Kozma Aha~i~ UDK 811.163.6(091)”15”:81’27 

ZRC SAZU, In{titut za slovenski jezik Frana Ramov{a 
kozma.ahacic@guest.arnes.si 

OD NASLOVNIKOV KNJIG DO RABE 
SLOVEN[^INE V CERKVI: 
NEKAJ VPRA[ANJ SLOVENSKE 
ZGODOVINSKE SOCIOLINGVISTIKE 

16. STOLETJA 
Prou~evanje razvoja slovenskega jezika v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike pred nas 
postavlja nekatere nove probleme. ^lanek sku{a odgovoriti na vpra{anje, kdo so bili pisci slovenskih 
protestantskih besedil in kdo so bili njihovi naslovniki. Ob tem nadrobneje razlo`i pomensko razliko 
med slovenskim izrazom preprost in nem{kim izrazom gemein. Opozarja na pomembno vlogo poslu{anja pri sprejemanju slovenskih protestantskih knjig. Na koncu pa poda tudi rekonstrukcijo rabe slovenskega jezika v cerkvi. 

1 Uvod 

Zgodovinska sociolingvistika1 je dokaj mlada veda. Njen glavni cilj je s sociolingvisti~nega vidika osvetliti nekatera vpra{anja v zvezi z jezikom v preteklih obdobjih na{e zgodovine. Gre za izrazito interdisciplinarno vejo sociolingvistike, ki zahteva tako poznavanje notranjega razvoja posameznega jezika kakor tudi poznavanje zunanjih kulturnozgodovinskih dejavnikov, ki so v preteklosti vplivali na jezik. 
Dlje ko se zgodovinska sociolingvistika vra~a v zgodovino, bolj interdisciplinaren 
mora biti njen pristop.2 Prenos sociolingvisti~nih spoznanj o razvoju jezikovne 
situacije drugih jezikovnih skupnosti na slovenski prostor se je ob {tudiju gradiva 
izkazal kot neustrezen in mestoma zavajajo~, saj se med posameznimi jezikovnimi 
skupnostmi ne razlikujejo zgolj posamezne sociolingvisti~ne zna~ilnosti, pa~ pa 
predvsem dostopnost in narava virov, na podlagi katerih jih lahko prou~ujemo. 

Ravno zaradi raznovrstnosti problemov, s katerimi se mora spopasti zgodovinska 
sociolingvistika ob preu~evanju dolo~enega obdobja, so bili literarni zgodovinarji 
in jezikoslovci, ki so se morali ob robu svojih sicer{njih raziskav dotakniti tudi 
sociolingvisti~nih vpra{anj, velikokrat prisiljeni dajati splo{nej{e zaklju~ke in inter

1 Izraz zgodovinska oz. histori~na sociolingvistika je v slovenskem, pa tudi evropskem prostoru bolj rab
ljen in je tudi pomensko ustreznej{i kot alternativni izraz diahrona sociolingvistika.
2 Pri na{i obravnavi problematike je bilo na primer treba poleg jezikoslovnih spoznanj upo{tevati {e spo
znanja s podro~ja zgodovine, sociologije, knjigotr{tva, financ, pedagogike, zgodovine {olstva in teologije.


Jezik in slovstvo, let. 48 (2003), {t. 6 


4 Kozma Aha~i~ 

pretacije. Naloga zgodovinske sociolingvistike je, da znova preveri mnenja predhodnih raziskovalcev, predvsem pa, da na njihovih ramenih raziskuje naprej. 

Prispevek je prvi od dveh, v katerih bom sku{al prikazati rezultate raziskave va`nej{ih sociolingvisti~nih zna~ilnosti jezikovne situacije na Slovenskem v ~asu ustvarjanja protestantskih piscev v 16. stoletju. Raziskava temelji na popolnem pregledu 
korpusa slovenskih tiskanih del protestantskih piscev 16. stoletja in njihovih ohranjenih pisem.3 

Glavno prelomnico pri sociolingvisti~nem opazovanju 16. stoletja predstavlja formiranje sloven{~ine kot knji`nega jezika in posledi~no oblikovanje njegove norme. 
Pred prvo slovensko knjigo je imel slovenski jezik predvsem funkcijo pogovornega 
jezika, razvejanega na {tevilna nare~ja.4 V javnosti je bila raba slovenskega jezika 
omejena predvsem na rabo v cerkvi, o ~emer nam pri~ajo nekateri ohranjeni rokopisi.5 ^etudi pisci prvih slovenskih knjig teh rokopisov niso poznali,6 pa dejstvo, da 
so tudi v ~asu pred prvo slovensko knjigo pridigali v sloven{~ini, ka`e, da so se 
morali vsaj na ravni besedja deloma nasloniti tudi na tradicijo javne govorjene besede.7 Poglavitni namen vzpostavitve slovenskega knji`nega jezika ni bila samo uveljavitev sloven{~ine, ampak predvsem vzpostavitev mo`nosti za {irjenje nove protestantske vere v jeziku, ki bi ga razumela {ir{a skupina vernikov. Glavno oviro za 
{irjenje vere v slovenskem jeziku je namre~ predstavljalo dejstvo, da pridigarji niso 
imeli za svoje delo nobenih priro~nikov v sloven{~ini, kar je seveda vplivalo na kvaliteto njihovega dela.8 Vzpodbuda slovenskim protestantom sta bili tudi splo{ni protestantski na~eli, da naj vsak sprejema vero v svojem jeziku ter da naj se vernikom 
s knjigami omogo~i tudi neposreden stik z bo`jo besedo in bo`jim naukom. Tudi pri 
na{ih protestantih je bilo pisanje in {irjenje knjig strogo teolo{ko utemeljeno, kar 
najlep{e vidimo iz predgovora k DB 1584, kjer Dalmatin pi{e: 

Ti Kristusovi u~enci in apostoli so naro~ili svojim potomcem, da na vseh koncih in krajih z zapisano in govorjeno besedo {irijo evangelij v krajevno obi~ajnem in razumljivem 
jeziku, kakor govori sveti Pavel po preroku Izaiju, v vseh jezikih izpovedovati Boga. 
Sveti Pavel v 1. pismu Korin~anom v 14. poglavju posebej opozarja, da bo`je skrivnosti 
preprostemu ljudstvu ne smemo razlagati v njemu tuji in nerazumljivi govorici, temve~ 
v razumljivem govoru in jeziku (Rajhman 1997: 291). 

3 
Korpus virov je popisan na koncu ~lanka. Slovensko pisana besedila navajam v izvirnem zapisu, nem{ko in latinsko pisana besedila pa v slovenskem prevodu. 
4 
Trubar v predgovoru k TT 1557 pi{e, da se slovenski jezik ne govori »samo v eni de`eli druga~e kot v 
drugi, ampak pogosto v razdalji 2 do 3 milj, da ~esto tudi v eni sami vasi druga~e in razli~no v mnogih 
besedah in naglasih« (Rupel 1966: 75). 
5 
Molilni listi z o~ena{em, zdravamarijo in apostolsko vero (Rate{ki in Starogorski rokopis), obrazec 
splo{ne spovedi v Bri`inskih spomenikih in Sti{kem rokopisu, pridiga v Bri`inskih spomenikih, cerkvena pesem v Sti{kem rokopisu. O povezavi tudi Pogorelec (1994: 552, op. 8). 
6 
Trubar pravi na primer v predgovoru k TT 1561: »Odkar svet stoji, se to nikdar ni zgodilo, zakaj sloven-
ski jezik se doslej nikoli ni pisal, {e manj pa tiskal« (Rupel 1966: 113). 
7 
Prim. Pogorelec (1994: 551–552) in Pogorelec (1984: 187–195). Seveda je vpra{anje, v kolik{ni meri 
lahko o tradiciji govorimo v ednini in do katere mere je tradicija sploh dokazljiva. Za dokaze za obstoj 
take tradicije prim. Legan Ravnikar (2001: 87–88) in Oro`en (1996: 39–40). 
8 Trubar v predgovoru k TT 1557 na primer navaja skrajni primer neizobra`enega duhovnika, ki je besedo pullum napa~no prevedel kot pi{~e namesto mladi~ (Rupel 1966: 81). 


Od naslovnikov knjig do rabe sloven{~ine v cerkvi: nekaj vpra{anj ... 5 

Da protestantom ni {lo v prvi vrsti za razmah slovenskega jezika, ampak za razmah 
bo`je besede, lahko vidimo na ve~ mestih, najlep{e prek nem{ke vzporednice, kot 
jo navaja Dalmatin v uvodu v DB 1584: 

In v teh poslednjih ~asih, ko je tema antikristovstva bila najgostej{a, nam je Bog prav 
kakor neko~ spet naklonil svojo milost in usmiljenje ter je po dragem, razsvetljenem 
bo`jem mo`u, pokojnem doktorju Martinu Luthru, razodel svojo besedo barbarskim 
narodom (kakor so jih ponosni in o{abni Grki in Latinci vedno in povsod zani~ljivo imenovali) v nem{kem, preprostemu ~loveku razumljivem jeziku, in sicer tako, da se ni razmahnil samo nem{ki jezik obenem s ~isto bo`jo besedo, ampak tudi bo`ja beseda z jezikom in zlasti z dobro ponem~eno Biblijo (Rajhman 1997: 292). 

V tej lu~i je imel Trubar pri formiranju slovenskega knji`nega jezika na ravni glasoslovja dokaj proste roke. Njegova `elja je bila predvsem, da bi bile njegove knjige 
uporabne, da bi jih torej uporabniki razumeli, tudi ~e (glasoslovno gledano) zapis 
do dolo~ene mere odstopa od njihovega doma~ega govora.9 Sociolingvisti~no gledano je `elel, da bi ga razumeli tako v mestu (npr. v Ljubljani) kakor tudi na vasi 
(npr. na Ra{~ici), ~etudi na glasoslovni ravni ne bi {lo za popoln posnetek njihovega govora. Na ravni besedja se je po eni strani moral nasloniti na tradicijo slovenske besede v javnosti, torej v cerkvi, na drugi strani pa je oral ledino. S kak{nimi 
te`avami se je soo~al, razlaga na primer v TT 1557: 

^eprav namre~ imamo pri samostalnikih in glagolih dvojino kakor Grki in pri glagolu tudi 
mo{ki in `enski spol, bi vendar rad videl in sli{al ~loveka, ki bi pristno slovensko prevedel samo tele navadne latinske besede, kakor salutatio, exultatio, iubilatio, laetitia, hilaritas, iucunditas, persecutio, afflictio, patientia, contumelia, opprobrium, contentio, seditio, 
insidiae, tumultus, molestia, occasio, locus, opportunitas, scandalum, virtus, gloria, bracchium, adoptio, abominatio, turba, affectus, stupor, pietas, impietas, adorare, religio, 
superstitio, assiduitas, sors, sacramentum, tabernaculum, panes propositionis in ne{teto 
podobnih. 'Ave Maria' ne moremo prav in natanko prevesti. Slovenci pravijo '~e{~ena si, 
Marija', tj. 'geehret seiest du, Maria', Hrvati 'zdrava bodi, ti Marija', tj. 'sei du gesund, 
Maria', jaz pa sem prevedel 'veseli se, Marija', 'erfreu dich Maria' (Rupel 1966: 79). 

Za ve~ji del besedja o~itno tradicije ni bilo. 
Na skladenjski ravni se je stilno naslonil na retori~na na~ela tedanjih knji`nih jezikov, predvsem na bogato tradicijo anti~ne retorike, ki je do`ivela svoj ponovni raz

cvet v humanizmu, v svetopisemskih besedilih pa seveda tudi na jezik svojega vzornika Martina Luthra. 
V nadaljnjih letih so k vzpostavitvi norme vplivala dela, ki so imela funkcijo jezi

kovnih priro~nikov in bi jih lahko razvrstili takole: 1. slovnica (BH 1584); 2. 
priro~niki za branje (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, izgubljeni Bohori~ev 
Elementale Labacense); 3. zbirke besedja (KB 1566, izgubljena Bohori~eva 
Nomenclatura trium linguarum, register v DB 1584); 4. besedila v ve~ jezikih (KB 
1566, TC 1567, MPar 1592, MS 1593, HB 1599); 5. slovarji (MD 1592, MTh 
1603).10 [e posebej pomembna pa je bila v tem pogledu izdaja Biblije (DB 1584). 

9 Problematika izgovora jezikov je bila Trubarju morda znana tudi iz dela Erazma Rotterdamskega De 
recta Latini Graecique sermonis pronuntiatione dialogus, kjer je pisal o izgovarjavi stare gr{~ine in 
latin{~ine nekdaj in tedaj. Poleg tega se je Trubar zavedal, da »{timovce« pa~ izgovarja razli~no vsak 
jezik, pa tudi vsaka de`ela (TA 1550: A 3a). 
10 
Prim. Pogorelec (1994: 553). 


6 Kozma Aha~i~ 

Sloven{~ina si je morala svoj polo`aj izboriti proti mo~nej{im jezikom, ki so jih tudi 
na podro~ju Slovenije rabili izobra`enej{i in premo`nej{i ljudje. Poleg sloven{~ine 
so na Slovenskem tedaj rabili tudi nem{~ino in latin{~ino, na zahodu italijan{~ino, 
v stiku pa smo bili tudi s hrva{~ino.11 Najlep{e ponazarja jezikovno stanje v Sloveniji naslednji Trubarjev opis iz glagolskega Prvega dela novoga testamenta 1562: 

De`elna gosposka, grofi, baroni, vitezi in plemi~i zgornjih slovenskih de`el znajo 
dobro nem{ko, a dosti njih latinsko in la{ko. Tudi mnogi me{~ani, duhovni in menihi govore nem{ko.12 Preprosti nevedni ~lovek pa govori vseskozi samo slovenski 
jezik (Rupel 1966: 124). 

V nadaljevanju se bomo vpra{ali, kdo so bili pisci in naslovniki slovenskih protestantskih del 16. stoletja, in v zvezi s tem namenili poseben poudarek fenomenu 
branja in poslu{anja besedil, natan~neje pa se bomo posvetili tudi rabi sloven{~ine 
v javnosti, predvsem rabi sloven{~ine v cerkvi. 

2 Pisci protestantskih del 

Pisci slovenskih protestanskih del so bili nadpovpre~no izobra`eni in so pripadali 
intelektualni eliti. Medtem ko za Jurija Juri~i~a, Luke`a Klinca, Matijo Klombnerja, Jan`a Mandelca, in Jan`a Schweigerja nimamo podatkov o formalni izobrazbi, 
pa lahko natan~neje dolo~imo izobrazbo vseh drugih slovenskih protestantskih 
piscev. Magisterij so dosegli Sebastijan Krelj (Logar, SBL 1: 565), Jurij Dalmatin 
(Kidri~, SBL 1: 117), Matija Tro{t (Koruza, SBL 4: 188), Hieronim Megiser (Lukman, SBL 2: 85), Felicijan Trubar (Rajhman, SBL 4: 205) in Jan` Znojil{ek (Rajhman in Smolik, SBL 4: 824–825). Na univerzi so {tudirali, a zaradi osebnih ali 
materialnih razlogov {tudija niso dokon~ali Primo` Trubar (Rajhman, SBL 4: 206), 
Adam Bohori~ (Kidri~, SBL 1: 49), Andrej Savinec (Rupel, SBL 3: 206) in Marko 
Kumpreht (Raj{p, ES 6: 73). Zanimiv je podatek, da ob smrti S. Krelja (1567) 
kranjski de`elni stanovi niso dali Jan`u Tul{~aku superintendentske slu`be, ker je 
bil premalo izobra`en (pa tudi strasten in svojeglav), da bi mogel zavra~ati napade 
nasprotnikov (Rajhman, SBL 4: 228). Poleg formalno dose`ene je bila tedaj zelo 
pomembna tudi sicer{nja, formalno nepotrjena izobrazba. 

3 Naslovniki protestantskih del 

Kar se ti~e izobrazbe in socialnega polo`aja, sami naslovniki slovenskih protestantskih del ka`ejo {ir{o skupino prebivalstva, med katerimi so {e posebej izpostavljeni t. i. preprosti ljudje. Pod izrazom naslovniki pojmujem v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja naslovljene predvidene uporabnike teh del. 

11 O vlogi nem{~ine, latin{~ine in hrva{~ine na Slovenskem iz~rpno pi{e Seitz (1998: 204–230). 
12 
To seveda ne pomeni, da niso znali slovensko. 


Od naslovnikov knjig do rabe sloven{~ine v cerkvi: nekaj vpra{anj ... 7 

3.1 Kdo je preprosti ~lovek in kdo gemeiner mann 
Eden od najpogostej{ih naslovnikov protestantskih del je preprosti ~lovek. Odgovor 
na vpra{anje, kdo je ta preprosti ~lovek in kaj je nem{ka ustreznica tega poimenovanja, pa ni tako preprost. 

Najve~krat se preprosti ~lovek pojavlja v dvojici mladi in preprosti. »Mladi inu pre-
pro;ti Slouenzi« se morejo s pomo~jo TA 1550 »vkratkim zha;u brati nauuzhiti« 
(A 1a). Prav tako je TC 1550, ki ga Trubar sicer namenja »VSEM SLOuenzom«13 
(A 3a),14 {e posebej posve~en »hdobrumu v;em mladim tar preprostim ludem 
na;he de;hele« (A 3a). Enako formulacijo kot TA 1550 ima tudi TA 1555. V TC 
1550 in TC 1555 dobimo tudi podatek o tem, da mladi in preprosti niso bralci, 
ampak poslu{alci tega dela.15 Veliko izvemo o preprostem ~loveku iz TT 1557, ki ga 
Trubar sicer posveti »VOM VSEM DOBRIM INV BOGABOIEZHIM KERSZHENIKOM, KIR VTIH SLOVENSKIH DESHElah prebiuate« (Predgovor: 
F 2a). Naslovnik so mu torej »MVI LVBI SLOVENCI INV BRATIE« (Predgovor: 
F 2a).16 Vendar pa dejstvo, da je 

poleg tiga Regishtra / ner te potrebnishe inu nuznishe Shtuke / Nauuke inu Troshte / sledniga Euangelia ;u;eb kratku islushil / poka;al inu ;api;;al /, 

utemelji takole: 

Tu bode dobru nuzalu tim Mladim inu Prepro;tim ludem (katerim ie;t sleteim muiem 
dellom slushim) de oni teim leshei inu bule / vti Cerqui te Pridige bodo re;oumeli inu 
;amerkali kai v;aki Euangeli vuzhi (TT 1557, Register: A 1b). 

Trubar torej s svojim delom slu`i mladim in preprostim, torej tistim, ki sicer ne bi 
mogli brati besedil v latin{~ini. Namen njegovega dela pa je, da bodo la`je razumeli pridige v cerkvi in la`je razbrali, kaj u~i posamezni evangelij. Da znajo Trubarjevi preprosti rojaki zgolj sloven{~ino, nam potrjuje tudi naslednji odlomek: 

Oli kadar ;em ie;t pag vti Nemshki, inu tudi od ;pret vti Slouenski, oblubil, de ie;t 
hozho vleti Predguuori, ;a volo tih muih dobrih prepro;tih Lanzhmanou, kir druge 
be;;ede ne ;naio, ;amuzh to Slouensko /…/ (Predgovor: k 2b – k 3a). 

Vendar Trubar preprostim prilagaja tudi vsebino svojega dela: 

Ie;t ;em tudi ;a uolo tih prepro;tih vti Predguuori inu potle vtih Euangeli;tih, per 
v;akim Capitulu inu Paragrafu i;uuna na krayu to summo tiga Capitula inu Paragrapha, 
kai ;e vnim vuzhi, ;api;;al (Predgovor: F 3b). 

Povzetki so torej namenjeni preprostemu bralcu za la`je razumevanje. Hkrati pa mora 
biti tudi vsebina tak{na, da si jo bo preprosti ~lovek lahko zapomnil in jo razumel: 

13 Vse, kar je v prispevku okrepljenega, je okrepil avtor prispevka.
14 
Podobno {e npr. »ty Slouenci« (TC 1550: D 3a)
.
15 
Oba odlomka navajam v poglavju o branju in poslu{anju (TC 1550: A 4 a; TC 1555: A 3b)
.
16 
Podobno TT 1557 (Ta drugi del: B 2a): »mui lubi Bratie inu Slouenci«
.



8 Kozma Aha~i~ 

Inu ;em sboshyo pomozhio ta i;ti ;takimi ;a;topnimi be;;edami, perpuuidami, Exempli 
inu Perglihami, is S. Pi;ma inu is tih Starih inu Nouih prauih Vuzhenikou taku islushil, 
de en v;aki dobri prepro;ti zhlouik, kir is ;erza po praui Veri inu ve;ti vnebe;;a vprasha, aku on bode leto Predguuor zhe;tu inu sfli;;om prebral, more leta Articul, koku V 
milost Boshyo pridemo, Prauizhni pred nim ratamo, inu te druge Articule v;e /…/ lahku 
;e nauuzhiti inu ;a;topiti (Predgovor: F 3a). 

Tudi ~ez nekaj let se v TAr 1562, ki so sicer posve~eni 

VSEM DOBRIM BOGABOYEZHIM, SHIBKIM INV MOZHNIM VTI VERI KER-
SZHENIkom, kir vtih Crainskih, vsdulanih Shtayerskih, Caroskih Deshelah, prebiuaio (B 2a), 

spet pojavi preprosti ~lovek. Trubar namre~ pravi, da ga je k pisanju primoralo 

/l/etu zbiulane tih bo;ih dobrih prepro;tih ludi, na tim nashim prauim Vuku, nih 
ne;a;top inu nedomi;;el, kir ne mogo she prou ;a;topiti is Nauuka tiga Catehi;ma, katera Vera inu Pridiga ie prou oli kriua (C 1a). 

Preprosti ljudje torej potrebujejo Trubarjeve knjige, da bodo la`je spoznali pravo 
vero. [e pomembnej{e za razumevanje stopnje izobra`enosti preprostega ~loveka je 
morda naslednje: knjigo Augustana confessio je 

Is Latinskiga inu Nembskiga Ie;yka, v ta nash Crainski ;uei;tu preobrnil inu I;tolmazhil 

(22a). 
Vendar jo je hkrati tudi priredil in ob{irneje razlo`il, ker so v izvirniku nekateri artikuli, nauki in besede 

kratku inu zha;i temnu i;rezheni inu po;tauleni, De ty prepro;ti inu kir ne;o vtim S. 
Pismu vuzheni, teshku oli cilu nishter ne;a;topio (22a). 

^e upo{tevamo zna~ilnosti Trubarjevega stila, bi morda lahko zadnji stavek razumeli, kakor da so »ty prepro;ti« tisti bralci, »kir ne;o vtim S. Pismu vuzheni«. Rezultat Trubarjevega prilagajanja preprostemu ~loveku je, da bo 

Sledni dobri Crainski inu Slouenski zhlouik /…/ iz grunta popolnoma, tu kar ;e vle

tih Buquizah pishe inu vuzhi, re;oumel inu ;a;topil (22a–b). 
Tudi v TPs 1567 nagovarja Trubar naslovnike »ui mui lubi Cranci inu sloueni«, 
poudarja pa, da so preroki, mo`je, `ene, devica Marija in drugi verni 

te potrebnishe ker;zhanske Nauuke, Troshte inu Molytue, V pei;ni slushili, de ;e tih i;tih 

ty Mladi inu Prepro;ti lashei nauuzhe inu ;amerkaio (A 1b). 
V KPo 1567 pa so poleg mladih in preprostih prvi~ izpostavljeni {e hi{ni gospodarji in {ole: »SA HISHNE GOSPODARIE, SHOLE, Mlade inu pripro;te Ludi« 
(A 1a). Na tem mestu dobita preprosti ~lovek in mladina po pomembnosti nekoliko 
nadrejenega naslovnika. Pomembno vlogo hi{nim o~etom in materam pripisuje tudi 
Dalmatin, ki namenja DJ 1575 na naslovnem listu: »sa v;e shlaht ludy, su;eb sa 
Ker;zhanske hishne Ozhete inu Matere«, v uvodu pa »/n/a vse Bogaboiezhe 
Crainze inu Slouenze, inu su;eb na v;e hishne ozhete inu matere« ( )( 6a).17 In 

17 
Znaki kot )(, (:), *** in podobno so bili tedaj v rabi za ozna~evanje za~etnih pol knjige. 


Od naslovnikov knjig do rabe sloven{~ine v cerkvi: nekaj vpra{anj ... 9 

medtem ko Juri~i~eva Postila (JPo 1578) na naslovnici zgolj ponovi Kreljevo formulacijo: »SA HISHNE GOSPODARIE, Shole, mlade inu prepro;te liudi«, gre 
DC 1580 {e za korak naprej od DJ 1575. Hi{ni o~eti in matere dobijo namre~ v DC 
1580 skupaj z gospodarji in gospodinjami nalogo, da raz{irjajo katekizem: 

Satu my Ker;zheniki skusi be;;edo Catehi;em sa;topimo te ner potrebnishe shtuke nashe 
Ker;zhanske Vere, kakor ;o vletih Buquizah po redi sapopadene, ker ;o nikar le Pridigarij 
;voim poslushaucem vCerqvi: temuzh tudi Hishni Ozheti inu Matere, Go;podarij inu 
Gospodine, ;voim Otrokom inu Drushini doma dolshni tei;te ;prepro;timi, sa;topnimi 
be;;edami naprei dershati, praviti inu vuzhiti /.../ (DC 1580: ) ( 4 a–b). 

Isti odlomek nagovarja preproste skupaj z otroki: 

My bi ta Catehi;em tudi mogli imenovati eno Otrozhio kratko Biblio, satu ker ie 

vtimi;tim sa Otroke inu druge prepro;te Ker;zhenike /.../ sapopadenu /.../ (DC 

1580:) ( 4 b – )( 5a). 
Najdemo pa isto povezavo tudi v Trubarjevem TC 1575, ki ga namenja »VSEM 
BOGABOIEZHIM, MLADIM inu Starim Crainzom inu Slouenom« (12), iz njega 
pa bodo lahko spoznali pravo vero tudi »v;aku deite inu prepro;ti zhlouik« (17). 

Glede na zgoraj omenjena mesta lahko rekonstruiramo podobo preprostega ~loveka, 
kot se nam ka`e v slovenskih protestantskih besedilih. To je sprva predvsem poslu{alec, nato pa tudi bralec, ki obvlada samo sloven{~ino in torej ni ve{~ v latin{~ini in 
nem{~ini. To niso ne otroci ne mladi, ki so jim sicer namenjena podobna besedila, pa 
tudi ne hi{ni gospodarji in gospodinje ter u~itelji. Lo~eno se nagovarjajo tudi dru`inske matere in o~etje. Da pri preprostem ~loveku ne gre za naklju~no poimenovanje, 
nam ka`e dejstvo, da tak nagovor zasledimo dokaj pogosto, predvsem v predgovorih, 
napisanih do leta 1580, ter da tako naslavljanje uporabljajo razli~ni avtorji: Trubar, 
Krelj, Juri~i~ in Dalmatin. Preprosti ~lovek ni teolo{ko podkovan, ne razume teolo{
kih vpra{anj in zato rabi ob{irnej{o in preprostej{o razlago, povzetke itd. Knji`na dela 
potrebuje predvsem zato, da bi la`je spoznal pravo vero. Namenjene so mu razli~ne 
vrste del: katekizmi (npr. TC 1550, DC 1580), abecedniki (npr. TA 1550, TA 1555), 
evangeliji in razlage evangelijev (npr. TT 1557, KPo 1567, JPo 1578), opis protestantske veroizpovedi (TAr 1562), pesmarice (npr. TPs 1567, DC 1579 itd.) in pridige (npr. 
TC 1575). Po drugi strani pa mu seveda ni namenjena na primer Cerkovna ordninga 
(TO 1564), ki je namenjena predvsem izobra`enej{im predikantom, ki bi jo konec 
koncev lahko brali tudi v latin{~ini ali nem{~ini. 

^e `elimo slovenskega preprostega ~loveka iskati v nem{kih uvodnikih, moramo 
lo~evati med pridevnikoma einfältig in gemein. Oblike besede einfeltig oz. einfältig, ki jo Trubar in za njim Dalmatin v prevodih biblijskih besedil ve~krat prevajata z besedo prepro;t, namre~ najdemo v nem{kih uvodih na povsem identi~nih mestih kakor besedo preprost v slovenskih besedilih, ve~inoma skupaj z mladimi. 
Kadar torej prevajamo nem{ko besedo einfältig s slovensko ustreznico preprost, je 
prevod popolnoma ustrezen. Oglejmo si tri take primere. V TT 1560 na primer Trubar v nem{kem uvodu ponovi isti podatek, kot ga je navedel `e v slovenskem predgovoru k TT 1557 (prim. Predgovor: k 2b – k 3a):18 

18 
V oglatem oklepaju je dodana beseda v nem{kem izvirniku. 


10 Kozma Aha~i~ 

In ker je tole za~eto delo slovenskemu ljudstvu ~edalje bolj v{e~ in dobrodo{lo, saj se 
njih ljuba mladina in preprosti ljudje 
[
= einfältigen]
, ki razen slovenskega nobenega 
drugega jezika ne znajo, iz njega temeljito nau~e najpotrebnej{ih zveli~avnih naukov 
stare, prave kr{~anske vere /…/ (Rupel 1966: 103). 

V TPs 1566 beremo: 

Naj Vam bodo po{teno priporo~eni marljivi u~itelji, zvesti in resni~ni pridigarji zavoljo 
Kristusa in njegove cerkve; imejte jih v ~asteh, delajte jim dobro, bodite miroljubni do 
njih zaradi njih visoke slu`be, o kateri morajo dajati te`ak ra~un, da bi z ljubeznijo in 
veseljem u~ili drago mladino in preproste 
[
= jugendt und einfältigen] 
ves katekizem, 
marljivo vodili cerkev in ji slu`ili z besedo in deljenjem sv. zakramentov, z obiskovanjem 
in tola`bo bolnih in u`alo{~enih, da bi opominjali ljudstvo k pokori in molitvi ter z 
u~inkom sv. duha privedli mnoge k pravi veri in h kr{~anskemu pobo`nemu `ivljenju itd. 
/.../ (Rupel 1966: 182–183). 

Podobno tudi v TC 1575: 

Tu najpreprosteje in najrazumljiveje u~im na{e mlade, preproste 
[
= einfältig]
, dobrosr~ne Kranjce in Slovence, kako naj spoznavajo in sodijo vse nauke, vero in bo`je slu`
be po svetem pismu in katekizmu (Rupel 1966: 214). 

Slovenskega preprostega ~loveka pa ne smemo ena~iti z nem{kim gemeiner Mann 
oziroma gemeines Volck. Trubar in za njim Dalmatin v prevodih biblijskih besedil 
namre~ besede gemein nikdar ne prevajata z besedo prepro;t, izraza gemeiner Volck 
in gemeiner Mann pa dosledno prevajata z gmajn folk, gmajna in gmajn ludie. Tako 
dosledno razlikovanje pri~a tudi o pomenski razliki. Da z izrazom gemeiner Mann 
iz nem{kih uvodov ni mi{ljen preprosti ~lovek iz slovenskih uvodov, nam pri~ajo 
tudi primeri, ki se ve~inoma ne ujemajo s slovenskimi in so mnogo splo{nej{i. Moje 
mnenje je, da bi morala biti lo~nica med nem{kima einfältig in gemein upo{tevana 
tudi pri na{i interpretaciji in prevajanju nem{kih uvodnikov slovenskih protestantskih piscev v sloven{~ino. 

Glede tega nam koristna spoznanja prina{a Seitz (1998: 261), ki opozarja na dejstvo, da je »gemeiner Mann« v nem{kem govornem prostoru pogost naslovnik ne 
samo na podro~ju religije, ampak tudi pri drugih vrstah posvetne literature, predvsem pri knjigah, ki so zbirale znanje posameznega podro~ja in so slu`ile kot nekaki u~beniki. Namenjene so bile bralcem, ki niso znali latinsko, in ti lai~ni bralci so 
bili ozna~eni kot »gemeiner Mann«. Na nem{kem govornem podro~ju so bili bralci teh knjig lahko tako iz{olani strokovnjaki (npr. padarji in kirurgi, ki so brali Paracelsusa) kakor tudi napol izobra`eni laiki. Tovrstna literatura »seveda ni bila namenjena resni~no neizobra`enim bralcem, pa~ pa predvsem srednjemu oz. posredovalnemu sloju, ki mu je bolj primanjkovalo znanje stvari samih kakor jezikovno znanje. To pa je ~isto podobno posredni{ki funkciji ni`jega klera, kakor ga opisuje Trubar v svojih predgovorih« (Seitz 1998: 261).19 Oznako »gemeiner Mann« moramo 
torej razumeti tudi znotraj {ir{ega jezikovnega in dru`benega konteksta. 

Ker nem{ke besede gemein v sodobni jezik ne moremo prevajati kot gmajn, bi kot 
prevodno ustreznico predlagal besedo navaden. Navadni ~lovek bi bila torej za raz

19 
Prevedel avtor prispevka. 


Od naslovnikov knjig do rabe sloven{~ine v cerkvi: nekaj vpra{anj ... 11 

liko od preprostega ~loveka v sodobnih prevodih oznaka za splo{no izobra`enega 
laika ali pripadnika ni`jega klera, ki je sposoben sam prebirati protestantske knjige, 
~etudi jih ni vedno sposoben v polnosti doumeti.20 V naslednjih primerih sem na 
podlagi gornjih ugotovitev dopolnil Ruplove prevode.21 

In ~eprav je vse sv. pismo, zlasti knjige preroka Izaije, Janeza Evangelista in apostolov, 
ki jih imamo nekaj tudi v na{em slovenskem in hrvatskem jeziku in pisavi, napisal sv. 
duh, kakor pravi Pavel, cerkvi v pouk in tola`bo, so vendar zmeraj in povsod v cerkvi 
najbolj brali, peli, molili in uporabljali psalter, celo Kristus, apostoli, drugi u~eniki, a tudi 
preprosti ~lovek (navadni ~lovek) 
[
= gemeiner Man]
, kakor bom zadostno dokazal 
pozneje v dolgem slovenskem predgovoru /…/ (TPs 1566; Rupel 1966: 180). 

Upam, da mi razumni in pobo`ni kristjani ne bodo {teli v zlo, ~e sem vzel gospodarja 
Andreja Muscula molitvenik in nekaj drugih pobo`nih molitvic, jih prevel v na{ sloven-
ski jezik v korist na{ega ubogega, preprostega (navadnega) 
[
= gemein] 
slovenskega 
~loveka in jih dal na svoje stro{ke natisniti, ker predstavljajo imenitno in razumljivo razlago ne samo o~ena{a, ampak skoro vseh delov kr{~anske vere (kar je pri na{ih slovenskih ljudeh pa~ zelo potrebno) in ker so vzeti po ve~ini iz sv. Avgu{tina in iz drugih starih kr{~anskih cerkvenih u~enikov (DM 1584; Rupel 1966: 343). 

Take krive, hinavske trditve in vpitje zgoraj omenjenih navideznih duhovnikov o ~istem 
nauku sv. evangelija in pa nevednost in prepro{~ina ubogega slovenskega in hrvatskega navadnega (navadnega) ljudstva 
[
= gemeiner Volck] 
v verskih zadevah so me pripravile in prisilile, da sem zdaj v naglici poleg drugih svojih opravkov, prevajanja in pridiganja, spravil v slovenski jezik tudi augsbur{ko veroizpoved in jo dal natisniti z latinskimi ~rkami (kmalu pa se bo natisnila tudi s hrvatskimi in cirilskimi ~rkami). Iz nje naj 
bi se omenjeno navadno, preprosto (navadno, preprosto) 
[
= gemein, einfältig] 
ljudstvece dodobra pou~ilo, da so pravo kr{~ansko vero z vsemi njenimi nauki sprejeli in da jo 
pridigujejo ne samo pri njih, marve~ tudi v nekaterih kraljestvih in v mnogih kne`evinah, 
de`elah in mestih (TAr 1562; Rupel 1966: 139). 

Ker pa se zlasti pri preprostem (navadnem) 
[
= gemein] 
slovenskem ljudstvu, `al, zelo 
ob~uti, da mnogi malo znajo o pasijonu /…/ (DPa 1576; Rupel 1966: 327). 

Tale prevod pa sem hotel posvetiti V. milosti in ga izdati v V. milosti slavnem imenu, ne 
samo ker ste izvrstno odlikovani in od Boga obdarovani z visokim razumom v politi~nih 
zadevah in z drugimi krasnimi darovi in vrlinami, ampak ker ste tudi, kar se ti~e na{ega 
zveli~anja, resen ljubitelj bo`je besede in vnet pospe{evalec svetega evangelija, tako da 
bi preprosto (navadno) 
[
= gemein] 
slovensko ljudstvo tole delo, ~eprav je samo po sebi 
prepotrebno in koristno, tudi zaradi dale~ znanega in preslavnega ugleda Va{e milosti tem 
bolj cenilo in tem raj{i bralo ... (DPa 1576; Rupel 1966: 328). 

/…/ `e prej iz{le slovenske psalme smo tako precej pomno`ili s takimi, ki so med preprostim (navadnim) 
[
= gemein] 
slovenskim ljudstvom pri{li mimo prej{njih ve~inoma 
`e v rabo (DC 1584; Rupel 1966: 346–347). 

Poleg teh primerov pi{e Trubar podobno v pismu upravitelju de`elnega glavarstva, 
oskrbniku in odbornikom kranjskim (Derendingen, 24. maja 1583): 

20 
Tako re{itev konec koncev zasledimo tudi v Ruplovem prevodu pri edinem primeru, ko se znajdeta
besedi einfältig in gemein skupaj (gl. spodnji primer iz TAr 1562)
.
21 
Moji predlogi prevodov so med okroglimi oklepaji, originalni nem{ki izraz je v oglatih oklepajih, Rup
lov izraz, ki ga popravljam, je pod~rtan.



12 Kozma Aha~i~ 

Zato sem za~el prevajati doktorja Lutra Hi{no postilo, kajti ne poznam nobene bolj{e 
med vsemi latinskimi in nem{kimi postilami za preprostega ~loveka (navadnega ~loveka) 
[
= gemeiner man] 
in slu`in~ad (Rajhman 1986: 287). 

3.2 Drugi naslovniki 
Naslovnik je v nem{kih uvodih ve~krat ume{~en tudi geografsko. V takih primerih je 
bila to gotovo tudi informacija tistim, ki niso znali slovensko, so pa brali uvode, ker 
so financirali knjige. Kot de`ele, v katerih bodo brali slovenske knjige, se omenjajo: 
Kranjska, Spodnja [tajerska, Koro{ka, Kras, Istra, Slovenska marka in Gori{ka.22 

Naslovniki so sicer socialno razdeljeni na mesto in vas ter visoki in nizki stan. 
Nem{ki uvod v TT 1581–82 pravi takole: 

In te knjige bero ne samo v mestih, kjer imajo navadne {ole, temve~ jih bero 
kljub pape`evi prepovedi tudi kmetje in njih otroci po vaseh z velikim po`elenjem in veseljem /…/ (Rupel 1966: 274).23 

V nem{kem uvodu TT 1581–82, kjer sicer ne moremo govoriti samo o naslovnikih 
slovenskih pridig in knjig, ker Trubar omenja tudi nem{ke, je na{tetih kar {est sku-
pin visokega in nizkega stanu: 

Kranjci, [tajerci, Koro{ci in Slovenci [= Windischen]24 visokega in nizkega stanu, grofi, 
gospodje, vitezi, plemi~i, me{~ani in navadno kme~ko ljudstvo so se kakor drugi z 
milostjo in u~inkom sv. duha iz slovenskih in nem{kih pridig in knjig nau~ili in dojeli, 
kakor je zgoraj oznanjeno, pravo vero o bo`jem bistvu v sveti trojici in o njegovi volji 
glede nas /…/ (Rupel 1966: 277). 

Tudi v nem{kem uvodniku v TT 1557 nagovarja vse slovenske kristjane, »naj bodo 
kateregakoli stanu« (Rupel 1966: 71). V nem{kih predgovorih se Trubar ve~inoma 
obra~a na potencialne financerje, oblastnike in sicer{nje mecene. Zasledimo pa tudi 
predgovore, kjer se obra~a na naslovnike slovenskega dela knjige, ki pa so bili 
doma~i tudi v nem{kem jeziku. Eden od naslovnikov, ki je pri Trubarju izpostavljen 
z nem{kim posvetilom, je mladi plemi~ Jo{t Gallenberg, ki mu je posve~en dvojezi~ni nem{ko-slovenski TC 1567. Gre za predstavnika tistih Slovencev, ki so dobro 
obvladali nem{~ino, hkrati pa so bili potencialni bralci slovenskih knjig. Trubar mu 
svetuje branje knjige s temi besedami: 

/…/ in ker si iz kranjske patricijske rodovine, po o~etu in materi potomec starega 
po{tenega plemstva, vite{tva in gospostva in dosegel sedmo ali osmo leto ter za~el 
hoditi v {olo, zato se spodobi, da se pou~i{ v mladosti najprej o pravi, stari zveli~avni veri 
z njenimi nauki, kakor so lepo na kratko zapopadeni v katekizmu (Rupel 1966: 191). 

22 
Pojavitve v TT 1557, TL 1567, TT 1581–82 (Rupel 1966: 71, 193, 273, 277)
.
23 
Z vpra{anjem dejanske uporabe protestantskih del med kme~kim prebivalstvom se ukvarjam 
v
prispevku, ki bo iz{el v naslednji {tevilki revije. Uporaba je morala biti predvsem govorna.
24 
Opomba avtorja prispevka.



Od naslovnikov knjig do rabe sloven{~ine v cerkvi: nekaj vpra{anj ... 13 

Drugi tak naslovnik pa so »visokorodne in blagorodne, plemenite, krepostne in 
bogaboje~e `ene, vdove in dekleta« (Rupel: 1966: 194), ki jim je Trubar posvetil 
TL 1567.25 

Naslovnike z vi{jo stopnjo izobrazbe lahko razberemo v TE 1555, ki je sicer namenjen »TEI PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ie;ika«, a hkrati tudi 
»LVbesniui/m/ Brat/om/«, ki so Trubarja prosili, naj prevede »Euangelie inu Li;tuue« v sloven{~ino iz naslednjega vzroka: »potehmal ta vegshi del Ludi vnashi desheli dru;iga Ie;iga ne ;na, ;amuzh ta Slouenski« (A 2a). Sicer se jih v slovenskih 
predgovorih ne omenja, lahko pa sklepamo nanje po vsebini nekaterih del (npr. TO 
1564). Imajo pa izrazito elitnega naslovnika latinske BH 1584, ki so posve~ene 
zgolj »SVETLIH [TAJERSKIH, KORO[KIH IN KRANJSKIH veljakov sinovom, 

vsej plemeniti vite{kega stanu mladini« (Rupel 1966: 351). 

Posebna skupina naslovnikov, na katero nas opozarja TT 1557, pa so duhovniki, 
predikanti s pomanjkljivo izobrazbo. Prevod TT 1557 bo namre~ slu`il 

tudi mladim slovenskim duhovnikom, ki so prezgodaj izleteli iz {ole, da bodo na 
pri`nici vsaj tekst evangelijev pravilno brali ljudstvu in da ne bodo napak prevajali, kakor 
je storil pred leti tisti na Planini pod Celjem, ki je prevedel besedilo ’invenietis asinam 
alligatam & pullum cum ea’ takole: ’vi boste eno pervezano oslico ne{li inu enu pi{~e26 
per ni’, t. j. ’ir werdet ein angebundene Eselin finden und ein jungs Hünlin bey ir’ (Rupel 
1966: 81). 

Ne smemo prezreti tudi mladih. Te smo omenjali `e v povezavi s preprostim ~lovekom, vendar jih najdemo tudi v drugih povezavah. V uvodniku v TT 1557 Trubar 
pravi, da je v kratkem ~asu dokon~al med drugim tudi »u~no tablo, iz katere naj bi 
se mladi Slovenci u~ili brati« (Rupel 1966: 73). V TC 1567 so izpostavljeni zgolj 
»ty Mladi«, ki se lahko iz katekizma nau~ijo »v;e shtuke te praue ;tare Ker;zhanske Vere, inu ta Nemshki Ie;yk« (A 1a). Podobno so mladi izpostavljeni v nem{kem 
uvodniku k TfM 1595: 

/…/ sem menil, da bi bilo ~isto koristno in potrebno, ~e bi te lepe, plemenite in izbrane 
molitvene bukvice zopet iz{le v tisku, da bi se na{a draga, dora{~ajo~a mladina nau~ila 
iskreno in trdno zaupati v ljubega Boga ter klicati ga v vseh te`avah, zlasti v teh bridkih 
~asih, ko napadajo cerkev od znotraj mnoge kuge in krivi nauki, od zunaj pa z veliko strahoto njen dedni sovra`nik Turek (Rupel 1966: 390–391). 

Juri~i~ pa v JPo 1578 povezuje mlade s posli: 

Da bi pa bo`ja beseda tudi med na{o slovensko mladino in med posli mogla u~inkovati, se je pokojni ~astiti in u~eni m. Sebastijan Krelj, pastor kr{~anske cerkve de`elnih stanov v kne`evini Kranjski, lotil prevajati v slovenski jezik knjigo, namre~ postilo Janeza 
Spangenberga, da bi se mladina in posli vzgojili v bo`jem spoznanju in strahu (Rupel 
1966: 374). 

25 
Podobno tudi: »Visokorodnim in blagorodnim, plemenitim, po{tenim, ~astitim in pobo`nim `enam,
vdovam in mladenkam, ki prebivajo v kne`evinah Kranjski, Spodnje{tajerski, Koro{ki, v grofiji Gori{ki
itd.« (TL 1567; Rupel 1966: 193)
.
26 
V resnici: mladi~a oziroma osli~ka.



14 Kozma Aha~i~ 

DPr 1580 pa so podnaslovljene kot »;tarim inu mladim Ludem potrebni navuki« 
(1a). 

Sicer pa je naslovnik praviloma splo{nej{i. Medtem ko sprva prevladujejo »Crainzi 
inu Sloueni«,27 se nato ustali nagovor »Sloueni«, vendar ne povsem, saj se leta 1595 
kot naslovnik spet pojavijo »Krainzi inu Sloueni«. Nagovori v posameznih knjigah 
se (poleg zgoraj omenjenih) glasijo takole: 

»VSEM VERNIM kerszhenikom tiga Crainskiga inu Slouenskiga Ie;iga« (TC 1555: 
A 2a); »VSEM BOGABOIEZHIM VERNIM CRAINZOM INV SLOVENOM« (TPs 
1566: b 4a); »VSEM CRAINZOM INV SLOVENOM« (TL 1567: B 1a); »vi mui lubi 
Crainci inu Sloueni« (TC 1574: )( 1b); »V;em brumnim inu Bogabojezhim Kar;zhenikom Krainzom inu Slovenzom /.../« (TPo 1595: 5a); »nam Slouenzom« (DB 1578: ** 
6b); »sa v.
e potreibe inu Stanuve« (TkM 1579: * 1a); »my Slouenci« (TkM 1579: ** 
5b); »htroshtu v.
em kerszhenikom, kir od Turkou inu Papeshnikou .ijlo terpe« (TPs 
1579: A 1a); »V.
em Slouenom, pomagai Bug« (TT 1582: (:)(:)(:) 7b); »vsem Slovenom« (DB 1584: .VIa). 

Podobno splo{ni so tudi nekateri opisi naslovnikov v nem{kih uvodih. Naj navedem 
dva primera: 

/.../ sem iz dol`ne hvale`nosti v spomin in potrdilo sedanjega in bodo~ega prijateljstva 
izdal tole pravo apostolsko in katoli{ko knji`ico v Va{em imenu, radostno upajo~, da 
bodo na{i bogaboje~i Kranjci in Slovenci tole knji`ico zaradi Va{ega starega ~astitega 
imena, rodu in porekla tem ~e{~e in marljiveje brali in da bo zaradi Va{e odobritve in 
Va{e brambe obdr`ala svojo veljavo pred obrekovalci (TT 1557; Rupel 1966: 254). 

Posebej pa sem tudi sam dobro premislil in preudaril, da zahteva to splo{na velika potreba in ~esto, prizadevno terjanje in `elja uboge kranjske cerkve, da bi dobila ~isto in 
razumljivo postilo in da bi bilo tako pomagano vsem kr{~anskim gospodarjem za vsakdanjo doma~o pobo`nost kakor tudi mnogim dobrim, bo`je besede `eljnim kristjanom. (Takih je tu pa tam mnogo v de`eli, ki ne morejo sli{ati javne evangeljske pridige 
zaradi prepovedi in nasilja in ki `e dolgo vzdihujejo in prosijo slovenske postile) (TPo 
1595; Rupel 1966: 388). 

4 Branje in poslu{anje 

Protestantskim piscem s teolo{kega vidika ni bilo v ospredju samo branje – tak{en 
bi bil lahko na{ prvi vtis – ampak predvsem vsebina branega. Ob velikem dele`u 
nepismenosti28 zato cilj njihovega jezikovnega na~rtovanja ni bil zgolj pridobivanje 
bralcev, ampak tudi pridobivanje poslu{alcev in ljudi, ki bi brali drugim. Tu seveda 
ni {lo zgolj za branje in poslu{anje besedil v cerkvi, ampak za vna{anje slovenske 
brane besede med ~im {ir{e prebivalstvo. Lahko bi rekli celo, da so se protestantska 

27 
Izraz moramo seveda v skladu z zna~ilnostmi Trubarjevega stila (dvojna formula) razumeti kot enovi
to in ne lo~evalno poimenovanje.
28 
Kakor bo natan~neje razlo`eno v prispevku, ki bo objavljen v naslednji {tevilki revije, se je dele` pis
menega prebivalstva v 16. stoletju gibal med 3 % na za~etku in 8 % ob koncu stoletja.



Od naslovnikov knjig do rabe sloven{~ine v cerkvi: nekaj vpra{anj ... 15 

dela bolj poslu{ala kot brala.29 Na pomen poslu{anja nas opozarjajo {tevilna mesta 
v protestantskih delih, nekatera splo{nej{a, druga spet mnogo bolj programska. TC 
1550 pravi, da 

An Verni zhlouik / ta ima napoprei / to mi;al inu dobro ;hego na ;ebi de lubi to bo;hyo 
be;edo / to rad po;lu;ha / oli ;am bere / to ;amo ;a ri;nizhno der;hi / inu ti i;ti ;ami 
veryame /.../ (E 2b). 

Podobno velja za TC 1555: 

Inu kadar ta Catehi;mus ie en tak potreben tar nuzen vuk vtim kerszhan;tuu, koker od 
tiga v;i ;tari inu ;adashni praui vuzheniki ;ado;ti prizhuio, kir ie vreden, de ;e po v;eh 
Cerquah inu hishah veden bere, poye, inu pridiguie (A 2b). 

Tudi TT 1557 pravi, da se lahko vsak Slovenec, ki »bode lete cile Buque lipu pore-
du / po zha;u / ;a;topnu inu zhe;tu prebral / oli od drugih shlishal prebrati« 
(Register: Z 2b), nau~i vse, kar slu`i k zveli~anju in pravemu razumevanju Svetega 
pisma. Podobna mesta najdemo tudi pri Dalmatinu: 

»de bi v;aki S. Pi;mu teim raishi bral inu po;lushal« (DB 1578, * 4a–b); »de bomo [mi 
Slouenzi] 
lete Buque inu tu drugu S. Pi;mu knashimu nuzu inu isuelizhainu brali inu 
poslushali« (DB 1578; ** 6b); »Satu imamo my tudi v;i ;tari inu mladi ;podobnu lete 
Buqvice, raven tiga drusiga ;vetiga Pi;ma sa lubu imeiti, radi vnih brati inu ie po;lushati« (DPr 1580: 4a–b). 

Podobno pravi v TT 1581–82 Trubar vsakemu ~loveku: 

Ta i;ti sfli;;om, re;mishlaie, ;andohtio, veden lete Buque beri, oli poslushai is nih pridiguiozh ( (:)(:)(:) 7b). 

Podobna mesta zasledimo tudi v nem{kih predgovorih (TT 1557, Rupel 1966: 72; 
DB 1584, Rajhman 1997: 288, 292, 294) ter pismih Primo`a (navodilo iz 1580; 
Rajhman 1986: 269) in Felicijana Trubarja (iz leta 1600; Rajhman 1997: 246). 

Zelo jasno sliko nam izri{e odlomek iz TC 1550: 

Na tu vas ;uei;te brumme / faimo;htre / Pridigarye / Shulmai;tre / inu Stari;he / inu 
v;e te kir ;nayo brati / per ;odnim dneui opominam tar pro;;im / de vy Vcerqui/ 
V;huli / Doma inu kir vkupe prydete / te prepro;te vuzhite / lete ;tuke na;he praue 
ker;zhanske vere / nim naprei berite inu puite v;ag pra;nik / de ti mladi tar ;tari ye 
bodo vmeili inu prou ;a;topili. Vas mlade pag inu prepro;te tudi ;uei;tu opominom / 
;pomi;lite / kam zhlouik vkratkim zha;i pryde / more ;korai vmreti /.../ (A 4a). 

Duhovniki in pridigarji naj bi torej brali TC 1550 v cerkvi, u~itelji v {oli, star{i 
doma, vsi, ki znajo brati, pa povsod, kjer se ljudje zberejo. Berejo naj preprostim 
ljudem. Podobno sliko nam izri{e tudi TC 1555: 

Na tu uas Shulmo;tre, Pridigarie inu Gospodarie pro;;imo inu opominamo na Boshim 
mei;tu, de vi, vuashih Shulah, Cerquah inu Vhishah, lete shtuke te kerszhanske Vere, 

29 
Nasploh ugotavljajo, da so tedaj knjige brali tudi na glas v okviru dru`ine ali na javnem mestu (Dular 
2002: 67, po Flood 1990: 185 ss.). 


16 Kozma Aha~i~ 

v;e shlaht ludi, ;u;eb te mlade inu prepro;te, ;teim naprei prauiozh, berozh, pridiguiozh inu vprashaiozh, koker ;mo vom tukai naprei is pi;;ali, ;uei;tu vuzhite (A 3b). 

V TT 1557 je {e posebej poudarjena vloga hi{nih gospodarjev pri branju evangelijev z razlagami svoji dru`ini: 

Obtu en v;aki Go;podar / Inu kir vmei brati / ta ima ;ui Drushini doma na Vezher oli 
viutro ;gudo / preden ;e Kpridigi gre / ta Evangeli kir ;e na ta i;ti Prasnishki dan pridiguie / sleteimi Summariskimi Islagami naprei polahku inu ;a;topnu brati (A 1b). 

Podobno pi{e Dalmatin v DJ 1575: 

Satu imamo /.../ su;eb hishni Ozheti inu Matere, nikar le ;ami sa ;e, temuzh tudi sa 
;uoie otroke inu drushino, ob prasnikih, inu kadar kuli zhas imaio sfli;;om brati, inu 
;e tudi po tih potrebnih nauukih dershati ( )( 7b). 

Podobno `eljo najdemo tudi v pismih in nem{kih predgovorih. Trubar v pismu 
upravitelju de`elnega glavarstva, oskrbniku in odbornikom kranjskim (Derendingen, 24. maja 1583) pravi takole: 

Zato sem za~el prevajati doktorja Lutra Hi{no postilo, kajti ne poznam nobene bolj{e 
med vsemi latinskimi in nem{kimi postilami za preprostega ~loveka in slu`in~ad. Naj 
bi je ne pogre{al noben hi{ni gospodar, ampak naj bi gore~e vse praznike bral iz nje 
svojim slu`abnikom, da bi se tudi nau~ili in si pridobili razen drugih lepih potrebnih 
naukov in tola`b, kako naj svoje delo v hi{i in na polju, naj bo {e tako neznatno in slabo, 
zvesto in marljivo opravljajo, da s tem slu`ijo Bogu in so mu bolj v{e~ kot vsi menihi, 
nune in pape{ki s svojimi izmi{ljenimi norskimi bo`jimi slu`bami (Rajhman 1986: 287). 

Prav tako imajo `ene, vdove in dekleta zaslugo, da so 

iz njih [= knjig] 
bero~ in pojo~, pripravile svoje ljube otroke, dru`ino in mnoge 
podlo`nike k stari zveli~avni veri in k pravemu razumevanju vsega katekizma; tudi so se 
nekatere izmed Vas, rojene na Avstrijskem, zgornjem [tajerskem in Tirolskem, iz njih 
nau~ile sloven{~ine in le-to navadile brati tudi druge (TL 1567; Rupel 1966: 195). 

Dve mesti pri Trubarju nas navajata celo na misel, da bi lahko nem{ko govore~i 
bralci brali slovensko govore~im poslu{alcem slovenska besedila.30 V pismu vojvodi Kri{tofu Württember{kemu 8. marca 1560 pi{e: 

Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da ho~em imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo 
Kranjce, Spodnje{tajerce, Koro{ce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, 
Hrvatov, ^ehov in Poljakov. Tako sem tudi prepri~an in ho~em to dokazati, da je moja 
ortografija bolj{a in bolj ~itljiva kakor ~e{ka, poljska ali bezja{ka. Vsak Latinec, Nemec 
ali Lah more moje pisanje tako brati in izrekati, da razume vsak slovenski 
poslu{alec. ^e{ke ali poljske pisave pa ne more nih~e razen njih brati, ker postavljajo 
preve~ nepotrebnih soglasnikov v eno besedo ali zlog ter pi{ejo ne{teto zlogov in cele 
besede brez samoglasnika. Postavljajo in izrekajo c kot z, ~etudi za njim ni postavljen e 
ali i, temve~ a ali o ali v. Zato ho~e moj sodnik za zhlouik, tj. ~lovek, postaviti chlouik; 
tega pa ne bo noben Nemec ne Latinec nikoli bral kot zhlouik ali tschlouik, temve~ kot 
klouik ali hlouik itd. (Rajhman 1986: 56). 

30 
Navsezadnje lahko tako stanje predvidevamo vse od Bri`inskih spomenikov naprej. 


Od naslovnikov knjig do rabe sloven{~ine v cerkvi: nekaj vpra{anj ... 17 

Drugo mesto v predgovoru k TT 1581–82 je {e jasnej{e: 

Pu{~am tudi prej{nji pravopis, ker lahko vsakdo, ki ne zna slovenskega jezika, tako 
bere, da ga vsak slovenski kmet s poslu{anjem dobro razumeti utegne (Rupel 1966: 
278). 

Odlomka seveda lahko razumemo tudi kot utemeljitev izbire same pisave in njene 
uporabnosti. Gotovo pa je taka lastnost izbrane pisave slu`ila tudi tistim predikantom, ki so v ~asu {tudija v tujini pozabili slovenski jezik. 

^e upo{tevamo dejstvo, da je bila vrednost poslu{anja vsebine knjig za protestante 
tudi s teolo{kega vidika enaka ali celo ve~ja kot samo branje knjig, veliko la`je 
razumemo, da protestantska dela 16. stoletja naslavljajo mnogo ve~ ljudi, kot je bilo 
tistih, ki so znali brati.31 

5 Raba sloven{~ine v cerkvi 

V uvodu podani oris jezikovnega stanja na Slovenskem nas navaja na misel, da je 
bila v cerkvi, ~e so duhovniki hoteli, da bi jih verniki razumeli vsaj med posameznimi deli ma{e, raba slovenskega jezika pri tistih, ki so znali poleg sloven{~ine {e 
kak drug jezik, mo`na, pri tistih, ki so znali le sloven{~ino in so predstavljali 
ve~inski del prebivalstva, pa nujna. Pred Trubarjem je tako v cerkvi gotovo ostajala tradicija govorjene slovenske besede, le da je Trubar storil pomemben korak naprej: iz govorjene oblike jo je prestavil v pisno. Iz po definiciji poljubne govorne 
oblike jo je prestavil v enotno pisno obliko.32 

Sam Trubar ve~krat poudarja, da je pred za~etkom svojega knji`evnega dela pridigal 
v sloven{~ini celih sedemnajst let (Rajhman 1986: 24; TT 1557: F 3a; Rupel 1966: 
71, 77, 80; Rajhman 1986: 42, 258; Rupel 1966: 112) iz latinskih in nem{kih knjig 
po najrazli~nej{ih delih Slovenije. [kof Urban Tekstor (1543–1558) je Trubarja in 
Paula Wienerja celo posebej zaprosil, da sta v ljubljanski stolnici opravljala pridigarsko slu`bo v nem{kem in slovenskem jeziku (Rajhman 1986: 88). 

Trubarju je {lo kot racionalistu33 tudi pri prizadevanju za pridiganje in nato celotno 
ma{o v sloven{~ini predvsem za to, da bi ljudje razumeli, kaj se pri ma{i dogaja, in 
da bi sledili vsem delom ma{e: 

/s/akai kadar ;e uti Cerqui le Sie;yki inu utim Duhu govori, tu ie, ;ne;a;topnimi 

be;;edami inu ;ne;nanim ptuim Ie;ikom, koker per Slouencih inu Vogrih Latinski, bere, 

poie inu pridiguie, Od tiga ta Gmaina ne bo nauuzhena uti Veri, ne pobulshana (TL 1561: 

47b). 

31 
[ir{o umestitev ustnega oznanjevanja in branja slovenskih besedil poslu{alcem predvsem v teolo{ki
okvir podaja Seitz (1998: 251–254)
.
32 
O rabi sloven{~ine v cerkvi skozi stoletja pred protestantizmom pi{eta Seitz (1998: 232–246) in
Pogorelec (1994: 551–552)
.
33 
O Trubarju kot racionalistu prim. Rajhman (1986a: 166–169)
.



18 Kozma Aha~i~ 

Nasprotno pa: 

Ampag kadar ;e uti Cerqui ;teim ;a;topnim gmain deshelskim Ie;ykom bere, poie inu pridiguie, taku od tiga ta Cerkou, tu ie, ta Gmaina u;eh Vernih, bo uti Veri poteriena, pobulshana inu potroshtana, Inu ty Neuerniki inu ueliki Greshniki bodo ;uarieni inu zhe;pryzheni, de kriuu ;ubper Boga deio, de ;e pokore inu hpraui Veri ;topio (TL 1561: 47b). 

Najva`nej{a pri tem pa je pridiga: 

Sa tiga volo ie ueliku nuznishe ena kratka ;a;topna Pridiga, koker de;;et taushent 
ne;a;topnih Mash (TL 1561: 47b–48a). 

Kakor vedno je tudi tu iskal teolo{ko utemeljitev v Svetem pismu. V TC 1575 tako 
beremo: 

Inu mi ;mo od;preda prauili, koku ;o ;e ty Stari kerszheniki obhayali, molili inu peili 
vtim Gmain ;a;topnim Ie;iku, koker tu S. Paul 1. Cor. 14. ;a;topnu inu o;tru ;apoueda, 
de v;e rizhi Vcerqui, Pridige, molitua inu petie, ;e ima vtim Gmain ;a;topnem Ie;iku 
v;ake deshele doperne;ti, de ty ludie, bodite Aydi oli Iudi, kadar vnih Cerkou prido, 
;a;topio, kai ty verni Vceraui delaio, vuzhe, gouore inu molio, Sice kadar bi 
vne;a;topnm Ie;iku nih slushbe dopernashali, taku bi is nih shpot delali inu ;a norce 
dershali, beri te od tiga celi 1. Cor. 14. Cap. (TC 1575: 184–185). 

Pozorni pa moramo biti na dejstvo, da Trubarju ne gre za slovenski jezik kot tak, 
ampak predvsem za zastopni jezik. V TO 1564 to izrecno poudarja: 

Oli u;ai kadar S. Paul dopu;ti tudi uti Cerqui ;teimi ne;nanimi Iesijki, tim kir ;a;topio 
gouoriti, obtu ty Shulary mogo zha;si tudi Latinski uti Cerqui peiti (TO 1564: 129a). 

Zato Trubar tudi ostro lo~uje na primer jezikovno zgradbo ve~ernic v mestu in na 
vasi. V mestu ni raba latin{~ine in nem{~ine ni~ napa~nega, ker tam ta dva jezika 
razumejo in lahko pri ma{i v teh jezikih celo sodelujejo: 

Inu gdi ;o Shule inu Shulary, Taku imaio ty Shulary ;azheti peiti, Deus in Adiutorium 
&c. Sa nim ta Cor tu kar ;a teim gre, eno Antifono de tempore. Potle en P;alm, en Cor 
Latinski en Vers, ta drugi Cor Nembski oli Slouenski, Inu per v;aki Vezhernici ;e en 
drugi P;alm koker po Ver;ti gredo, se poye, Ie li pag en P;alm cillu kratig, taku nai dua 
oli try poyo. Po P;almi ima ta Pridigar en cel Capitul is tiga ;tariga, inu en cel is tiga 
Nouiga Te;tamenta, shnega kratko Summarsko Islago, Slouenski oli Nembski brati. Natu 
imaio ty Otroci ta Catehi;mus poueidati inu i;uprashouati, inu molyti, potle ta 
Magnificat Latinski inu Slouenski peiti. Inu ;auershiti ;e ;ano Slouensko Collecto de 
tempore, inu na konzu ta Shegen Boshy tim Vernim Ludem o;naniti (TO 1564: 111b). 

Na vasi pa prevzame vso vlogo duhovnik, ki mora vzpostaviti stik s farmani v edinem razumljivem jeziku – sloven{~ini: 

Vtih Va;;eh pag gdi Shularieu nei, Ima ta Farmo;ter ;uiemi Farmani, en P;alm, 
Duhousko Pei;en, en Shtuk is tiga Catechi;ma peiti, eno kratko Pridigo ;turiti, te Otroke 
aku ;naio inu ;a;topio prou ta celi Catehi;mus, i;uprashouati inu vuzhyti (TO 1564: 
111b–112a). 

Dejanski polo`aj sloven{~ine v cerkvi je bil, po virih sode~, vsaj v Ljubljani enak 
ali vsaj zelo podoben zgoraj omenjenim Trubarjevim `eljam. Za Ljubljano imamo 


Od naslovnikov knjig do rabe sloven{~ine v cerkvi: nekaj vpra{anj ... 19 

vire o predikantih, ki so po Trubarjevem odhodu opravljali slu`bo (tudi) v slovenskem jeziku.34 Svetina (1952: 164–170) navaja naslednje slovenske predikante: Jan` 
Tul{~ak, Jurij Juri~i~, Jan` Schweiger, Ga{per Kumberger, Jurij Dalmatin, Adam 
Bohori~, Jan` Znojil{ek, Jan` Zgonik, Sebastijan Krelj in Kri{tof Spindler (ki ni bil 
Slovenec). Da tem ni manjkalo dela in da so morali teko~e obvladati pridiganje v 
sloven{~ini, nam ka`e tudi pismo Jurija Dalmatina kranjskim odbornikom, napisano pred 16. februarjem 1583, ki pravi takole: 

Pri tem pa ne gre pozabiti na tukaj{njo slovensko cerkev v Ljubljani, da ta v ~asu moje 
odsotnosti nenadejano ne bi ostala brez slovenskih pridigarjev. Kajti gospod Jan` Tul{~ak 
je star in pogosto boleha in na teden komaj zmore kak{no pridigo, namre~ v nedeljo 
dopoldne, prav tako gospod Jan` Schweiger, ki je sicer tudi `e star in slaboten, vendar ga 
~ez leto ve~krat, posebej pa ob velikih praznikih, vabijo v Loko pridigat in podeljevat 
svete zakramente. Tako naju je moral, ko je {e `ivel, nadome{~ati tudi pokojni gospod 
Kri{tof Fa{ank, ko sem bil jaz na Gorenjskem, gospod Schweiger pa v Loki. Tudi gospod 
Felicijan Trubar ima stalna opravila pri nem{ki cerkvi, pa tudi slovenskega jezika {e ne 
obvlada toliko in tako teko~e, da bi lahko imel, kadar je po sili razmer to potrebno (to se 
pogosto zgodi), ve~ pridig zaporedoma. (Rajhman 1997: 85). 

Ti pridigarji so ve~krat tudi gostovali v drugih mestih na Gorenjskem (v Loki, 
Begunjah itd.).35 Zavoljo velikih potreb jih je celo primanjkovalo. Trubar v pismu 
vojvodi Ludviku Württember{kemu 5. oktobra 1585 pi{e o jezikovni razporeditvi 
pridig pri ma{i in o pomanjkanju predikantov naslednje: 

Zjutraj pridigajo slovensko, pa je cerkev vedno polna; ob 8. uri pridigajo nem{ko, prihajajo pa gospodje de`elani s svojimi `enami in vsi me{~ani ter rokodelci, ki znajo nem{ko, 
in spet je cerkev polna; po kosilu znova pridigajo slovensko, pridejo pa posli in sloven-
ski otroci in spet je cerkev polna. Prav tako pride veliko ljudi in vsi {olarji iz latinske, 
nem{ke in slovenske {ole, ko imajo v na{i cerkvi mrli~a, k procesiji, kar zelo vznemirja 
pape{ke, kajti sami imajo v svojih cerkvah in pri procesijah zelo malo ljudi. /.../ Pri tem 
pa ob~utijo [ljubljanski gospodje] 
veliko pomanjkanje in zelo to`ijo Kranjski, 
Spodnje{tajerski, Spodnjekoro{ki Slovenci in Hrvati, ki znajo le slovensko, da ni pridigarjev, saj so jim v tem letu umrli 4 najstarej{i zvesti pridigarji, in ~eprav imajo Kranjci 
2 {tipendista v Strasbourgu in enega v Tübingenu, jih je {e vedno premalo (Rajhman 
1986: 294). 

Svetina (1952: 171) na podlagi virov za Ljubljano iz let 1580–1593 ugotavlja, da so 
bile 

protestantske slu`be bo`je redno vsako nedeljo in ob glavnih praznikih, ki so jih protestanti {e priznavali, t. j. ob bo`i~u, novem letu, o sv. treh kraljih, na velikono~ni in 
binko{tni ponedeljek in na veliki petek. Glavni del slu`be bo`je je obstajal v pridigi, ki 
je bila izmenoma eno nedeljo slovenska, drugo nedeljo nem{ka. Zanimivo je, da je bila 
na tri praznike, o bo`i~u, veliki no~i in binko{tih slovenska pridiga, nem{ka pa na [tefanovo, na velikono~ni in binko{tni ponedeljek. Iz tega smemo sklepati, da so dajali predikanti prednost slovenski slu`bi bo`ji. 

34 
Pomenljivo je, da so se leta 1546, ko je Primo` Trubar od{el na faro v [t. Jernej in so v Ljubljani izgu
bili slovenskega pridigarja, prito`ili ljubljanski prebivalci na mestni svet (Svetina 1952: 161)
.
35 
Prim. Rajhman (1997: 85–86)
.



20 Kozma Aha~i~ 

Medtem ko imamo za Ljubljano oprijemljive vire, pa stanje drugod le ste`ka rekonstruiramo. 

6 Sklep 

Katere bi bile torej sociolingvisti~ne zna~ilnosti jezikovne situacije na Slovenskem 
v ~asu ustvarjanja slovenskih protestantskih piscev v 16. stoletju, po katerih smo se 
vpra{ali v uvodu prispevka? Pisci slovenskih protestantskih del so bili nadpovpre~
no izobra`eni in so pripadali intelektualni eliti. Nasprotno pa naslovniki slovenskih 
protestantskih del ka`ejo {ir{o skupino prebivalstva, med katerimi so {e posebej 
izpostavljeni preprosti ljudje, katerih podobo sku{amo rekonstruirati na podlagi 
virov. Nem{ka vzporednica besedi preprost je beseda einfältig, ne pa tudi beseda 
gemein, ki ka`e drugi pomen: gre za oznako za splo{no izobra`enega laika ali pripadnika ni`jega klera. Geografsko zajemajo naslovniki Kranjsko, Spodnjo [tajersko, Koro{ko, Kras, Istro, Slovensko marko in Gori{ko. Socialno so razdeljeni na 
mesto in vas ter visoki in nizki stan. Izpostavljeni so tudi izobra`enej{i naslovniki, 
predikanti s pomanjkljivo izborazbo in mladi – ti najve~krat skupaj s preprostimi. 

Protestantska dela 16. stoletja naslavljajo mnogo ve~ ljudi, kot je bilo tistih, ki so 
znali brati, saj je bil pomemben element pri {irjenju vsebine knjig tudi poslu{anje. 
V cerkvi je bila raba slovenskega jezika pri tistih, ki so znali poleg sloven{~ine {e 
kak drug jezik, mo`na, pri tistih, ki so znali le sloven{~ino in so predstavljali ve~inski del prebivalstva, pa nujna. Slovenski jezik so tako v cerkvi rabili `e pred izidom 
prvih slovenskih knjig. Trubarju pri vpra{anju jezika v cerkvi ne gre za slovenski 
jezik kot tak, ampak predvsem za jezik, ki ga bodo verniki razumeli. Protestantskih 
predikantov je bilo vsaj v Ljubljani kar nekaj, viri nam pri~ajo tudi o rednih slovenskih pridigah. 

Viri:36 

TC 1550 = Trubar, Primo`, 1550: Catechi;mus. Tübingen. 

TA 1550 = Trubar, Primo`, 1550: Abecedarium vnd der klein Catechi;mus. Tübingen. 
TA 1555 = Trubar, Primo`, 1555: ABECEDARIVM. Tübingen. 

TC 1555 = Trubar, Primo`, 1555: CATECHISMVS. Tübingen.
TE 1555 = Trubar, Primo`, 1555: TA EVANGELI SVETIGA MATEVSHA. Tübingen.
TM 1555 = Trubar, Primo`, 1555: ENA MOLITOV TIH KERSzhenikou. Tübingen.
TT 1557 = Trubar, Primo`, 1557: TA PERVI DEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA. Tübingen.


TKo 1557 = Trubar, Primo`, 1557: TA SLOVENSKI KOLENDAR. Tübingen. 

36 
Kraj{ave za dela slovenskih protestantskih piscev in okraj{ane naslove povzemam po Mer{e in Novak 
(2001: 34–35). Pri delu z viri sem uporabljal gradivo Sekcije za zgodovino slovenskega jezika In{tituta 
za slovenski jezik Frana Ramov{a, ZRC SAZU, za kar se najlep{e zahvaljujem. 


Od naslovnikov knjig do rabe sloven{~ine v cerkvi: nekaj vpra{anj ... 21 

TR 1558 = Trubar, Primo`, 1558: EN REGISHTER.. Tübingen. 

TT 1560 = Trubar, Primo`, 1560: TA DRVGI DEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA. 
Tübingen. 

TL 1561 = Trubar, Primo`, 1561: SVETIGA PAVLA TA DVA LISTY. Tübingen. 

TR 1561 = Trubar, Primo`, 1561: Regi;ter vnd ;ummari;cher Innhalt. Tübingen. 

TAr 1562 = Trubar, Primo`, 1562: ARTICVLI OLI DEILI, TE PRAVE STARE VERE KERSZHANSKE. Tübingen. 

*P 1563 = ENE DVHOVNE PEISNI, Tübingen, 1563.
TO 1564 = Trubar, Primo`, 1564: CERKOVNA ORDNINGA. Tübingen.


TPs 1566 = Trubar, Primo`, 1566: Ta Celi P;alter Dauidou. Tübingen.
TA 1566 = Trubar, Primo`, 1566: ABECEDARIVM, OLI TABLIZA. Tübingen.


KB 1566 = Krelj, Sebastijan, 1566: OTROZHIA BIBLIA. Regensburg.
TC 1567 = Trubar, Primo`, 1567: TA CELI CATEHISMVS. Tübingen.
TL 1567 = Trubar, Primo`, 1567: SVETIGA PAVLA LYSTVVI. Tübingen.
TP 1567 = Trubar, Primo`, 1567: ENA DVHOVSKA PEISSEN SVBPER TVRKE. Tübingen.


TPs 1567 = Trubar, Primo`, 1567: ENI PSALMI, TA CELI CATEhi;mus. Tübingen.
KPo 1567 = Krelj, Sebastijan, 1567: POSTILLA SLOVENSKA. Regensburg.
TC 1574 = Trubar, Primo`, 1574: TA CELI CATEHISMVS. Tübingen.


TP 1575 = Trubar, Primo`, 1575: Try Duhouske pei;sni. Tübingen.
TC 1575 = Trubar, Primo`, 1575: CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA. Tübingen.
DJ 1575 = Dalmatin, Jurij, 1575: JESVS SIRAH. Ljubljana.
DPa 1576 = Dalmatin, Jurij, 1576: PASSION. Ljubljana.


TT 1577 = Trubar, Primo`, 1577: NOVIGA TESTAMENTA PVSLEDNI DEIL. Tübingen.
JPo 1578 = Juri~i~, Jurij, 1578: POSTILLA. Ljubljana.
DB 1578 = Dalmatin, Jurij, 1578: BIBLIE, TV IE.VSIGA SVETIGA PISMA PERVI DEIL.


Ljubljana.


TkM 1579 = Tul{~ak, Jan`, 1579: Ker;zhanske LEIPE MOLITVE. Ljubljana.


TPs 1579 = Trubar, Primo`, 1579: TA PERVI PSALM SHNEGA TRIIEMI ISLAGAMI.
Tübingen.
DC 1579 = Dalmatin, Jurij, 1579: TA CELI CATEHISMVS. Ljubljana.
BTa 1580 = Bohori~ Adam, 1580: OTROZHIA TABLA. Ljubljana.


DBu 1580 = Dalmatin, Jurij, 1580: PERVE BVQVE MOSESSOVE. Ljubljana.
DPr 1580 = Dalmatin, Jurij, 1580: SALOMONOVE PRIPVVISTI. Ljubljana.
DC 1580 = Dalmatin, Jurij, 1580: CATEHISMVS. Ljubljana.
TT 1581–82 = Trubar, Primo`, 1581–82: TA CELI NOVI TESTAMENT. Tübingen.



22 Kozma Aha~i~ 

DB 1584 = Dalmatin, Jurij, 1584: BIBLIA. Wittenberg.
DC 1584 = Dalmatin, Jurij, 1584: TA CELI CATEHISMVS, ENI PSALMI. Wittenberg.


DM 1584 = Dalmatin, Jurij, 1584: KARSZANSKE LEPE MOLITVE. Wittenberg.


BH 1584 = Bohori~, Adam, 1584: Arcticae horulae ;ucci;ivae. Wittenberg.
DAg 1585 = Dalmatin, Jurij, 1585: AGENDA. Wittenberg.


DC 1585 = Dalmatin, Jurij, 1585: TA KRATKI WIRTEMBERSKI CATECHISMVS. Wittenberg.
TtPre 1588 = Trost, Matija, 1588: ENA LEPA INV PRIDNA PREDIGA. Tübingen.
MD 1592 = Megiser, Hieronymus, 1592: DICTIONARIVM QVATVOR LINGVARVM. Graz.
MPar 1592 = Megiser, Hieronymus, 1592: PAROIMIOLOGIAS. Graz.


MS 1593 = Megiser, Hieronymus, 1593: SPECIMEN. Frankfurt.
TPo 1595 = Trubar, Primo`, 1595: HISHNA POSTILLA. Tübingen.
TfM 1595 = Trubar, Felicijan, 1595: LEPE KARSZHANSKE MOLITVE. Tübingen.
TfC 1595 = Trubar, Felicijan, 1595: TA CELI CATEHISMVS, ENI PSALMI. Tübingen.


ZK 1595 = Znojil{ek, Jan`, 1595: KATECHISMVS DOCTORIA MARtina Luthra. Tübingen.


MTh 1603 = Megiser, Hieronymus, 1603: The;aurus Polyglottus. Frankfurt.


Rajhman, Jo`e, 1986: Pisma Primo`a Trubarja. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in 
umetnosti, Razred za filolo{ke in literarne vede. (Korespondence pomembnih Slovencev 7.) 

Rajhman, Jo`e, 1997: Pisma slovenskih protestantov. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filolo{ke in literarne vede. (Korespondence pomembnih Slovencev 11.) 

Rupel, Mirko, 1966: Slovenski protestantski pisci. Ljubljana: DZS. 

Sakrausky, Oskar (ur.), 1989: Primus Truber: Deutsche Vorreden zum slowenischen und 
kroatischen Reformationswerk. Wien–Ljubljana. 

Literatura: 

Dular, Anja, 2002: @iveti od knjig: zgodovina knjigotr{tva na Kranjskem do za~etka 19. stoletja. Ljubljana: Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije. (Knji`nica Kronike, ~asopisa za slovensko krajevno zgodovino; zv. 7.) 

Elze, Theodor, 1897: Primus Trubers Briefe. Tübingen (Bibliothek des Litterarischen Vereins 
in Stuttgart, Bd. 215). 

Elze, Theodor, 1900: Die evangelischen Prediger Krains im XVI. Jahrhundert. JGGPÖ 21 
(1900). 53–69. 

Elze, Theodor, 1977 (= 1877): Die Universität Tübingen und die Studenten aus Krain. 
(Geschichte, Kultur und Geistwelt der Slowenen, XIV. Band.) München: Dr. Rudolf 
Trofenik. 


Od naslovnikov knjig do rabe sloven{~ine v cerkvi: nekaj vpra{anj ... 23 

ES 6 = Enciklopedija Slovenije 6. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1992. 

Raj{p, Vinko: Marko Kumpreht. ES 6. 73. 
Flood, John L., 1990: Subversion in the Alps: Books and Readers in the Austrian 
Counter–reformation. The Library 12. 
Gestrin, Ferdo, 1908: Dru`beni razredi na Slovenskem in reformacija. [I.
] 
Trubarjev zbornik 
(1908). Ljubljana. 15–56. 

Grafenauer, Bogo, 1996: Reformacija in socialne strukture in gibanja v slovenskih de`elah. 

III. Trubarjev zbornik. Ljubljana: Slovenska matica in Slovensko protestantsko dru{tvo 
Primo` Trubar. 163–167. 
Grdina, Igor, 1999: Od Bri`inskih spomenikov do razsvetljenstva. Maribor: Obzorja. 

Kidri~, France, 1929–1938: Zgodovina slovenskega slovstva od za~etkov do Zoisove smrti: 
Razvoj obseg in cena pismenstva knji`evnosti in literature. Ljubljana: Slovenska matica. 

Kidri~, France, 1951: Primo` Trubar. Ljubljana: Slovenski knji`ni zavod. 

Legan Ravnikar, Andreja, 2001: Obredna terminologija v razvoju slovenskega knji`nega jezika (Od Bri`inskih spomenikov do ustalitve enotne knji`ne norme sredi 19. stoletja): Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. 

Len~ek, Rado L., 1996a: Izbrane razprave in eseji. Ljubljana: Slovenska matica. 

Len~ek, Rado L., 1996b: Sociolingvisti~ne komponente Bohori~eve zamisli slovenskega 
knji`nega jezika. III. Trubarjev zbornik. Ljubljana: Slovenska matica in Slovensko protestantsko dru{tvo Primo` Trubar. 231–237. 

Melik, Vasilij, 1995: Der Einfluß der Reformation auf den Prozeß der sozialen Affirmation 
der slowenischen Sprache. Ein Leben zwischen Laibach und Tübingen – Primus Truber und 
seine Zeit. München (Sagners Slavistische Sammlung, 24.) 186–190. 

Mer{e, Majda in Novak, France (s sodelovanjem Francke Premk), 2001: Slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja: Poskusni snopi~. Sestavila Majda Mer{e in France 
Novak s sodelovanjem Francke Premk. Ljubljana: Zalo`ba ZRC, ZRC SAZU. 

Oro`en, Martina, 1996: Poglavja iz zgodovine slovenskega knji`nega jezika (Od Bri`inskih 
spomenikov do Kopitarja). Ljubljana: Filozofska fakulteta. 

O`inger, Anton, 1991: Kriza cerkvenega `ivljenja in reformacija na Slovenskem. Zgodovina 
cerkve na Slovenskem. Celje: Mohorjeva dru`ba. 93–112. 

Pogorelec, Breda, 1972: Trubarjev stavek. SSJLK 8 (1972). 305–321. 

Pogorelec, Breda, 1983: Razvoj slovenske slovni~ne zavesti od 16. do 19. stoletja. SSJLK 19 
(1983). 89–94. 

Pogorelec, Breda, 1984: Novi pogledi na slovenski jezik 16. stoletja. Protestantismus bei den 
Slowenen / Protestantizem pri Slovencih. Wien (= Wiener slawistischer Almanach, Sonderband 13). 181–208. 

Pogorelec, Breda, 1986: Dalmatinovo besedilo med skladnjo in retori~no figuro in Bohori~eva gramati~na norma. 16. stoletje v slovenskem jeziku, knji`evnosti in kulturi (Obdobja 6). 
473–497. 

Pogorelec, Breda, 1987: Sociolingvisti~ni vidiki Trubarjevega jezika. Odsevi reformacijskega gibanja v dokumentih Arhiva SR Slovenije. Ljubljana. 14–21. 


24 Kozma Aha~i~ 

Pogorelec, Breda, 1994: Cerkveno `ivljenje in sloven{~ina v javnosti v sedemnajstem stoletju. Katholische Reform und Gegenreformation in Innerösterreich 1564–1628/ Katoli{ka pre-
nova in protireformacija v notranjeavstrijskih de`elah 1564–1628/ Riforma cattolica e controriforma nell’Austria Interna 1564–1628. Klagenfurt–Ljubljana–Wien: Hermagoras/ 
Mohorjeva/ Styria. 

Rajhman, Jo`e, 1986a: Razvoj Trubarjeve teolo{ke misli (1557–1575). Simpozij Slovenci v 
evropski reformaciji. Ljubljana. 165–172. 

Rigler, Jakob, 1968: Za~etki slovenskega knji`nega jezika. Ljubljana. (Razred za filolo{ke in 
literarne vede. Dela 22.) 

Rupel, Mirko, 1962: Primo` Trubar: @ivljenje in delo. Ljubljana: Mladinska knjiga. 
Rupel, Mirko, 1965: Primus Truber: Leben und Werk des slowenischen Reformators. 
Deutsche Übersetzung von B. Saria. München (Südosteuropa–Schriften 5.) 

SBL 1–4 = Slovenski biografski leksikon 1–4. Ljubljana, 1925–1991. 

Kidri~, France: Bohori~, Adam. SBL 1. 49.
Kidri~, France: Dalmatin, Jurij. SBL 1. 117.
Koruza, Jo`e: Trost, Matija. SBL 4. 188.
Logar, Janez: Krelj, Sebastijan. SBL 1. 565.


Lukman, Franc Ksav.: Megiser, Hieronim. SBL 2. 85.
Rajhman, Jo`e: Trubar, Felicijan. SBL 4. 205.
Rajhman, Jo`e: Trubar, Primo`. SBL 4. 206.
Rajhman, Jo`e: Tul{~ak, Jan` (Ivan). SBL 4. 228.


Rajhman, Jo`e in Smolik, Marjan: Znojil{ek, Jan`. SBL 4. 824–825.
Rupel, Mirko: Savinec, Andrej. SBL 3. 206.


Seitz, Elisabeth, 1998: Primus Truber – Schöpfer der slovenischen Schriftsprache? Slavistische Beiträge 363. München: Verlag Otto Sagner. 
Simoniti, Vasko in [tih, Peter, 1996: Slovenska zgodovina do razsvetljenstva. Ljubljana: Ko

rotan. 

Svetina, Anton, 1952: Protestantizem v Ljubljani. II. Trubarjev zbornik. 161–174.