapušča ženo in sedem, odraslih otrok. V Pullmanu, III, je preminula rojakinja Mrs. Rose Bokal v starosti 62 let. Njeno dekliSko ime je bilo: Rose Perme, .P- d. Grmanderjeva, rodom iz Kota, Šmartno pri Litiji. V Ameriki je bivala od leta 1906. Tu zapušča žalujočega soproga Louisa in še dva živa 6inova. V Clevelandu je nagloma umrl rojak Anton Struna v starosti 47 let. Doma je bil jz Gaborja pri Stični na Dolenjskem in je bival v Ameriki 28 let. Zapušča soprogo Marijo roj. Močnik in štiri otroke. — Istota mje umrl Mihael Legan v starosti 31 let. Zapušča očeta, doma iz Gornjega kota pri Žužemberku. V Ameriki je živel 27 let — V Leadvillu, Colo so pokopali Matija Jamnika, ki je umrl v starosti 3 61et. Doma je bil iz vasi Gradišče, fara Zelimlje, v Sloveniji. Zapušča ženo, sina in hčer. — V West Newtonu je umrl rojak Anton Šimenc v starosti 60 let. Rojen je bil V Re-kovcu pri Stari vasi v novomeškem okraju. — V La Sallu je umrl rojak Andrej Derganc. Pokojni je bil^doma iz Novega mesta na Dolenjskem. Zapušča ženo in štiri otroke. Z ogljikovim plinom se |e zastrupilo šest delavcev v Skoplju. štirje od njih so bili zaposleni pri gradnji novega kinematografa in so tudi čez noč prebivali v napol dovršeni zgradbi. Ker jim je pa zadnje dni postalo premrzlo, so se preselili v malo sobico, namenjeno za skladišče, prenesli tja pečico in si zakurili. Legli so spat in iz neprevidnosti zamašili tudi dve mali odprtini za venti-laci]o. Njim sta se pa pridružila še dva druga delavca, ki pa nista bila zaposlena pri gradnji te nise. Zgodaij zjutraj pa se je prebudil ves omamljen en delavec, odprl vrata in se opotekal do policaja. Povedal mu je, da leži pet njegovih tovarišev napol mrtvih. Prišla je takoj komisija, ki je našla nesrečnike nepremične. Dva od njih 6ta bila že mrtva, in 6icer prav tista dva delavca, ki sta prišla k tovarišem spat. Ostali štinje niso še bili mrtvi in so jih v bolnišnici 6pet spravili k zavesti z umetnm dihanjem. Zdravniki menijo, da jih bodo ohranili pri življenju. Ljubljana od včeraj do danes Te dni sta se mudila v Belgrad n jeseniški župan g. Markež in predsednik gradbenega odbora g. čufer ml., ki sta v nekaterih jeseniških zadevah intervenirala pri ministrstvih. Predvsem o tlakovanju državne ceste skozi Jesenice, o gradnji carinskega skladišča, s katerim je v zvezi tudi ureditev Kralja Petra ceste, ter o cesti v Plavški rovt, za katero sta predložila že izdelane in od banske uprave odobrene načrte. Njuno posredovanje je podpri gradbeni minister dr. Krek. Upati je, da Erihodnje leto na Jesenicah brezposelnosti ne o. — Tudi kredit za zgradbo Delavskega doma je že odobren, so pa nastale neke zapreke glede stavbišča, pa tudi to oviro upamo, da jo bo mogoče z uvidevnostjo premostiti. Dela v mestnem zavetišču na Zg. Plavžu se končujejo in bodo v začetku prihodnjega leta sprejeti že prvi stanovalci. V prvi vrsti seveda občinski reveži, za katere mora skrbeti jeseniška občina. V kolikor bo ostalo prostora, se bodo sprejemali tudi drugi brezdomci proti primernemu plačilu. Včeraj je bil Vernih duš dan. V novembru smo, in kakor vse kaže, se bo zdaj le že začelo tisto pusto, pravo jesensko vreme, ki so ga iz meseca v mesec letos napovedovali razni učeni in neučeni vremenski napovedovalci in vedeži. Dolgo smo so letos veselili lepih sončnih dni; kazalo je, da se bomo menda kar do Novega leta lepo greli zunaj, zdaj bo pa le treba kuriti in na ulici hitreje stopiti. Dež je začel včeraj dopoldne; zjutraj se ga večina ni bila nadejala, na suh mraz je kazalo. Potem pa je po malem rosilo kar ves dan; zdaj pa zdaj je tudi nekoliko močneje poškropilo. Vreme te vrste, kakor smo ga zdaj dobili, se utegne držati tudi ves november. Zdaj se bo nemara izlilo to, kar se čez leto ni utegnilo. Seveda takole vreme ni najprijetnejša, najzabavnejša in najkratkočasnejša stvar na svetu Včerajšnji dan na pokopališču Tudi včeraj je bil vrt mrtvih še prav močno obiskan. Od vseh strani so še prihajale množice. Nekateri na praznik niso utegnili obiskati grobov svojih rajnih, pa so odšli včeraj, drugim se ni dalo, češ, gneča bo prevelika, pa bom rajši stopil jutri, lco bo manj ljudi, tretji pa so bili že na praznik, pa so včeraj spet prišli. Lep je bil pogled na božjo njivo, ki je bila vsa v jesenskem cvetju. Na vseh grobovih so gorele luči, povsod so stali ljudje. Danes pa bo pokopališče spet opustelo, splahnele bodo množice, ki se nemara povrnejo prvič šele ob letu osorej. Mnogih, mnogih, ki so zdaj sami krasili grobove in prižigali sveče tam gori pri Sv. Križu, pa drugo leto ne bo več. Drugi jim bodo krasili sveže grobove, drugi nanje polagali vence in prižigali luči. To je prav gotovo. Ne da se odvrniti smrtna ura. Pride in človek mora na zadnjo pot in pustiti za seboj ljubeča srca in solze. Tudi včeraj je še trajala vsesvetska socialna akcija mestne občine ljubljanske. V pisarno vse-svetske akcije prihajajo še vedno prispevki s stojnic, kjer so prodajali vence in sveče mestne občine ljubljanske. Zato smo se informirali, kako je kaj s številkami, pa so nam povedali, da bodo tekom današnjega dneva morali le seštevati novo-došle prispevke Jutri pa nam bodo lahko že postregli z d končno številko. Proti prvotnim priča- rfia hnnZ še.v,cerai smo menili, da bo letošnja ?°AJfa.od la_nske - pa zdaj nekako kaže, da bo letošnja akcija nekoliko slabše uspela kakor je lanska, vendar pa bo še vedno zadovoljiva. yrav bi bilo, da bi vsaj naši premožnejši sloji ob letu osorej bolj posegali po vencih in svečah, saj s tem podpirajo mestne siromake V bolnišn cš malo novega V bolnišnico so pripeljali včeraj dva ponesrečenca, 43 letnega Franca Ferka, ki je uslužben pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah. Ferk je padel pri delu ter si zlomil levo nogo. Druga ponesrečenka je 51 letna užitkarica Langus Marija, ki je padla doma v kuhinji te* se močno potolkla po davi Od tu i§i §c v tem mesecu se bo naša država pogajala s pel drugimi državami za nove trgovinske pogodbe. Včeraj so se pričela v Bukarešti pogajanja za novo trgovinsko pogodbo z Romunijo. Gre za nabave petroleja, za katere pa Romunija ne zahteva več izključno plačevanje z devizami, temveč z našimi surovinami, namreč z železno rudo in bakrom. Začela 60 6e tudi že uvodna pogajanja 6 Francijo. Z našo vlado je 6topil v stik francoski trgovinski ataše v Belgradu, ki je predložil seznam blaga, za katerega se Francija zanima: za moko, žito, baker, 6vinec, svilene kokone itd. Precej je takih predmetov, za katere se Francija doslej ni zanimala. Obenem predlaga Francija plačevanje 7. blagom, torej opušča plačevanje z devizami, ker se je menda na nemškem zgledu poučila, da morejo države z malo devizami zelo uspešno razviti 6Vojo trgovino na podlagi Klirinškega obračunavanja. Francosko delegacijo, e Katero bo prišla tudi posebna finančna de egacija za ureditev naših dolgov, pričakujejo v Belgradu prihodnji teden. Za njo bodo prišli Angleži. Ti se zanimajo za podobne predmete kakor Francozi. Pač pa se tu pojavljajo razne težave, ki jih bo treba odstraniti z daljšimi pogajanji. Končno prideta še Madžarska in Španija. Španci bi mogli pri nas kupiti blaga za 300 milijonov dinarjev in 6icer žito, živino in le6. Z Madžarsko pa bi se naša vlada rada pogovorila o starejših dolgovih in klirinškem zaostanku. Računajo, da bo Madžarska dobavila naši državi več industrijskih izdelkov, s katerimi bo izravnala svoj dolg. Nato bi 6e trgovinski odnosi med obema državama spet uredili. Restavracija obeh stolpov zagrebške stolnice bo veljala po računih strokovnjakov 10 do 15 milijonov dinarjev. Večjo podporo je naklonila banska oblast, menijo pa, da bodo k stroškom prispevale večje zneske tudi zagrebške banke in drugi denarni zavodi. Dela so se pred dobrim mesecem začela in so en stolp že do vrba obdali z odrom. Vse popravilo pa bo trajalo bržkone tri leta. Belgrajsfea podružnica bolniške blagajne zasebnih nameščencev »Merkur« zahteva, da se popolnoma osamosvoji od svoje centrale v Zagrebu. Svojo zahtevajo podpirajo z dejstvom, da je dobil ban banovine Hrvatske v svojo pristojnost tudi socialne posle in je to 6vojo oblast pokazal tudi s tem, da je postavil komisarja »Merkurju«. Zaradi tega je nujno, da 6e belgrajska podružnica osamosvoji, ker ne more biti podrejena drugi upravni oblasti. Pač pa vztrajajo na^ enotnosti organizacije ljubljanski »Merkuraši«, ki nočejo ničesar slišati o cepitvi. Kaže pa, da bo njihov odpor z ozirom na stališče Belgrajčanov ostal brezuspešen in da bo obveljal predlog komisarja Osrednjega urada za zavarovanje edlavcev, da se pristojnost Merkurja omeji zgolj na banovino Hrvatsko. Pohotneža je po dobrem mesecu skrivanja odkrila belgrajska policija. Septembra so našli ljudje zvečer oa ulici umirajočo deklico in poklicali reševalno postajo. V bolnišnici so ugotovili, da se 14 letno dekle piše Julka Salomon, in da je bil nad njo izvršen zločin. Dekle je čez tri dni umrlo, še prej pa je povedalo, s katero žensko je hodilo. Policija je to služkinjo kmalu prijela in od nje izvedela vso grozno dogodivščino Ta služkinja, ki je živela v divjem zakonu z delavcem Sadulom Velijevičem, je bila prijateljica Julke, ki je izgubila službo in se ni vedela kam dati. Usodnega večera pa je šla družba dveh moških in Julke ter služkinje. Julka je vsa zbegana pobegnila iz hiše, toda preden je prispela do doma 6Voje druge prijateljice, je onemogla. Velijeviča je policija sedaj zaprla, ker je bil z zločinom povzročil smrt 14 letnega dekleta. Bltoljsko sodišče še ni izreklo sodbe ravnatelju trgovske akademije in enemu profesorju zaradi zločinov, katerih so ju obdolžili študentje. Sodišče je vprizorilo rekonstrukcijo dogodkov na akademiji sami, nato pa ee je dognalo, da so bili nekateri važni podatki v pisarniških knjigah vpisani drugače, kot bi morali biti, Na tem so vztrajali zagovorniki dijakov, češ da je ravnatelj s tem hotel prikrit svoje zločinstvo, Vsi dijaki, ki so bili zaslišani, so obtoževali ravnatelja in eden od njih je celo povedal, da je bil sprejet na akademijo samo zato, ker je zagrozil ravnatelju, da bo vso afero razglasil javnosti, če mu ne bo sprejema izposloval. Sodba bo izrečena te dni. Goljufa svetovnega kova je prijela sarajevska policija, V mestu se je bil pred nekaj tedni pojavi] borzni agent Aleksander Stein. Zahajal je samo v boljše družbe in tam vsem natvezil, da bo dobil velikansko dediščino iz Amerike. Ko je ugotovil učinek svojega trika, je 6topil k bogatašu in ga naprosil, naj mu p060j; malenkost, namreč nekaj tiso akov, da bo lahko govoril s svojimi od-v,e.t'c' * i sT1ZUi- ®ko je oskubil precej sarajev- P-aJe,°Pafil' d*Ja Žledajo ue- Anton Čehov: „Striček Vanja" Snoči je bila v ljubljanskem dramskem, gledališču premiera dela »Striček Vanja«, ki ga je bil napisal znameniti ruski pisatelj Anton Čehov. Dvorana je bila zasedena prav lepo, občinstvo pa je izvedbo kakor delo samo sprejelo z odobravanjem in zadovoljstvom. »Striček Vanja« prav kakor druga odrska dela tega pisatelja, strogo formalno ter arhitektonsko ni drama v ozko odmerjenem pomenu in obsegu besede, prej je niz močno razgibanih gen-rejskih podob in v paraboli potekajočih razpoloženj. Vizije so to nekega življenja, ki preveva osebe in jih naganja k ravnanju, vznemirja jih in kolje, peha in preriva, jih biča in meče k usodnim dejanjem, ne da bi jim dovoljevalo razmisliti o razlogih, ki sp jih bili v hipu privedli do tragično velikih sklepov in izvedbe: kakor v težkih sanjah se vedejo, upirajo, odpovedujejo, se zametajo in sprejemajo nase pezo življenjske ne-izpremenljivosti. Težak sen muči to Rusijo, brez upa izgubljeno v širjavah dolgočasja, moralne in socialne plesnobe sredi nejasnih teženj po boljšem in lepšem; le bežne blisne sonce, ljubezen je žarek, ki zamre in ogoljufa dušo za veliki up —: kako žalostna in jalova bo tolažba v potrpljenju, vdanosti in resignaciji! Kakšne sile bo treba, da bo zatrt glas srca, in pot do kraja življenja utegne tudi najboljše in najmočnejše zavesti v močvirje, v katerem se že duši vsa okolica! Le zdravi do kraja v tem provincijskem miljeju vzdrže hrabro in dobojujejo bitko uspešno: neuki, nevedni, preprosto ljudstvo, v katerega pravilni, nepokvarjeni instinkt veruje kakor njegovi sodobniki, tudi Čehov, čeprav na njih najde tisoč malih smešnosti in zagovednosti. Lažje prenašajo nesmisel in trpljenje, in lažje, vdanejše nosijo odpoved. Provin-eijski meščani, ti malomeščani, ki so izgubili nalogo in smisel za ravnanje v nepremakljivo topem, usmrajenem življenju, pa preživljajo na razloč-nejši, jasnejši način tragedijo, katero preživlja vsa Rusija: obupno so siti starega, nekaj bi bilo treba premakniti, toda kje dobiti za to Arhimedov »dos pu sto«. V tej krčeviti neugnanosti, ki si ne zna pomagati, se zaljubljajo z neko živčno hlastnostjo in togoto, opravljajo, spletkarijo, besne in se zapijajo. V tej atmosferi se izprijajo tudi tisti, ki bi v drugih razmerah ohranili jasno glavo in nemara ustvarili važna dejanja. Žalosten in mračen je ta niz Čehovljevih slik iz province, mračen in poln neke okrutne togote. Sklep ne potolaži duha in ne očišča. Ne zaključuje, ne rešuje: ko je zadnja slika »Strička Vanje« v kraju, se nam zdi, da vse skupaj ni v kraju, ampak se je le izpred nas umaknilo z odra nekam v ogromno rusko širjavo, odlebdelo skozi razmaknjene stene, da se bo otožno, težko in dušeče ponovilo nekje drugje, na tisoč in deset-tisoč krajih, kakor se je že bilo, preden se je bilo razodelo našim očem. Neka zagrizena ihta tare razgibanejše ljudi: strička Vanjo, Astrova, Jeleno Andrejevno. Astrov sam pravi: »Vse vas tare bes razdiranja.« Ogromen, skoraj nelogičen bi se brez te razlage zdel tako nenadni, strahoviti, zločinski nastop strička Vanje proti mogočnemu, nepremakljivemu zastopniku patriarhalnega konservativizma, te velike ruske zavore, Serebrjakovu. Niti Čehova samega nista mogli do kraja prepričati dobrotljivost in potrpežljiva vdanost, ki je z njimi okrasil srce Sofje Aleksandrovne, pa tudi Teljeginovo in Marinino. Mračno je to Čehovo delo, zvesta slika časa in razmer, ki so morale prej ali slej v Rusiji prinesti veliki obrat s silnimi krči, e krvjo in dimom, v brezumno divji, strastni akciji Izrazito osrednje osebe, kljub naslovu »Striček Vanja«, prav za prav ni. »Strička Vanjo« je Levar pogodil v njegovi ihtavi razbitosti prav dobro. Motila je tod le njegova govorna maska, ki se kar dobro vede v patetičnih pasusih iz klasičnih mojstrov, katere je treba ob igri podčrtavati tudi deklamatorično, tod pa je ob delikatnejših razpoloženjih učinkovala nekoliko razbijajoče in rušeče ter je kvarila njegovo sicer odlično igro. Odličen, tog in suveren, markantna figura, je bil Skrbinškov Serebrjakov; to bo nemara sploh ena njegovih najboljših kreacij, kakor vse kaže. Prav taka je bila tudi Jelena Andrejevna (Mira Danilova); odkrito napišem, da si za to vlogo težko mislim boljše zasedbe. Njena tiha, zmerno poan-tirana igra je učinkovala vprav z enakomerno nošenim resentimentom. Odličen, kakor v vlogah te vrste vselej, je bil Kralj kot Astrov. Tudi Vida Juvanova je kot Sofja zabeležila impresionanten, odličen dojem. Vsi ostali, Gabrijelčičeva ter Ra-karjeva in Daneš kot Teljegin. so svoje krajše vloge opravili z v?glednim mojstrstvom. Režiser Josip Vidmar je skraja zaviral tempo, očitno da bi se izognil pri nas običajni začetni hlastnostjo, zato mu je dramatični višek, na ta način premalo tenkočutno pripravljen, učinkoval kot nekoliko preokruten udarec na činele. Sicor je dejanje lepo vezal in osebe pametno razporejaL Nekaj pa drži: »Striček Vanja« more povsem pristno in polno učinkovati le, če je izvajan v izvirniku, v ruščini! Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Slep! Mehlin zaradi umora pred sodniki Ustrelil ie svoje dekle, nato sebe skozi oči Ljubljana, 3. novembra. »'.»‘»»i samokres, ko je še klečal pred njo. Ustrelil je proti njej. Nato je hotel še sebe ustreliti. Revolver mu je dvakrat odpovedal. Vzel je nato nov naboj in ga nameril v glavo. Prestrelil si je očesne živce. Reboljevo in njega so z reševalnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer je dekle kmalu podleglo hudi poškodbi, obtoženec pa je ostal pri življenju, toda je postal popolnoma slep, — Razprava ob sklepu lista še traja. koliko postrani, je najel avtomobil in jo name-raval popihati. Toda že v Zenjci 8(J Ja prijcli fa odpeljali v Saja)evo Se policiji je skušal natveziti, da bo dobil iz Amerike 700 milijonov dinarjev kot dediščino P° .br?‘“- Ko eo pregledali re- oietre, eo odkrili da ,e bil Stein na večletne ječe kaznovan že v Budimpešti m na Dunaju. Tudi v Belgradu je bil večkrat kaznovan, toda rekord ima v Zagrebu, kjer «o ga dvanajstkrat imcli 60dniki priliko videti. Ko bo v Sarajevu odsedel svoje oa bo moral tudi v Ljubljano in Petrovgrad, kjer ga sodišči prav tako iščeta zaradi številnih goljufij ki jih je izvršil na nijunem področju. Tajna okrog »mrti pomorskega kapitana Ce-piča iz Slovenj Gradca 6e bo menda kmalu poja6-nila. Belgrajska policija, ki je sprva mislila, da je bil Cepič žrtev zločina, je na podlagi novih dognanj prišla do sklepa, da je mož izvršil 6amomor, kajti o tem so govorile rane na preih ter poročila, i1,*0 iih prejeli iz Cepičevega rojstnega kraja, j “tod so javili, da je Cepič že več tednov, preden je odpotoval v Belgradu, govoril, da mu na svetu ni več mogoče živeti in da se bo umoril. epič si je kupil v Belgradu dva noža in si ju dal tudi nabrusiti. Najbolj verjetna se zdi policiji možnost, da je Cepič stopil v Donavo, si odpel 6rajco in suknjiS in si zasadil nož v prna. O tem pričajo male rane v bližini glavne rane in pa mala zareza na prstih leve roke, s katerim je uravnaval ostrino noža na srce. Vendar pa policija še zmerom raziskuje stvar in zbira vse podatke, ki bi mogli boli učinkovito podpreti eno ali drugo njeno/domnevo- Posojilo banski upravi drinske banovine fe od 27 milijonov zmanjšal na 18 milijonov Osrednji urad za zavarovanje delavcev. Banska uprava je nameravala posojilo porabiti za razširitev bolnišnic in za gradnjo novih ter za nujna popravila v kopališčih. Ker pa je Osrednji urad zmanjšal posojilo, bo banska uprava najela de6et milijonov novega posojila pri Državni hipotekarni banki. Veliki kazenski senat, ki mu predseduje s. o. s. g. Ivan Kralj, je danes začel obravnavati dva procesa, enega zaradi zločinstva umora in drugega zaradi komunistične propagande. Jetniški paznik je v dvorano št. 79 pripeljal popolnoma oslepelega bivšega stražnika Antona Mehlina, rojenega 11. julija 1912 na Dreniku, stanujočega v Ljubljani, sedaj v priporu. Državni tožilec dr. Hinko Lučovnik je Mehlina obtožil zločina umora po | 167-1 kaz. zak., da je 2i. junija L 1. v Ljub-liani na Starem trgu ustrelil svoje dekle Anico Rebolj. Ustrelil jo je v trebuh tako, da ji je poškodoval notranje organe in je umrla zaradi notranje izkrvavitve. Ozadje tej ljubavni drami je, kakor navaja kratko obtožnica, naslednje: Umora obtoženi Anton Mehlin se je letos januarja seznanil z Anico Reboljevo. Kmalu seje med obema razvilo ljubav-no razmerje. V začetku, kakor obtoženec sam navaja, sta se dobro razumela, nikoli ni prišlo do kakih razprtij. V preiskavi je obtoženec navajal, da sta imela namen se tudi poročiti. Glede poroke sta se tudi konkretno dogovorila, pokojna Reboljeva se je sprva strinjala z obtoženčevimi načrti. Kakor pravi obtoženec, je imel že spisano prošnjo za ženitno dovoljenie na pristoino policijsko upravo v Ljubljani Bila sta si drug na-pram drugemu odkrita, sta si vse zaupala in je bilo med njima prav prijateljsko razmerje. Po navedbah obtožnice pa Reboljeva razmerja ni jemala za tako resno, ker je napram svoji prijateljici zatrjevala, da ni obdolženec njen fant ter je bila napram vsakomur, kdor ji je obtoženca vzel v misli, vedno huda in je zatrjevala, da je obtoženec samo njen prijatelj in nič drugega. Reboljeva je tudi Brumnovi povedala, da jo hoče obtoženi Anton Mehlin poročiti, toda njej ni nič do tega, ker ga nima iz srca rada, vedno je trdila, da ii je obtoženec samo dober prijatelj. Anica Reboljeva je 31. maja odšla v Dolenjske Toplice v svrho zdravljenja. Tja jo je spremil tudi obtoženec. Dopisovala sta si. Obtoženec, ko jo le pozneje obiskal, je opazil, da je postala Reboljeva napram njemu hladna, resna in odurna. Reboljeva se je 20. junija letos vrnila v Ljubljano. Med vožnjo sta oba molčala. Prišlo je v kupeju do konflikta. Reboljeva je skočila pokonci in odhitela v drug kupe. Naslednji dan je obtdženec imel zjutraj službo. Okoli 8.30, ko je končal službo, je šel na stanovanje Reboljeve na Starem trgu 14a. Dekle je stanovalo pri svoji sestri Regini. Prišel je v II. nadstropje, a ni mogel pozvoniti. Ze je okleval. Pred vrati pa se je pojavila njegova izvoljenka Anica Reboljeva. Lepo jo je [»ozdravil in vprašal: »Ali me imaš rada?« Kratko mu je odgovorila pri vratih: »Vsega je konec!« Obtoženec je navedel, da Je nato celo pokleknil pred njo in jo rotil, da mu naj pusti- vsaj službo, če ga noče. Osorno mu je zaklicala: »Pusti me v miru! Nimam s teboj prav ničesar!« Postal je razburjen in zmeden. Podzavestno je segel po Iz Slovenskih goric , ^ Vašem listu z dne 26. oktobra t 1. je ni priobčen članek: »Iz slovenskih goric. — raginja jzhod za navijalce cen«, kjer vaš g. nilplSoi Plše’ ,da so se zadnji čas znatno dvignite cene... zlasti pri bombažnem blagu, rižu, masti _ in petroleju, kar pa vse neodgovarja resnici. Prosim, če je to mogoče, da v vašem listu popravite. Cene vsemu bombažnemu blagu so ostale iste kot so bile. O tem se lahko prepriča vsakdo sam. Lene masti so res poskočile za 1 din pri kg, toda ne samo v Slov. goricah, ampak povsod, niz se je podražil samo za en din pri kg in ne za 2 din. Sicer pa zadnje čase ni mogoče dobiti riz.a tako pri trgovcih kot pri veletrgovcih. V Mariboru se prodaja petrolej po 7.50 din liter, pri Sv. Lenartu in skoraj v vseh krajih Slov. goric pa po 7 din liter. Trgovci, ki morajo voziti petrolej v 30 km od Maribora oddaljene kraje, ga tam najbrž smeio 50 par pri litru dražje prodajati, kot pa v Mariboru. — Trgovci v Slov. goricah. Umetnost - mesečnik za umetn ško kulturo Izšla je 3. številka IV. letnika »Umetnosti« za mesec november. Takoj v uvodu je urednik na-pisal posmrtnico umrlemu tovarišu slikarju Francetu Koširju, ki je v septembru 1939 umrl v Škofji Loki in je pripadal mlajši slovenski slikarski generaciji. — Sledi članek univ. prof. dr. Franceta Steleta o srednjeveškem slikarstvu v Sloveniji, objavlja Stane Mikuž svoje vtise iz Italije, zlasti iz zadnje velike razstave Leonarda da Vincia v Milanu in pa o obisku Vatikanskih stanc v Rimu. — Nadaljuje se članek Winstona Churchilla Slikanje za zabavo v prevodu Petra D o n a t a. Revijo zaključujejo običajna pestra poročila iz umetniškega sveta z recenzijami in pregledom reproduciranih deL Revija je kot običajno bogato ilustrirana — skupno je 27 ilustracij z 1 prilogo Mihe Maleša. Objavljena so dela naslednjih slikarjev in kiparjev: France Košir, gotske freske iz XV. stoletja, Lojze Dolinar, Franjo S. Stiplovšek, F. Mihelič, Dragutin Mitrinovič, Vaša Pomorišao, J. Šohaj, Tine Gorjup, od tujih mojstrov pa Leonardo da Vinci, Michelangelo, Donatello, ruska slikarja Valerij Ivanovič Jakobi in A. S. Stepanov, Paul Hu-gues in Edouard Dufeu, ki sta Francoza, in Nora Lavrinova. Bogato so v tej številki zastopani tudi pesniški prispevki. Takoj v uvodu je odlomek iz pesnitve Karla Hynka Mache — Maj v prevodu Tineta Debeljaka, dočim je Miha Maleš prispeval nekaj prevodov iz stare zamorske in egipčanske poezije, Miran Jarc pa prevod flamskega pesnika Urbaina von der Voorde. Izvirne pesmi so prispevali Alojz Gradnik, Marijan Savinšek in Slavko Savinšek. »Umetnost« se naroča na gornji naslov in velja letno za 12 številk 100 din ali 180 din na najfinejšem krednem papirju. V zalogi je tudi še nekaj vezanih prejšnjih letnikov. Športne vesti Lfubtfana : Cradjamki V nedeljo popoldne bo v Ljubljani letošnja najzanimivejša ligaška tekma. V goste bodo prišli SK Ljubljani zagrebški »purgerji«, ki so preteklo nedeljo premagali Haška kar s 7:0. Kakor vse kaže, bodo predtekmo igrali juni-orji zagrebškega Gradjanskega in juniorji SK Ljubljane. Tekma bo najzanimivejši letošnji dogodek v Ljubljana Naročajte Slovenski dom! Krai Barometer-sko stanje Tempe- ratura v G' a t> trn 3S C c •««_ 3 — i= Veter (-uner. iakost) Pada- vine , 03 »■s n . «0 "“5 a a S m/m vrsta Ljubljana 765-4 5-0 3-8 93 10 0 4-0 dež Mari boi 765-2 3-6 2-0 90 10 0 2-0 dež Zagreb 763-8 6-0 60 90 10 NEi 41 dež Bel grad 763-1 7-0 30 90 10 NWj 80 dež Sarajevo 762-0 12-0 8-0 90 10 0 6-0 dež Vis 7611 140 13-0 90 10 SE, 04 dež Split 760 3 15-0 120 70 7 NE, 20 dež Kumboi 759-b 15-0 7-0 81. 5 N, _ _ Rab 760-7 13-0 13-0 90 10 0 _ anurovniii 759-3 20-0 16-C 80 0 NE, — — Vremenska napoved: Oblačno in hladno vreme. Rahel dež iz megle. Koledar Danes, petek, 3. novembra: Hubert. Sobota, 4. novembra: Karel Bor. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Ma-rijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in mr. Bohinec, Rimska cesta 31. Mestni odbor za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije opozarja, da anonimnih prijav ne bo obravnaval. Zato pa vabi vse občinstvo, naj vse prekrške in prestopke navijanja cen prijavlja mestnemu poglavarstvu s podpisom in naslovom. Uprava policije razglaša, da je Aleksandrova cesta od Tyrševe ceste do Beethovnove ulice zaradi del na cesti zaprta za promet od 3. do 5. t. m. Na svetovno razstavo v New York bo popeljal cenj. občinstvo danes zvečer na V. prosvetnem večeru, ki bo v frančiškanski dvorani ob 8 zvečer, g. predavatelj Viktorijan Demšar. On sam je osebno to razstavo obiskal. Obiskal je dalje tudi svoje rojake v Ameriki. Njegove besede bodo spremljale številne skioptične slike, ki nam bodo nudile pogled v svetovno razstavo. Za uvod pa bo recitiral g. višji inšpektor V. Zakrajšek odlomek Jff-r .nlR<' ~ .Predprodaja vstopnic v trgovini zvez?0* M *ran®^kansko cerkvijo in v Prosvetni Pasja steklina fn kontumac psov fn mačk. r®!" J6., a 31- oktobra v drž. veterinarskem bakteriološkem zavodu uradno ugotovljena steklina pri psu nekega posetnika z Viča, je mestno pogin-varstvo po zakonu o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni moralo za področje mestne občine ljubljanske odrediti zaporo psov in mačk. si čuvaji morajo biti vedno zaprti na dvoriščih ali pa priklenjeni na verige, vsi drugi psi, kakor lovski, luksuzni i. dr., pa morajo nositi nagobč-01 • na, T™'0'- Seveda je prejrovedano pse voditi v javne lokale. Vse mačke morajo biti varno zaprte, poleg tega pa je treba posebnega dovoljenja mestnega poglavarstva, če kdo hoče psa ali mačko odpeljati iz Ljubljane. Za lovske p»se dovoljuje mestno poglavarstvo izjeme na pravilno kol-kovano prošnjo lovcev, toda samo za čas in krai lova. Vsakdo mora svojega psa, če ie prišel v-do-tiko s steklim psom, takoj oddati mestnemu ko-njaču ah pa ga varno zapreti, na vsak način pa mora tak primer brez odlašanja javiti mestnemu veterinarskemu uradu na Krekovem trgu št. 10. I. nadstropje. Psi in mačke, ki bodo zaloteni, da niso zavarovani po teh odredbah, bodo odvzeti, lastniki pa strogo kaznovani. • i.y?Sc,e ure za m,adino i® naslov fiziološkemu in biološkemu gimnastičnemu tečaju, ki se vrši za šolsko mladino na učiteljišču vsak torek in petek od 3—4 popoldne za deklice in iste dneve od 4—5 za dečke. Tečaj vodi tel. učitelj Zaletel Vinko. Ljubljansko gledališče Drama — Začetek ob 20. Petek. 3 novembra: ob 15: »Kacijanar«. Dijaška predstava Cene od 14 din navzdol. Sobota, 4. novembra: »Striček Vanja«. Red B. Nedelja, 4. novembra ob 15: »Snegulčica«. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: »Številka 72.« Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Opera — Začetek ob 20. Petek, 3. nov.: Kogojeva akademija. Izven, sobota, 4. novembra: »Pri belem konjičku«. Iyven. Znižane cene od 30 din navzdol. Nedelja, 5. nov. ob 15: »Glumač Matere božje.« Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20: »Kjer škrjanček žvrgoli.« Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. • Opajamo na današnjo popoldansko dijaško predstavo Medvedove tragedije »Kacija-11 ar«, ki spada v zvrst dramskih kronik in nazorno slika dogodke za časa vladarjev Ferdinanda, Janoša Zapolje in sultana Solimana, ko so sklenili hrvaški plemiči zaroto za osvoboditev Hrvaške. Tehtne igralske stvaritve so oživile to naše izvirno delo. Naslovno vlogo igra g. Levar. Cene dijaške od 14 din navzdol. Jutri, v soboto, bo repriza Čehovljeve igre »Striček Vanja« za red B. V nedeljo popoldne bo v Drami mladinska predstava. Uprizorili bodo priljubljeno dobro znano pravljico o Snegulčici in sedmih škratih. Veljale bodo znižane cene. Kogojeva akademija v operi. Danes zvečer bo v Operi koncertna prireditev in njeni celokupni dohodki so namenjeni bolnemu slovenskemu skladatelju Mariju Kogoju. Marij Kogoj je bil eden najveljavnejših naših modernih skladateljev in vsak dan bolj težko občutimo vrzel, ki je nastala, ko ga je bolezen odtrgala od dela. Na sporedu so koncertne točke, ki jih bodo izvajali operni solisti in operni orkester ter recitacije nekaterih dramskih članov. Cene od 24 din navzdol. Občinstvo vabimo in pro-?aP°!nl *a večer naše operno gledališče. Predprodaj v opernem gledališču. Razprodano gledališče pri prvi letošnji predstav1 R. Benatzkega operete »Pri belem konjičku« je bilo najlepša priča, da ima to izvrstno delo še vedno veliko interesentov. Pri sobotni reprizi bo nastopila še gdčna Bankar-tova, katere igralski talent smo imeli priliko ze večkrat opaziti pri produkcijah dramatične sole. Ostala zasedba je ista. Cene znižane, Kogojeva akademija v korist bolnemu skladatelju bo nocoj v operi. Poleg najvidnejših članov drame m opere sodeluje tudi operni orkester s skladbama Musorgskega »Noč na pusti gori« in Borodinovo uverturo h Knezu Igorju. Glede na dobrodelni namen akademije prosimo za obilno udeležbo. Cene so od 24 din navzdol. Koliko Kanada lahko pomaga Angliji v sedanji vojni z Nemčijo Kanada želi postati vojni arsenal in skladišče raznih zalog za veliki britanski imperij Anglija je v sedanji vojni gotovo zato tako trdno odločena iti do skrajnosti, ker se zanaša na veliko pomoč svojih dominionov in kolonij. Nanjo niisli vsekakor upravičeno, kajti odločujoči možje i/. teh angleških čezmorskih posestev 60 že večkrat izjavili pred vsem svetom, da so se pripravljeni boriti ob strani Anglije in Francije z vsemi svojimi razpoložljivimi silami do zmage nad nasiljem, čeprav bi to terjalo še toliko žrtev. Po-fdarili so, da bi bile te čezmorske pokrajine v primeru, če bi Nemčija zmagala, z njihovimi vele-silami-zaščitnicami obsojene na 6mrt. Zato je njihov sklep, da z V6emi svojimi močmi posežejo v sedanjo evropsko voijno, tako trden in neomajen. Med drugimi svojimi čezmorskimi deželami Velika Britanija pričakuje od Kanade še na prav osebno izdatno pomoč. V naslednjem naj navedemo nekaj podatkov o tem, kolikšen more biti sedanji vojni prispevek Kanade. Kanadska pomoč v svetovni in sedanji vojni V svetovni vojni je bil delež, ki ga je prispevala Kanada Veliki Britaniji, naravnost ogromen. Kanada, ki je tedaj imela le 7,200.000 ljudi, je poslala nad pol milijona svojih vojakov na bojišče, in znano je tudi, kako hrabro so se ti vojaki borili ob strani Anglije in kako mnogoštevilne so bile med njimi žrtve. Danes ima britanski dominion Kanada že nad 10 milijonov prebivalcev. Ob začetku svetovne vojne je v Kanadi delalo 19.000 tovarn, danes pa iih je v obratu že 25.000. Proizvodnja najraznovret-nejše rude se je povečala v 6ilni meri. Samo industrijsko me6to Ontario lahko doseže 90 odstotkov svetovne proizvodnje nikla, to je en milijon ton, v nasprotju z letom 1914, ko je to mesto moglo nuditi le 35.000 ton. Vodja angleškega letalskega zastopstva v Kanadi, lord Riverdale je zadnjič dejal, da bo celoten kanadski načrt za letakko sodelovanje z Veliko Britanijo uresničen najpozneje po enem mesecu in bo v tem času Kanada lahko poslala na leto 25 do 30.000 letalcev in drugih ljudi, ki spadajo k letalskim posadkam: to so opazovalci, le-ialski strojničarji in radiotelegrafisti. O priliki sedanjega prihoda avstralskega vojaškega zastopstva v Kanado, zastopstva, ki bo sodelovalo pri pripravljanju velikega britanskega načrta o letalskem oboroževanju, je predsednik britanskega letalskega zastopstva lord Rivelde izjavil med drugim, da prizadevanje držav britanskega imperija odlično napredujejo in imajo pri izpopolnjevanju letalske oborožitve čedalje večji uspeh. Predsednik avstralskega letalskega zastopstva rar-bern je pa poleg drugega dejal: Odločeni smo s čim večjimi napori sodelovati z ostalimi pokrajinami britanskega imperija za čim boljšo izpopolnitev vojnega letalstva. Avstralija navdušeno dela na to, da bi izučila in izurila čim večje število svojih letalcev. Naša država bo mnogo prispevala k skupnemu končnemu uspehu v sedanji vojni. Te dni je bila v Ottavvi konferenca zastopnikov kanadskih ministrstev, funkcionarjev pokrajinskih ustanov in nekaterih drugih zastopnikov. Na njej go razpravljali o tem, da bi kanadske pokrajine sodelovale tudi pri proizvodnji glavnih življenskih potrebščin, da bi se na ta način zadostile potrebe Velike Britanije in njenih zaveznikov. Velika Britanija bi na ta način razpolagala z velikimi količinami življenjskih potrebščin, ki so ji potrebne v sedanji vojni. Prostovoljcev niti vseh ne marajo Don Iddon, dopisnik »Daily Maila« je poslal svojemu listu zanimive podrobnosti o tem, kaj V6C danes Kanada lahko nudi v pomoč Angliji. Med drugim pravi, da v Kanadi niti niso marali sprejeti vseh vojaških prostovoljcev, ki se jih je z dneva v dan priglaševalo vedno več. Dejali so, da nevarnost še ni tako velika, da bi bilo treba misliti na rajstrožje vojaške ukrepe. Deset tisoče kanadskih mladeničev se je gnetlo takoj prvi dan sedanje evropske vojne pred uradi, kjer so začeli sprejemati vojaške prostovoljce. Toda večini teh navdušenih prostovoljcev želja ni bila uslišana, ker so jih poslali domov, češ da jih še ne potrebujejo. Za zdaj se Kanada zadovoljuje 6 67.000 možmi, ki jih ima pod orožjem. Zato pa so ti vojaki res tudi rvovretni, odlično izurjeni in izšolani in tudi te-esno pravi korenjaki. Ena kompletna divizija, ki šteje 16.000 mož, bo prvi prispevek, ki ga bo Kanada poslala na francosko-nemško bojišče v najkrajšem času. Takoj za tem bo že čakala na od- F. hod tudi druga divizija in čez nekaj tednov se bodo na evropskih bojiščih pojavili prvi kanadski oddelki. To je omenjeni časnikar napisal približno pred 14 dnevi. Potem takem res ni več daleč čas, ko bodo morati Nemci na zahodnjem bojišču imeti opravka poleg drugih tudi z izborno opremljenimi in preskušenimi kanadskimi bojevniki. Pomoč bo izdatna in učinkovita V resnici bo Kanada sodelovala na strani evropskih demokratičnih zaveznic na način, ki bo brez dvoma zelo izdaten in učinkovit. S svojimi letali bo znatno povečala moč angleškega in francoskega letalstva, ki že samo po sebi vzbuja strah in trepet, če pride dan, ko se bo v večjem številu pojavilo nad sovražnimi me6ti in četami. Razen tega pa bo Kanada dobavljala Veliki Britaniji in njenim zaveznikom ogromne množine raznovrstnih drugih proizvodov. Kanada kratko in malo želi postati vojni arsenal in skladišče zalog za veliki angleki imperij. Njena proizvodnja bakra znaša na leto približno 300.000 ton, ali z drugimi besedami, dvanajstkrat toliko kot leta 1914. Ta angleški dominion lahko preskrbi dalje 250 ton svinca na leto, proizvodnja železa znaša do 2 milijona ton, proizvodnja petroleja pa se je dvignila v zadnjem letu na 7 milijonov sodov. Kanada, katere tovarne se morejo primerjati po svoji moderni ureditvi in po množini izdelkov z najboljšimi angleškimi in francoskimi tovarnami, so vso svojo industrijsko delavnost posvetile izdelovanju municije in letal. Trinajst slovitih kanadskih družb, med njimi »Car and Foundry Co«, National Steel Car«, »Ca-nadian Vickers«, »Fleet Aircraft«, »Fairchild« in druge so se združile pod skupnim imenom »Cana-dian Associated Aircraft«, da bodo izdelovale v velikih množinah vojna letala. Od teh družb Velika Britanija lahko res mnogo pričakuje. Predsednik tega ogromnega kanadskega kartela je Paul Si6e, človek, ki si je v gospodarskem 6vetu pridobil sloves zaradi svojih odličnih sposobnosti, se je pred nedavnim vrnil iz Londona, kjer je vodil številna pogajanja z vlado Velike Britanije. Nemči|a sama pomaga Angležem zmagovati Čudno se sliši, da bi celo Nemčija eama sodelovala v boju za zmago evropskih demokratičnih zaveznic. Toda neverjetno se zdi to le na prvi mah. Stvar je tale: Kanada lahko daje Veliki Britaniji tudi posojila. Dozdaj ga je dala 35 milijonov Ur, ali 6 milijard francoskih frankov. Tudi s tem denarjem je Kanada priložila precejšen delež Angliji v sedanji vojni. Treba pa je vedeti, da je imela Nemčija pred vojno tudi v Kanadi precej denarja, ki je zdaj postal žrtev vone, oziroma plen demokratičnih zaveznikov. In ta denar so deloma že porabili za boj proti Nemcem. Na ta način Nemčija torej res pomaga Angliji in Franciji, da čim-prej dosežeta svoj končni volj, svotjo zmago in ponižanje Nemčije. Lastnost, da smo svoboden narod_________________________ Angleški minister za dela Brown je imel v torek v radiu govor, v katerem je rekel: »Mi smo lahko stopili v vojno, ne da bi vpeljali nove odloke o zakonski kontroli nad višino mezd in delovnih pogojev. Mi imamo eno lastnost, ki je naši nasprotniki nimajo, namreč lastnost, da smo svoboden narod s popolno svobodo v borbi. Mi imamo velike možnosti za borbo s pomočjo svobodnih organizacij delodajalcev in nameščencev. Močno gibanje Trade Uniona je prepričano, da se vojna vodi proti tistim silam, ki ogrožajo te ustanove in ogrožajo delovni svet (ia vsej zemeljski krogli. Novi tipi angleških letal Letalski strokovnjak časopisa »Evening News« piše, da angleško letalstvo zdaj razpolaga z zračnim brodovjem močnih lovskih letal, ki morejo dohiteti in napasti sovražne bombnike ob vsakih možnih razmerah. Ta letala so tipa »Bristol« in »Blenhaim«. Imajo po dva topa ter lahko dosežejo hitrost 4 milje na minuto. Brez pristanka morejo ireleteti 4 krat Severno moreje in se jim med tem asom ni treba preskrbovati z gorivom. 1 Čehe proda;a:o za sovjetske surovine London, 2. novem. AA. Reuter: Diplomatski urednik Daily Heralda pojasnjuje nemški načrt o preseljevanju nemških manjšin iz držav Vzhodne Evrope. Ta načrt — pravi diplomatski urednik tega lista — je zelo prostaški, strog in neizprosen. Nemške manjšine iz vseh držav vzhodne Evrope, začenši od Estonije pa do Romunije, se morajo preseliti v svojo domovino. Tisti, ki so že nemški državljani, so dobili ukaz, tisti pa, ki pripadajo nemškemu plemenu in govore nemški jezik, pa so izpostavljeni pritisku, da bi se vrnili v domovino. Oni zapuščajo svojo zemljo, svoje domove, svoj posel, svoj denar in vse kar imajo. Vsega tega se bodo polastile vlade onih držav, ki jih morajo ti Nemci zapustiti. Nemška vlada bo na ta način dobila velike rezerve, ker bodo Nemčiji v naodinestilo za to dobavili življenjske potrebščine in surovine. Kar pa se tiče prebivalcev, ki nimajo lastnega ognjišča, bodo ti dobili v nadomestilo zemljo v poljskem koridorju in v Poznanju, namestili pa jih bodo po tovarnah in podjetjih, ki so pripadala judom. Ta načrt je v veljavi že v Estoniji in v Le-toniji. Pod pritiskom Berlina in Moskve sta vladi teh držav podpisali v tem smislu sporazum. Toda načrt se ne zadovoljuje samo s tem. Izvajali ga bodo tudi nad prebivalstvom nemškega plemena na Madžarskem, v Jugoslaviji in Romuniji, kakor to napoveduje diplomatski urdnik manjšinskega nemškega lista na Madžarskem »Die Donau«, ki smatra, »da je dolžnost vseh Nemcev iti v Nemčijo, da bi dali nemški vladi nov vir proizvodnje. »Daily Herald« pripominja, da narodni socialisti hočejo iti še dalje pri izvajanju tega sistema kolonizacije. Nemška vlada — tako pravi ta list — je predlagala sovjetski vladi, naj prevzame več tisoč čeških delavcev - specialistov kot plačilo za sovjetske surovine. Rusiji so delavci-specialisti potrebni. Nemčija se hoče iznebiti Čehov, katerih premoženje bo na ta način mogla zapleniti, njihove hiše pa prodati Nemcem. Na krilih letal se nabira led Angleški kralj Jurij je končal dvodnevno nadzorovanje letalskih oporišč v severni in srednji Angliji, kjer si je ogledal vse vrste bombnikov ter se zanimal tudi za osebje. Kralj se je ob tej priliki pogovarjal z letalci, ki so že imeli za seboj ognjeni krst. Ko se je zanimal za brazgotine na licu nekega letalca, je kralj zvedel o poletu angleških letal nad Nemčijo v temperaturi 30 stopinj Fahrenheita pod ničlo. Kril letala se je prijel led. Pilotu je motor odpovedal ter je zato naročil štirim članom posadke, naj skočijo z višine 2500 čevljev. Ko so skočili iz letala vsi štirje člani posadke, je za njimi skočil s padalom tudi pilot. Letalo je zbila nemška artiljerija, vsi štirje piloti pa so srečno pristali na francoskem ozemlju, odkoder so brzojavno poročali svojemu vrhovnemu poveljništvu, da so nalogo uspešno vršili. Drug pilot je pripovedoval kralju, da je motor prenehal delovati, da pa ni mogel obvestiti o tem posadke pri strojnicah, ki je izgubila zaradi mraza zavest. Ko je pristal, je rešil iz letala posadko in strojnice. Računal je, da je moral pristati na nemškem ozemlju, toda k sreči je ugotovil, da je že dosegel francosko ozem lje in srečno pristal za bojiščem. Neki južnoafriški pilot, ki je bombardiral in potopil neko nemško ladjo, je_ pokazal kralju čoln iz kavčuka, ki sc nvlomatično odpre takoj ko letalo pade na vodo : 'J m-M Š5: v' - • Najboljši italijanski konj-skakat, ki je zmagal v dirkah v Rimu : > A. G. Barrill DVE BEATRICI Oni pa so me zadrževali, kakor sem vam že povedal in medtem poslali jadrnico na pot. Ladja je odplula iz Lizbone z izgovorom, da pelje živež kraljevim ladjam na Azorske otoke. Ko je dospela j- -.•-----^-------„ .g,. la so . . . . . . ničesar. Od tistega dne so se mi še bolj rogali. In ne samo na dvoru: celo mesto je o tem govorilo in nikjer več nisem našel miru. Kaj mi je preostalo drugega, kot da sem zapustil kraj, kjer sem toliko pretrpel in kjer je medtem tudi umrla moja ljubljena družina. Obupan in brez sredstev sem s svojim sinčkom skrivaj zapustil Lizbono. Vrnil sem se v Genovo k očetu; mati mi je medtem že umrla. A tu nisem imel obstanka. Mogel bi sicer najti zaslužek, da bi preživel sebe in otroka, nikdar pa ne bi našel sredstev, da bi uresničil svojo najbolj gorečo, edino željo.« »Gospa,« je žalostno odvrnil don Cristoval, »Ali ni že naš Gospod rekel: nemo propheta in patria? V rojstnem kraju nihče nima uspeha. Genova si pač ni upala podvzeti tega, kar ie odklonil portugalski kralj, ki se tako zavzema za nova podjetja v Atlanskem oceanu. Reven sem prišel v domovino in reven sem zopet odšel. Prišel sem v Španijo, kjer sem upal, da bom imel več sreče kot na Portugalskem. Dospel sem v pristanišče Palos. Na tem potovanju sem porabil vse svoje borno imetje. Nadejal sem se, da si bom mogel kaj zaslužiti z risanjem zemljevidov. Vse moje prizadevanje je bilo brezuspešno. Srce se mi je trgalo od bolečine, ko sem videl, kako je moj ubogi otrok izmučen in lačen, a mu nisem mogel pomagati. Tedaj sem se spomnil, da živi v mestu Huelva sestra moje žene. Sklenil sem iti k njej in jo prositi, naj sprejme mojega ubogega sinčka pod svojo 3treho toliko časa,_ da najdem zaslužek. Odpravil sem se nemudoma tja; toda moj mali Diego je prav kmalu onemogel in moral sem se ustaviti pri nekem samostanu v bližini Palosa, ki se imenuje Santa Maria de la Rabida. »Kaj želite, me je vprašal vratar.« »Brat, v božjem imenu vas prosim kos kruha in kozarec vode za tega umirajočega otroka.« »Ubogi prijatelj!« je solznih oči vzkliknila Beatrice. »Gospa,_ naj Bog vidi vaše solze, kakor je vratar videl moje. Medtem ko je Diego jedel kruh, je prišel mimo opat don Juan Perez de Marcena, pravi učenjak in še več, resnični svetnik. Kakor vam je znano je bil spovednik kraljice Izabele; toda želel si je samoto, zato se je odrekel vsem častem, katere bi bil lahko dosegel v svetu in se je vrnil v svoj samostan. Malo je takih ljudi na svetu. Gotovo mu je božja Previdnost vdahnila to misel in ga poslala meni na pot, da je postal varuh mojega ubogega btroka in obenem tudi moj tolažnik. Zanimal se je za mojo usodo in hotel, da ostanem njegov gost. Pripovedoval sem mu o svojih načrtih in o razočaranjih. Tudi on se je bavil z zemljepisjem ter razpravljal o tem s svojim prijateljem don Franciscom Garcia. Oba sta poslušala moje pripovedovanje. Nista bila samo uverjena o točnosti mojih načrtoy, ampak postala sta zanje navdušena prav kakor jaz. Nekega dne mi je rekel opat: »Pojdite na kastiljski dvor, vaš sinček pa ostane pri meni. Tu imate nekaj denarja in pismo za mojega prijatelja, opata de Tala-vera, ki je sedaj kraljičin spovednik. Prepričan sem, da vam bo pomagaL« »Vem, kako vam je pomagal,« je rekla markiza. »Res je učenjak, a ne v naravoznanstvu; niti poslušal ni mojega pripovedovanja. Ko sem končal, mi je rekel, da ima kralj druge skrbi in da nima pomena, da se zanašam na njegovo pomoč. Prav takrat je kralj Ferdinand oblegal mesto Loya; tudi kraljica mu je sledila in res ni bilo upanja, da bi mogel biti sprejet v avdienco. Toda kljub temu nisem obupal; čakal sem, da se vrnejo v Cordovo. Medtem časom sem risal zemljevide in prepisoval stare rokopise. Pridobil sem si precej ugleda, ker se je razvedelo, da čakam sprejema pri kralju in ker sem bil v stiku z uglednimi osebnostimi na dvoru, kakor z don Alanzom de Guintanilla, kastiljskim finančnim upraviteljem in z apostolskim nuncijem msgr. Antonom Geraldinijem. Nuncij mi je bil zelo naklonjen; predstavil me je svojemu bratu Aleksandru, vzgojitelju španske infantinje ter don Pedru Gonzales de Mendoza.« »Tretji kastiljski kralj,« je pristavila markiza, »kajti tako imenujejo na dvoru tega kardinala, toledskega nadškofa.« »Zelo ugleden in učen prelat je. Poslušal me je z velikim zanimanjem. Najprej se mu je zdelo, da je v mojih izvajanjih senca krivoverstva, a je kmalu spoznal svojo zmoto. Njemu se imam zahvaliti, da me je v Salamanci končno kraljeva dvojica le sprejela v avdienco. Kako sem bil sprejet, vam je znano. Poslušala sta me in Belgijska kral jica -mati na obisku vojaškega leta-lišfa ob meji. Ko se je vračala v Bruselj, bi se bila skoraj z avtomobilom ponesrečila Nemci dozdaj izgubili 33 letal Ministrstvo za informacije sporoča, da pripisujejo londonski uradni krogi velik pomen informacijam, zbranim od angleških oglednih letal za časa poletov nad Nemčijo. V prvih treh tednih vojne so angleška letala preskrbela podatke o nemških letališčih, načinu kamuflaže topov itd. Tudi so si letalci pridobili izkušnje o nočnih poletih nad sovražnim ozemljem. V toku prvih dveh mesecev vojne so dobili Aegleži popolno sliko Sieg-friedove črte ter drugih važnih strategičnih objektov v severnozapadni Nemčiji. Angleška letala so letela dvakrat nad Berlinom. Septembra in pa oktobra so Nemci v boju z Angleži izgubili 33 letal. Od teh jih je 22 zbilo angleško letalstvo, 8 angleško pomorsko letalstvo, 1 protiletalsko topništvo, 2 sta pa padli iz drugih vzrokov. Nemški begunci v Angliji Angleški minister za narodno obrambo sir John Anderson je izjavil v spodnjem domu, da so posebna sodišča proučila skupno 13.000 primerov glede nemških beguncev. Interniranih je bilo skupno 136 beguncev, 3000 beguncem so bile naložene gotove omejitve, medtem ko za ostalih 9694 begun cev niso bile izrečene nobene omejitve. Program radio Ljubljana 7 ^A°vem,‘ra: 7 Jutranji pozdrav (plošče) • P??0!;*1.® - ‘-30 Pisan venček veselili zvokov (pIoSlo) — u golska urn: Varčujmol razgovor uienoef bežigrajske poskusne Sola, vodi g M Zor — 12 Odmevi iz naših krajev (ploSče) - J2.30 Poročila objavo — 13.02 Opoldanski .konoert Radij, orkestra — 14 PoroSlla — 18 Zenska nra: Zena in tutakl nrLi* (£a. M. Kržič) — 18.30 Dijaška zabava (plošče) 18 40 irancoščina (g. dr. St.’ Loban) - 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. nra — 19.40 Objave — 19.50 0 planinskem mladin. domu SPD (g. P Kunaver) — 20 30 ninskem mladinskem domu SPD (P. Kunaver) — 20 Ploščo — 20.30 Prenos iz Belgrada: Ura instrumen- talnih skladb L. M. Škerjanca, dirigent skladatelj sam - 22 Napovedi, (.prečila — 22.15 Radij, orkester. Sobota, t. novembra: 7 Jutranji pozdrav (plošče) — 7.15 Napovedi, poročila — 7.30 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Pisan šopek zdaj dobite, kaj v njem je — uganite! (plošče) - 12.30 Poročila, objave — 1,1.02 Pisan šopek zdaj dobite, kaj v njem je — uganite! (plošče) — 14 Poročila — 17 Otroška ura: a) B. Magajna- Rfcko in Lija, 5. branje. Bere avtor sam. b) Pavliha in njegova druščina — Lutkovna igrica — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust (igra Radij, orkestir, — 18.40 Pogovori « poslušalci — 19 Napovedi, poročila — 19 20 Nac. ura — 19.4« Objave — 20 O zunanji politiki (g. dr Al Knhar) — 20.30 Nekaj starih, nekaj novih o prividih in strahovih. Pisan večer. Prizor> izvajajo člani radij, igral drniine. Vodi I. P. I. — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Drugi programi Petek, 3. novembra: Bel grad: 20 Romunske pesmi; 20.30 Koncert skladb L. M. Škerjanca; 21.40 Kvartet flavt. — Zagreb: 20.30 Prenos koncerta i« BeJ-grada. — Ankara: 20.20 Jazz. — Sofija: 20 Puccini: «Manon Lescaut«, opera. — Bratislava: 30 Narodni koncert RO. — 21.10 Zvočna ipra. — Beromuinster: 21.25 Spevi švicarskih skladateljev* 21..% Koncert RO. — Budimpešta: 19.50 Szirmni: «Ballerina« opereta* 22 Ork. koncert; 23.20 Cigan, orkester. _ Bukareita: 19.1fi Komcert komorne glasbe; 19.35 Prenos opore. -Hocrbu: »Pisan konc. - OSLO: 19.45 Violinski kon- »i™ i« m ran, ?lr?l)iž' 20'30 °rk- koncert. Violinski koncert; 21: «11 Pirata«, s*ra;,„®:,S Pl- g1- — Trst-Milnn: Pesmi in plosi; 22.10 I J"!«, glaslia — Florenca: 20.10 Operetna glasba: 20.30 Koncort pihal; 21.45 Koncert tria; 22.10 Pl. glasba. bila še precej uverjena; izročila sta mojo zadevo odločitvi učenjakov. Talaveru je bila poverjena naloga, da skliče najbolj učene zvezdoslovce in kozmografe, ki naj bi pod njegovim nadzorstvom poslušali moja izvajanja, jih proučili in sporočili svojo sodbo kraljevi dvojici. Zbrali so se; a med njimi je bilo le malo zvezdoslovcev in naravoslovcev. Bili so sicer učenjaki vredni tega imena, toda na čisto drugem področju, kot pa je bilo potrebno v moji zadevi. Kaj vse sem prestal tiste dni v samostanu sv. Štefana! Kakšne nesmiselne ugovore sem moral poslušati z ozirom na mojo trditev o obliki zemlje! Izjavili so, da je moja trditev, da je zemlja okrogla, krivoverska. Ali ni pel kralj David v svojih psalmih: extendens coelum siesi pellem? »Ne razumem latinščine don, Cristoval.« »Ah, oprostite,« je smehljaje se nadaljeval. »Psalmist j'e hotel reči. Bogu: razpel si nebo nad zemljo kakor kožo ali kakor šotor iz kož. Prispodoba se nanaša na običaj azijskih prebivalcev, ki delajo svoje šotore iz živalskih kož. Moji sodniki so torej trdili, da če je Bog razgrnil nebo kakor šotor čez zemljo, ta ne more biti okrogla, ampak ploščata. Tudi moja trditev, ^da prebivajo ljudje na nas ‘ " ‘ '' 1 * sprotni strani zemeljske oble, so pobijali,. češ, da nasprotuje veri. . —teli so me že izročiti inkvizicijskemu sodišču, toda kardinal Men-doza se je zavzel zame in jih prepričal, da moje trditve nikakor niso krivoverske, da so besede sv. pisma, glede oblike neba in zemlje, le prispodoba, da so pisci sv. pisma in cerkveni očetje odkrivali le verske resnice, niso pa podajali neizpodbitnih izjav o zvezdo-slovju, naravoslovju in drugih znanostih; v podobnih stvareh so se prilagodili miselnosti dobe, v kateri so živeli. Pomirili so se v tem oziru, a nemogoče je bilo premagati njihovo nevednost v na-ravoznanstvu. Naj bo zemlja okrogla, so ugovarjali, a kako je mogoče preiti vroči pas, ki obdaja zemljo; še nihče ni mogel nepoškodovan skozi ogenj. Ce je zemlja okrogla, bo ladja res z lahkoto šla navzdol, a kako bo prišla spet navzgor? Ali jo morejo vetrovi spet pripeljati nazaj. Dokazoval sem jim, da ako te težave ni bilo pri potovanju po ze znanem svetu, je gotovo ne bo za ostali del, ki je šestkrat manjši od že znanega. Kar se pa tiče ognjenega pasa, ki naj bi obdajal zemljo, je to le bedasta izmišljotina nevednega ljudstva. A nisem^ jih mogel prepričati. Edini uspeh je bil ta, da so od obsojanja prišli k posmehu in roganju. Talavera pa je nekega dne razpustil zbor in tako je moja zadeva zaspala. »A kralj Ferdinand?...« je vprašala markiza. Za Jugoslovansko tiskamo * Ljubljani: JoJe Krama rit — Izdajatelj: inl Jote Sodja. — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vrata mo. »Slovenski dom« (shaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, ia inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/111 Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 8.