Krško. (Konec.) Obširno in objektivno piše v latinskem jeziku kapucinska kronika v Krškem. Ta tvarina o copernicah v Krškem bi se dala od spretnega pisatelja za tragedi.o tako porabiti, kakor sta pisatelja Jurčič in Župančič porabila za lepo dramo nesrečno usodo Celjske Jelisave in Deseniške Veronike. Star.im Krčanom se ni Bog ve kaj dobro godJIo. Izvzeti so n. pr. usniarji' in še nekateri obrtniki, krčmarji in rokodelci, ki so se zgodaj družili v zadruge, čevljarske, krojaške in druge. Zemlje pa so imeli malo, tudi dandanes je nimajo v.liko. Največ zeml.ie, imenovane »frimož« (— »Friihmessgilt«) in »paradiž« je imel za užlitek zornlčar, t. j. eden leskovških kaplanov, ki je v Krškem zorno mašo bral. Vkljub temu so bili Krški »purgarji« ponosni. Zakaj bi tudi ne bili?! Imeli so svoje pravice. Niso bili, kakor kmetje, graščaku podložnl, nl iim bilo treba njemu robotati, tlako delati, desetino odrajtovati. In sami so si voMli sodnika. Imena sodnikov navaja Kapucinska kronika vse polno. Da so se sovražnikov branili, smeli so biti oboroženi in si sami voliti komandan.a. Enako uniformirano meščansko gardo so imeli kakor purgarji v Novem mestu, Kostanjevici, Gradcu, Veržeii. Sodnik dn njegovi svetovalci so sodili svoje someščane sami. Kdor se je kaj pregrešil, bil ie privezan na »pranger« (sramotilni kamen) nb praznikih, da so ga Ijudje videli, ko so hodali v cerkev. Tak kamen (ali celo dva, eden za moške. drugi za ženske) ie vzidan zdaj v steno pod vrtom g. Pfeiferia. — Nekako po letu 1870 je v Krškem prišla slovenščina javno do delne veljave. Uradi so bili prej nemški, šola bolj nemška (deška enorazrednica), gostilne razen ene (Rupretove) nemške, 'Leseverein« nemški itd. Pa kaj bom tožil brez potrebe v teh »tempih pasatih«, ko se Je pa že v 16. stoletju Krška odlikovala z dvema odličnima slovenskima možema: Jurijem Dalmatin o m in Adam Bohoričem. Jutfij Dalmatin je prestavil v 16. veku prvi Sveto pismo na slovenski jezik. Na pomoč mu je bil edinole Prdmož Trubar, mož, ki je pri Slovencih skoro tako v čislih, kakor Martin Luther pri Nemcih. In Jurij Dalmatin je bil rojen Krčan. Adam Bohorič ni bil rojen Krčan, toda v mladih letih je bival v Kršketn, kjer je ustanovil prvo šolo za dolenjske mlade plemiče. Oba sta bila glede verskega mišljenja privrženca takratnega protestantskega gibanja. Adam Bohorič je pa tudi radi tega znamenit, ker je spisal prvo slovensko slovnico v latinskem ieziku. Po odhodu iz Krškega je bil ravnatelj ljubijanske šole, ki ie bila največ latinska, pa sknro še več nemška, pa tudi slovenska. Krško mesto časti še tretjega k.-nn sk-'_ra moža, moža, kakršnega ni imela nobena avstrijska dežela. To je bil Ivan Vajkart Valvazor. On ni bil rodom Krčan, ni bival tu, pač pa je umrl v Krškem, kjer se je komaj pol leta pred svojo smrtjo (19. 9. 1693) nastanil. Koliko knjig ie spisal, in kakršno je hilo njegovo življenje, tega ne bom navajal. Najlepša je bila in je še knjiga: »Ehre des Herzogtums Krain« (4 debeli foljanti). Temu možu smo postavili 1. 1894 na njegovo smrtno hišico spominsko ploščo, da ie o n d i umrl, kakor so konstatirali zgodovinarji. Krčane stno hvalili kot jako loialne držav- ljane. (To hvalo zaslužijo sicer vsJ Slovencl.) Najlojalnejši Krčan ie pa bil Martin Hočevar (rojen Slovenec, Podlog prr Vel. Laščah 7. 10. 1810., umrl 17. 4. 1886.), po političnem mišljeniu sicer remškutar, po svojem delovanju pa velik šolski prijatelj in človekoljub. Lojalnega ga imenujem zato, ker je hotel vstreči zakonu. Postava od 29. 4. 1873. za Kranjsko namreč veleva, da rnora vsak šolski okraj imeti najmanj eno meščansko šolo. Zato je on, ki je bil takrat nemškutarski deželtii poslai.ec za dolenjska mesta, ustanovil meščansko šolo v Krškem, ki je bila prva na Kranjskem. Rekel je: Storim to, da vstrežem zakonu. Da pa tudi našim slovensktm težnjam nl bil toliko sovražen, dokazuje to, da je bil s početka ustanovnik našega prvega književnega zavoda »Matice Flovenske«. M. Hočevar je bil zakupnik užitninskega davka, podjetnik stavb pri Savi, podjetnik železniških stavb, udeleženec pri denarnih zavodih itd. Začctkoma ie bil samo dacar. V Krškem si je Hočevar pridobil s pridnostjo, varčnostjo in srečnimi podjetji obilo premoženja, katero je blagodušno deiil ubogim m «rotam. Posebno velik prljatelj ie bil šolski mladini, sezidavši v Krškem monumentalno stavbo, krasno in vzorno šolsko poslopje za ljudsko in edino meščansko šolo; stalo ga je nad 100.000 gld. Pokojni Hočevar je bil svoje dni deželni iti državni poslanec (izvoljen od nemške stranke), več let predsednik krajnemu šolskemu svetu in krajni šolski nadzornik, dalje občinski svetovalec in zadnje čase načelnik imetju krškega mesta. Cesar ga je bil odlikoval z redom železne kroue 3. vrste. ?ezidal je več krasnih poslopij za urade in za uradniška stanovanja in uredil razne legate. Njegova soproga gospa Josipina Hočevar (r. Mulej, Mulley), roiena ie bila dne 6. aprila 1. 1824. v Radovljtai na Gorenjskem iz stare imovite rodovine, umrla ie malo pred vojno. Vsled velikega napora, pridnosti in varčnosti ie rastlo blagostanje pri hiši. A Hočevarja nista imela zaprtih rok, že zgodaj sta podpirala ubožne Krčane in okoličane. Šolo sta začela podpirati takoj; najprvo seveda le v malih merah z denarnimi vsotami. Pozneje je daial Hočevar nagrade učiteljem, a šolarjem je skrbel za hrano, obuvalo in knjige in tudi z denarjem jih ie podpiral. Ko se je otvorila privatna dekliška šola, ie bila gospa njena največja podpornica, pomagala je gmotno ubožnim učenkam in dajala obleke, a učiteljico je sama podpirala z mesečno nagrado. Koliko je v času po smrti svojega moža v Krškem dobrega storila, je znano vsem Krčanom. Cerkev, šolo, ob5ino, vse je izdatno podpirala. Njeno plemenito srce in njena darežljiva roka sta zasloveli do vladarja, ki ji je podelil zlati križec za zasluge s krono. Naj podamo še nekaj podatkov iz zgodovine obeh šol, osnovne in meščanske šole v Krškem! Po odhodu Bohoričevem iz Krškega v Ljubljano ni bilo dvesto let nič slišati 0 kakšni šoli v Krškem. Prvi učitelj je bil frančiškan p. Emanuel, poslan iz Novega mesta 1. 1786 in je imel šolo v kapucinskem samostanu. Prvi svetni učitelj je bil Anton Wresitz 1. 1812. Šola je bila brez lastnega poslopja. Še leta 1860 je mesto s Hočevarjevo pomočio kupilo hišo za šolo; v tem poslopju je imel takratni učitelj (Tramšek) tudi stanovanje, zdaj ga ima v najemu oddelek finančnc straže; to je »stara šola«. V njej so se podučevali samo dečki, za deklice ie bila do 1. 1874. privatna šola v hiši, ki ie zdaj last gospe Dolinšek-Krieger. Pozneje so tudi deklice hodile v iavno šolo, ki ie postaia 1. 1877. štirirazrednica pod vodstvom prvega učitelja K. Gasperina. V tem letu se je slovesno otvorila ta osnovna šola in novo šolsko poslopje. K otvoritvi je bil došel naučni minister Stremayer in vse polno nemške gospode, filharmonično društvo, nemški pevci in drugi iz Ljubljane. Mesto je bilo polno nemškega navdušenja. Slovenai (Pfeifer in drugi) so se držali pasivno. Sprejeli so veliko Hočevarjevo darjlo, ker so slutili, da bo to darilo prej ali slej koristilo tudi Slovencem. Vsaj je bilo šolsko poslopje odločeno tudi za ljudsko šolo (zdaj ima 5 razredov), ki je bila utrakvistična. Meščanska šola se je otvorila 1. 1878 brez vsega hrupa. Otvoritev te nemške(?) učilnice, v katero je vstopila najprvo le 12 slovenskih učencev, je bil mrzel curek za nemške politike in nemškutarske pedagoge, ker sta bila prva učitelja že Slovenca. Imenoval ju je slovensk? okrajni šolski svet po predlogu slovenskega župana in poslanca V. Pfeiferja. Na šoli se ni zatirala ali pretirala ali prezirala nemščina, slovenščina pa tudi ne protežirala. Posluževali smo se edino pravilne metode, t. j. učiti na podlagi materinščine drugi jczik. Tako smo postopali v 1. razredu, deloma tudi v drugem razredu. Molilo in pelo se je pa slovensko. — Meščanska šola je praznovala 1903 svojo petindvajsetletnico. Takrat se je razširila z veliko slavnostjo meščanska šola s pomočjo gospe Hočevarjeve, ki je veliko darovala v ta namen, na štiri razrede. Meščanska šola v Krškem je bila dobra pripravnica za učiteljišče, in učitelji, ki so na nj^j delovali, so avanzirali, da so prišli kot profesorji na učiteljišča in na srednje šole, n. pr. Seidl, Cizelj, Gabršek, Namorš, ali kot ravnatelji na druge zavode te vrste, n. pr. Brinar, dr. Romih, Bezlaj, Humek, Magerl. — Naša v e 1 i k a skupščina bo zborovala v našem tn a j h n e m mestu iz demokratičnih motivov. Naši tovariši nas pridejo obiskat iz k 01 eg i j a 1 n e simpatije. Našli nas bodo tu ob Savl obilo: V Krškem na osnovni šoli (naj vsi oproste, da jih jaz kot starosta predstavim) pet (nadučitelj Levstik, učitelj Vanič, učiteljice Oirar, LevstikPeršl, Vovk-Vutkovič), šest na meščanski šoli: ravnatelj Vutkovič, učitelji Gaspari, Verbič, Zabkar, učiteljici Tavčar, Stupica. Upokojencev jc pet: (Dr. Romih, Adlešič, Rozman, učiteljica Romih-Šmidinger in podpisani). V bližnjem Leskovcu in na Vidmu je baje 12 učiteljskih moči1, skupaj nas je 32, ki vsi kličemo 5. in 6. julija na skupščino došlim: Dobrodošli! Ivan Lapajne.