NOVO V ORMOŽU Vroče? Ohladite se! ^ Avto Jerenko FRANCJERENKOs.p. PODRUŽNICA ORMOŽ TRGOVINA Z AVTOMOBILSKIMI REZERVNIMI DELI, Varaždinska c. 4 Telefon: 02/740-000-1 Polo Ice. Polo s klimo že od 2.200.000* Sit (19.699 DEM) dalje. * cena je odvisna od valutnih razmerij Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8, Ptuj Tel.: 02/788-11-50 KEDR NOVE DIMENZIJE BIVANJA V KOPALNICI Vošnjakova 6, Ptuj, tel.: 778 24 01 COMPUTERS Ormoška c. 30, Ptuj (Super Mesto) TeL:02/780-61 -30 Maksimiljan Bračič s.p. Perutnina Ptuj Ptuj, 25. oktobra 2001, letnik LIV, št. 43 - CENA 190 SIT TA TEDEN / TA TEDEN Ptujskega turizma držaja ne mara ^^redi oktobra je prišel nov udarec za ptujski turizem, ki mu sicer letos kar dobro kaže. Ptuj si je želel (pod znamko GIZ Poetovio vivat) pridobiti državna sredstva za tri projekte: kurentovanje, izgradnjo informacijskega sistema turistične ponudbe in promocijsko zloženko Potepanja. Na javnem razpisu za spodbujanje razvoja integralnih turističnih proizvodov mu je pri vseh spodletelo. Za državo kurentovanje ni prireditev, ki pomaga ohranjati tradicijo in etnografske značilnosti na Ptujskem in širše, kot kaže, pa tudi ne prireditev javnega pomena. Javnega pomena zanjo tudi nista druga dva prijavljena projekta. Na istem razpisu je bilo prezrto tudi Turistično društvo Ptuj, ki je v zadnjih letih naredilo veliko za promocijo Slovenije in Ptuja v mednarodnem merilu, še posebej s projektom "Narodi v razcvetu". Ker pravih odgovorov za nepridobitev državnih sredstev za ptujske turistične projekte ni, dvomi o pravilnosti dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvoja integralnih turističnih proizvodov ostajajo. Kaj bodo prinesle pritožbe, nihče ne ve, ker je enaka usoda kot ptujsko doletela tudi nekaj drugih turističnih društev. Zanje se je zavzela Turistična zveza Slovenije, ki vztraja, da imajo pravico sodelovati na razpisu vsa društva, tako je bilo tudi lani. Odločati bi morala kvaliteta programov, ne pa formalni status oziroma institucija. Ptujski župan je ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ki je Ptuj doslej izigralo že večkrat, ponovno pozval, da še enkrat pregleda ptujske projekte, ker v njihovi vsebini ne more biti nič narobe. Morda pa v ministrstvu več ne dajejo denarja "neuspešnim" (GIZ), vendar tega naravnost ne povedo, ker birokratski jezik prenese ve. Zanimivo pa je, da LTO-jem zaupajo, čeprav ti v večini primerov ne opravljajo z zakonom določenih nalog oziroma so brez statusa za delovanje na zokroženem turističnem cH^ridlsvj ; območju. Pa se znajdi, kdor se more. M X tv? LJEDNIll Zaradi praznikov izide naslednja številka Tednika v petek, 2. novembra. TCCN 77nZ^-niQ« o f r iiii ii.li 'ivf/^iisvi SA T-dlièM r?niwiDii-rPDc= Marjan Šeruga s.p. WWW.satCOII»«p.si UGODNE CENE RAČUNIUIIIKOV! Rogozniška c. 16, PTUJ, tel: 7806-340 lariranska 11. PTUI. fpl? VStOk-Vkn Marsikje, predvsem pa v Žetalah, kjer so proslavljali občinski praznik, je konec tedna dišalo po pe~enem kostanju in mostu. Foto: J. Bra~i~ PTUJ / PREVENTIVA PRI BOLEZNIH SRCA IN OŽILJA S preventivno do vet zdravja Bolezni srca in ožilja so v Sloveniji še vedno vodilni vzrok obolevanja in prezgodnjega umiranja. Z uvajanjem preventivnih pregledov naj bi slovensko epidemiološko sliko na tem področju izboljšali oziroma razvoj bolezni odmaknili v kasnejše obdobje. Čim prej naj bi odkrili ogroženega, ugotovili dejavnike tveganja (debelost, zvišan krvni tlak in krvni sladkor, holesterol v krvi, nezdrava prehrana, telesna nedejavnost in podobno) ter svetovali in pomagali pri njihovem odpravljanju. Zdravniki v splošnih ambulantah že od 16. oktobra, ko so dopolnjena navodila ministra o izvajanju preventivnega zdravstvenega varstva stopila v veljavo, išcejo najbolj ogrožene varovance s pomočjo t.i. "presejal-nega vprašalnika". Vsak, ki ga dobi, naj bi ga dosledno izpolnil, ker bo s tem v bistvu zavaroval svoje zdravje in življenje. Namen preventivnih zdravstvenih pregledov je aktivni nadzor nad zdravjem ljudi, zgodnje odkrivanje visoko ogroženih za razvoj bolezni srca in ožilja in ustrezno ukrepanje, vključno s svetovanjem za dejavnike tveganja in spremembo življenjskega sloga. Glavni cilj programa je zmanjšanje ogroženosti za bolezni srca in žilja v srednjem življenjskem obdobju in zmanjšanje zgodnje obolevnosti, umrljivosti in invalidnosti zaradi bolezni srca in žilja. Cilja populacija zajema moške v starosti od 35 do vključno 65 let in ženske v starosti od 45 do vključno 70 let. V ptujskem zdravstvenem domu so navodila ministra za zdravje o preventivnih pregledih pričeli uresničevati že pred uradnim začetkom, je povedala vršilka dolžnosti direktorice Metka Petek Uhan. Doslej so opravili že 155 preventivnih pregledov. V preventivni pregled naj bi bilo zajetih 12 tisoč občanov. V to številko niso zajeti zavarovanci zasebnih zdravnikov, ki prav tako izvajajo te preglede. Precej bolnikov pregledajo sproti, ko pridejo v ambulante, nekaterim pa pošiljajo vprašalnike na dom. Do prihodnjega aprila naj bi v preglede zajeli vseh 12 tisoč občanov. Dosedanji odziv je dober, ugotavlja Metka Petek Uhan, saj s svojim delom skušajo vplivati na to, da bi bilo bolezni čim manj. "Preventivni pregledi so samo začetek. Ko bomo dobili sliko koronarne ogroženosti našega prebivalstva, se bo naše delo nadaljevalo v okviru programiranega zdravstvenovzgojnega dela, ki bo vključevalo tudi organizacijo različnih učnih delavnic o zdravi prehrani, telesni aktivnostih in odvajanja od kajenja. Zdravstveni dom poleg tega prevzema naloge koordiniranja izvedbe preventivnih pregledov srca in žilja na celotnem območju petnajstih občin, torej tudi z zasebniki. Odločili smo se tudi za skupnega koordinatorja teh pregledov, to je Anemi Malešič, dr. med., ki je zaposlena v našem zdravstvenem domu. Povezujemo se tudi z Zavodom za zdravstveno varstvo v Mariboru, kamor pošiljamo podatke o doslej izvedenih preventivnih zdravstvenih pregledih. V izvajanje zdravstvenegavzgojnega dela bomo vključevali vse tiste, ki so se že do sedaj v okviru programa Cindi ukvarjali s tem. V zdravstvenem domu se je s tem ukvarjala doslej predvsem sestra Verica Turk, ki zdravstvenovz-gojno delo uspešno opravlja že v šolah. Sedaj se bo ukvarjala tudi z odraslimi, za zdravstvenovz-gojno delo pa bomo usposobili še nekaj drugih sester. Pomagali bodo tudi zdravniki." Minister je osnovnemu zdravstvu, če bo ta program izveden, obljubil dodatna finančna sredstva. "Zavedamo se, da delo ne bo enostavno, da v bistvu predstavlja dolgotrajen proces. Ker gre za spodbuden program, smo ga sprejeli z navdušenjem, hkrati pa se zavedamo, da brez težav ne bo šlo, predvsem pa bo potrebnega več dela. Že letošnji program dela je za osnovno zdravstvo naravnan tako, da nas zavezuje za polovično realizacijo kura-tive glede na prejšnja leta, vemo pa, da kurativnih pregledov ne bomo zmanjšali čez noč. S tem, ko bomo zajeli populacijo, preden zboli, bomo naredili velik korak naprej. Na Švedskem, kjer ti pregledi že nekaj časa potekajo, imajo splošni zdravniki dnevno opravka le z okrog 20 kurativnimi pregledi," je o začetku izvajanja preventivnih pregledov za bolezni srca in žilja na Ptujskem povedala vršilka dolžnosti direktorice ZD Ptuj Metka Petek Uhan. um PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34, SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO PO NAŠIH OBČINAH DESTRNIK: Posadili spominsko lipo STRAN 32 PO NAŠIH OBČINAH PTUJ: Smrad iz bal je velik problem STRAN 2 GOSPODARSTVO OPOZORILO IMETNIKOM EVROPSKIH VALUT: Marke, šilingi, lire se poslavljajo STRAN 7 ŠPORT KIKBOKS: Zlate medalje za Nadjo, Mateja, Marcela in Davorina STRAN 25 TEDNIKOVA AKCIJA: Poletite z Aeroklubom STRAN 6 9770040197039 PTUJ / S SEJE SVETA MESTNE ČETRTI JEZERO Smrad iz bal je velik problem člani sveta mestne četrti Jezero so se 10. oktobra sestali na 36. seji. Glede na dnevni red so pričakovali, da se bodo seznanili s poročilom inšpekcijskih služb o obratovanju deponije Brstje. Leta 1994 so se krajani in takratna občina Ptuj sporazumeli, da bodo inšpekcijske službe strogo spremljale sanacijo deponije. Ker tega kljub napovedi ni bilo, so se lahko seznanili le z zdajšnjimi razmerami na deponiji in problemi, ki jih povzroča baliranje, predvsem smrad, ki je posledica prevelike vsebnosti bioloških odpadkov v balah, ker občani ne upoštevajo navodil o pravilnem odlaganju. Čisto mesto ima poleg tega težave, ker zmanjkujejo prostora za odlaganje bal; do 30. aprila prihodnjega leta bodo morali zagotoviti še dodatnih 2400 m2 prostora. Če jim bo uspelo zmanjšati količine bioloških odpadkov, bodo tudi vplivi na končno odlaganje minimalni. Poročilo o inšpekcijskem nadzoru pa bo le moralo priti v kratkem na sejo sveta četr- ti, ker člani sveta vztrajajo pri tem. Eden od članov sveta mag. Marjan Janžekovič je ob tej priložnosti opozoril, da se dogovori med krajani in takratno občino iz leta 1994 ne uresničujejo še na nekaterih drugih področjih. Na seji je sodeloval tudi direktor Čistega mesta Andrija Koter Foto: Črtomir Goznik in povedal, da imajo iz zadnjih dveh let dva zapisnika inšpekcijskih služb, ki sta na vpogled. Na željo članov sveta jim bodo posredovali tudi zahtevane podatke o opazovanju izcednih voda, obratovanja in izpusta metana v zrak. Problema smradu iz bal se tudi sami zavedajo, zlasti je bil močan v poletnih mesecih. Vzrok je znan, a če bodo ljudje pravilno odlagali ostanke odpadkov, v bodoče teh problemov naj ne bi bilo več, je poudaril. Gre za občutljivo vprašanje glede načrtovane nove PTUJ / S SEJE SVETA MESTNE ČETRTI LJUDSKI VRT Odlok o ptujski KTV v ustavni presoji člani sveta mestne četrti Ljudski vrt so se 16. oktobra sestali na 16. seji. Uvodoma so pregledali uresničevanje sklepov s prejšnje seje, na kateri so tudi sklenili, da se prične postopek za vložitev pobude za presojo ustavnosti in zakonitosti odloka o pristojnosti in nalogah pri upravljanju kabelsko-distribucijskega sistema Ptuj pred ustavnim sodiščem Slovenije. Na svetu mestne občine Ptuj sprejeti odlok o pristojnostih in nalogah pri upravljanju sistema KTV Ptuj namreč bistveno posega v pravice ožjih delov lokalne samouprave, to je četrti. S sprejemom odloka je MO Ptuj prevzela v upravljanje premoženje, ki ni njena last. V imenu sveta mestne četrti Ljudski vrt je zahtevek ustavnemu sodišču vložil Zavarovalno-poslovni inšitut, d.o.o., iz Maribora. Člani sveta mestne četrti Ljudski svet so na 16. seji pregledali tudi uresničevanje realizacije prihodkov in odhodkov v osmih mesecih letos, realizacijo pobud sveta četrti v zvezi s prometom na območju četrti, kjer je parkirna gneča čedalje hujša, in dopolnili predlog prednostnih nalog oziroma investicij v mestni četrti v obdobju 2002/2003, ki naj bi jih realizirali s sredstvi proračuna mestne občine. Probleme s parkiranjem bi najbolje rešili z izgradnjo parkirne hiše, v nobenem primeru pa ne želijo graditi pa-kirišč na zelenicah; od občanov pričakujejo, da bodo tudi sami pomagali vzdrževati red in ne bodo povsod parkirali, prav tako tudi od zaposlenih v zdravstvenem domu, Domu upokojencev in Šolskem centru. V mestni četrti Ljudski vrt si želijo, da bi jih mestni svetniki pri oblikovanju novega proračuna bolj upoštevali kot doslej. Ze nekaj let se oglašajo z enakimi predlogi, kot so izgradnja vodovodnega omrežja, kanalizacija v Peršonovi, kjer naj bi uredili tudi pločnik in javno razsvetljavo ter preplastili cesto, na ureditev pločnikov čakajo tudi v Vodovi ulici, Maistrovi, Kaju-hovi in še kje, vendar doslej ni bil upoštevan noben njihov predlog. Mestna četrt Ljudski vrt je največja četrt v MO Ptuj in tudi največ prispeva v proračun v obliki nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča, dobi pa ničesar, v zadnjem letu le ležeče policaje. Nujna bi bila tudi revizija zazidalnega načrta, je prepričan Matevž Cestnik. Stroka bi morala vzeti pod drobnogled celo naselje in poiskati celovite rešitve za vso problematiko, delne rešitve lahko probleme le še zaostrijo. Ljudski vrt bi si po njegovem zaslužil posebno obravnavo. Na 16. seji sveta mestne četrti Ljudski vrt so pooblastili upravni odbor KTV Ptuj, da pripravi tehnično dokumentacijo in razpisne pogoje za izvedbo razpisa za kabelskega operaterja ptujske KTV, ker Ingelu konec leta poteče pogodba. MG investicije v odlagališče v Gajkah, zato bo potrebno narediti vse, da se smrad in druge nepravilnosti odpravijo, ker to močno razburja krajane Brstja, Budine in Spuh-lje. Trenutno so krajani močno nezadovoljni z zdajšnjim obratovanjem deponije. Poudarjajo, da prej, ko je bilo odlagališče odprto, takšnega smradu ni bilo, le papir je nosilo okoli. Vsi skupaj pa se zavedajo, da bo potrebno zagotoviti poostren nadzor pri odlaganju odpadkov. Na 36. seji sveta četrti so pregledali tudi realizacijo prihodkov in odhodkov v osmih mesecih letos. Realizacija je pokazala, da so planirali realno, je povedala predsednica sveta Marija Cvetko. Za predstojnika skupne občiske uprave Stanislava Napasta pa so imeli veliko vprašanj v zvezi z realizacijo letošnjih investicij na območju četrti, ki se v večini primerov prepočasi uresničujejo, ker občinska uprava tudi ni ažurna. Proračun je bil sprejet marca, sedaj je že oktober, realizacije pa od nikoder, pri izgradnji plinskega omrežja pa se načrti celo prehitevajo. Predvsem jih je zanimalo, zakaj se še niso pričela dela pri modernizaciji Belšakove ulice, ker se ceste asfaltirajo poleti. Na upravni odbor KTV Ptuja pa so naslovili protestno pismo predvsem iz razloga, ker so že lansko leto imenovali svojo članico v odbor, pa je v njegovo delo niso vključili. Sedaj je imenovan novi odbor, v katerem imajo svojega predstavnika. Do konca leta naj bi se status ptujske KTV glede na odlok uredil. Ker se je dan po seji sveta MČ Jezero sestal projektni svet za izgradnjo nove deponije v Gajkah, so svojim predstavnikom naložili, da svet spomnijo na obljubo, da bodo občane sprotno seznanjali s potekom aktivnosti pri gradnji. Od prve do druge seje sveta je minilo enajst mesecev, občani pa v tem času niso dobili nobene informacije o tem, kako potekajo načrtovane aktivnosti. MG AKTUALNO Biograd tik pred razpletom? "Skrajni čas je, da usodo počitniške kolonije v Biogradu na Morju re{imo v skupno korist in predvsem korist na{ih otrok, predolgo že zavlačujemo. Lastništvo je rešeno, zato imamo sedaj vse pogoje, da zgodbo pripeljemo k srečnemu koncu. V nobenem primeru objekta nekdanje počitniške kolonije ne bi smeli prodati, naša razmišljanja in dejanja morajo iti v smeri ureditve kompleksa, ki bo v prvi fazi omogočal letovanje 50 otrok v izmeni, možno pa ga je še dograditi z apartmaji. V razmislek dajem tudi predlog, da bi vseh petnajst občin na Ptujskem te apartmaje uredilo za letovanje zaposlenih v občinskih upravah - ne za župane, da ne bo pomote. Zakaj se nam zatika pri končni odločitvi o investiciji v tem primeru? Predvsem zato, ker imamo odprtih več takšnih projektov. Res pa je, da je bil Biograd prvi, zato bi ga morali Alojz Kaucic, župan občine Juršinci. Foto: Č. Goznik prednostno reševati. Mislim, da v občinah niso tako nenaklonjeni projektu, kot se zdi na prvi pogled, vprašanje je samo, kako zagotoviti sredstva. Poudarjam pa, da naj bi jih zagotovilo vseh petnajst občin. Večino sredstev bo tako in tako morala zagotoviti mestna občina Ptuj. Ce je investicija ocenjena na okrog 90 milijonov tolarjev, bi po odbitku deleža mestne občine Ptuj na ostalih štirinajst odpadlo okrog 50 milijonov tolarjev, to pa po mojem mnenju ne bi smel biti velik problem.' MG PTUJ / PRIPRAVA LOKALNEGA PROGRAMA VARSTVA OKOLJA ZA MESTNO OBČINO Obiani - pomembni nosilci skrbi za okolje V skrbi za izboljšanje stanja okolja se je Mestna občina Ptuj odločila za pripravo lokalnega programa varstva okolja (LPVO). Ta občini omogoča organizacijsko in stroškovno učinkovitejše delovanje na področju varstva okolja; izdelan je za obdobje petih let, v tem času pa naj bi z njegovo pomočjo dosegli izboljšanje njegovega stanja ali vsaj preprečili kakršnokoli poslabšanje. Idejo o pripravi lokalnih programov varstva okolja je porodila konferenca OZN o okolju v Riu de Janeiru l. 1992. Ti programi so torej relativno nov pristop k reševanju okoljskih problemov na lokalni ravni, porodili pa so se iz skrbi za okolje in slabšanja njegovega stanja po vsem svetu; v slogu "misli globalno — deluj lokalno" služi kot pripomoček lokalnim skupnostim, npr. občinam, pri skrbi za kakovostno življenjsko okolje njihovih prebivalcev. V zahodni Evropi ima tak program izdelanih že veliko lokalnih skupnosti; na Švedskem denimo že kar 90% občin. Pri nas je do danes tak program pripravilo zelo malo (manj kot 10) občin, čeprav so mestne občine zakonsko za- vezane k pripravi lokalnih programov varstva okolja. Mestna občina Ptuj je pripravo projekta zaupala za to specializiranemu podjetju Oikos, d.o.o.. Program je razdeljen na pregled okoljskih problemov in načrt ukrepov za njihovo reševanje. Pregled bo vseboval oceno kakovosti življenjskega okolja v MO Ptuj (zrak, vode, tla itd.) in vseh področij človekovega delovanja, ki lahko nanj vplivajo (npr. industrija, turizem, kmetijstvo). Na podlagi tega bo pripravljen načrt najpomembnejših ukrepov za naslednjih pet let, s katerim naj bi občina v okviru svojih pristojnosti izboljšala stanje okolja. Pri pripravi načrtu ukrepov bodo upoštevani teža problemov in nji- Tudi sami lahko prispevate k pripravi Lokalnega programa varstva okolja v Mestni občini Ptuj. Povejte svoje mnenje in vprašajte, kar vas zanima! Pripombe, predlogi, vprašanja: info@oikos.si. Odgovorna oseba na Mestni občini Ptuj: Alenka Korpar. hovih posledic, pristojnosti občine, pa tudi izvedljivost in stroški rešitev. Poleg lažjega in hitrejšega načrtovanja dejavnosti za varstvo okolja bo program varstva okolja MO Ptuj omogočil učinkovitejše razporejanje občinskega denarja, namenjenega varstvu okolja, in lažje pridobivanje dodatnih sredstev od države in Evropske skupnosti. Z aktivnim odnosom do varstva okolja in vključevanjem javnosti pa nameravajo spodbuditi tudi večjo skrb in zanimanje občanov in podjetij ter vzpostaviti dobro sodelovanje z njimi. Zato in zaradi kakovostnejšega pregleda stanja bodo občani, različne organizacije in podjetja preko sestankov in delavnic vključeni že v pripravo programa, kasneje pa tudi v izvedbo ukrepov. Prednostni ukrepi bodo namreč učinkoviti le, če bodo oblikovani na podlagi mnenj javnosti in stroke o rešitvah in ukrepih in če bodo sprejeti soglasno. Pripravo programa bo spremljal tudi poseben projektni svet. Mojca Hrabar ILIRIKA - BORZNOPOSRE-DNISKA HIŠA / TEDENSKI KOMENTAR Združitev zavarovalnic? V preteklem tednu so do petka, ko je prišlo do negativnega popravka, tečaji z ljubljanske borze naraščali. Indeks SBI20 je v celotnem tednu porastel s 1983 na 1990 točk, indeks PIX pa s 1533 na 1540 točk. V tednu, ki je za nami, so v večjih podjetij najbolj porastli tečaji Pivovarne Laško (9,68%), Aerodroma (6,84%) in Istraben-za (3,77%), največje padce pa smo zaznali pri Pivovarni Union (-5,18%), Leku (-1,37%) in Savi (-1,03%) Hčerinsko podjetje Preventa, Prevent Sarajevo, je postalo 42-odstotni lastnik sarajevskega podjetja za proizvodnjo motornih vozil Volkswagen Sarajevo. Prevent je omenjeni delež, za katerega je odštel 2 milijona mark, pridobil preko natečaja, ki ga je razpisala Agencija za privatizacijo Federacije BIH. V skladu z natečajem naj bi v Prevent Sarajevo vložili še 18 milijonov mark. Namen povezave je še dodatno okrepiti sodelovanje s Volkswagnom, s katerim sodelujejo že 22 let in oskrbujejo s svojimi izdelki kar 90% vozil te znamke. Cilj podjetja Prevent Sarajevo je izdelati letno do 30 tisoč vozil in zaposlovati več kot 1.500 delavcev, pri čemer jih je trenutno zaposlenih le 1.500. Znova je aktualno združevanje Zavarovalnice Maribor, Slo-venice, Adriatica, Tilie in morda Krekove zavarovalnice. Pobuda je bila sprožena na sestanku predstavnikov Kmečke družbe, Pozavarovalnice Sava in Zavarovalnice Maribor. Če bi združitev uspela, bi bila nova zavarovalniška skupina velika za tri četrtine zavarovalnice Triglav, merjeno z obračunano bruto premijo. Investicijska družba Aktiva je potrdila prejem obvestila za uvrstitev v ožji krog kandidatov za nakup NKBM. Prav tako naj bi enaka obvestila dobili tudi avstrijska banka Bank Austria in italijanska banka Unicredito. V teh dneh se končuje tudi zbiranje nezavezujočih ponudb za nakup NLB. Kandidaturo sta potrdili avstrijska Erste Bank in EBRD. Kandidatov je verjetno še več, vendar njihova imena zaenkrat še niso znana. Ta teden sicer okvirna pogodba treh največjih lastnikov Banke Koper, torej Istrabenza, Intereurope in Luke Koper, z italijansko banko SanPaolo IMI zagotovo še ne bo podpisana. Vendar je SanPaolo IMI že navezal stike z guvernerjema Banke Slovenije in Banke Italije, katerih soglasji sta potrebni za nakup. Prav tako je banka San-Paolo IMI vstopila v zaključno fazo pogajanj za prevzem italijanske regionalne banke Cardi-ne, ki je združba sedmih lokalnih bank na severovzhodu Italije. Boštjan Pliberšek, Ilirika borznoposredniška hiša, d.d. TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-16, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-12. Celoletna naročnina: 9.880 tolarjev, za tujino 21.790 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Celostna podoba: Slavko Ribarič. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si POROČAMO, KOMENTIRAMO ZETALE / PESTRO DOGAJANJE OB DRUGEM PRAZNIKU OBČINE V soboto osrednja prireditev Prireditve ob drugem prazniku občine Žetale in 11. kostanjevem pikniku so bile množične. Samo športnih prireditev se je udeležilo 314 občanov, množično obiskane pa so bile tudi zaključne prireditve v velikem šotoru za osnovno šolo. Tam so praznovanje v nedeljo zaključili s srečanjem starejših občanov, dan pred tem pa je bila tam osrednja občinska slovesnost. Prireditve v okviru letošnjega praznovanja so se vrstile že vse od začetka oktobra, vanje pa so bila vklju~ena vsa dru{tva in organizacije v ob~ini. Na sobotni osrednji prireditvi so v kulturnem programu nastopili učenci Osnovne {ole @etale, vokalni kvartet Rogatec, ljudske pevke in pevci iz @etal ter pevci fol- klornega dru{tva Lancova vas. Osrednje prireditve so se poleg številnih domačinov udeležili prav tako številni gostje, med njimi župani občin z območja Ptuja, poslanca v državnem zboru Lidija Majnik in Franc Pu-kšič ter minister za okolje in prostor Janez Kopač. Rezultati športnih in šahovskih tekmovanj šah - mladinci: 1. Vanja Butolen, 2. Mitja Vodušek, 3. Urška Butolen. Šah - odrasli: 1. Igor Iljaš, 2. Anton Butolen; Namizni tenis - mladinci: 1. Rok Vodušek, 2. Marko @ajdela, 3. Robert @eleznik. Člani: 1. Matej Gajser, 2. Janez Vodušek, 3. Mitja Vodušek. Streljanje: 1. Franc Stojšek, 2. Milko Vek, 3. Peter Stres. Nogomet - mlaj{i de~ki: 1. WC račke; starej{i de~ki: 1. Čermožiše, 2. Kočice, 3. Stopnica; ~lanice: 1. @etale, 2. Dobre mrhe, 3. @etalanke; veterani: 1. @etale, 2. Zeleni log, 3. Kočice. Vleka vrvi: 1. Strojni krožek @etalanec, 2. občinski svet, 3. ŠD @etale. Odbojka - ženske: 1. Good Girls, 2. @etale 2, 3. @etale 1; me{ano: 1. Leteči medvedki, 2. Čermožiše mlajši, 3. O.K. Ravno. Ko{arka - ~lani: 1. Was ist, 2. Autsajdarji, 3. @etale. Izvedeli smo ZUPAN PONOVNO MED ZDRAVNIKI V torek, 23. oktobra, se je v ptujskem zdravstvenem domu ponovno zaposlil ptujski župan Miroslav Luci (vrnil se je na staro delovno mesto v dispanzer za pljučne bolezni, kjer bo delal kot specialist internist pulmolog). V zdravstvu se je sicer želel vrniti že tri mesece po neuspehu na lanskih državnozbor-skih voltivah, vendar je vedno "prišlo nekaj vmes". Za profesionalizacijo županske funkcije pa se ni odločil, ker je tako obljubil volilcem, čeprav bi mestna občina glede na velikost in velikost problemov profesionalnega župana potrebovala. V SOBOTO PROSLAVA OB DNEVU REFORMACIJE V prostorih glasbene šole Karola Pahorja na Ptuju bo v soboto, 27. oktobra, ob 19. uri proslava ob dnevu reformacije pod naslovom Trubarjeva pisma, ki jo organizira humanitarno društvo Adra. V vlogi Primoža Trubarja bo nastopil Zvonko Be-švir, nastopili pa bosta še Jolanda Korat - sopran in Zvjezdana Pleško Aleksin - klavir. V METLIKI DANES TURISTIČNA DRUŠTVA O naravnih vrednotah, kulturni dediščini in turizmu v mestih ter o delovanju turističnih društev bodo govorili na današnjem šestem posvetu turističnih društev slovenskih mest v Metliki. Organizirata ga Turistična zveza Slovenije in Turistično društvo Vigred Metlika. Govorili bodo tudi o stališčih Turistične zveze Slovenije do razpisa ministrstva za gospodarstvo - sektor za turizem, ki je tudi letos močno prizadel turistična društva. PTUJ TRETJI MED TURISTIČNIMI KRAJI uristična zveza Slovenije je prejšnji teden objavila rezultate letošnjega tekmovanja oziroma ocenjevanja mest v projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna. Svečana podelitev priznanj najboljšim bo sredi novembra. Ptuj se je letos med turističnimi kraji po krajšem sušnem obdobju ponovno uvrstil med najboljše - zasedel je tretje mesto. DANES MESTNA ČETRT CENTER V prostorih doma krajanov na Potrčevi 34 se bo nocoj sestal svet mestne četrti Center. Pregledali bodo realizacijo prihodkov in odhodkov mestne četrti v osmih mesecih letos, oblikovali predlog prednostnih nalog za proračun mestne občine v prihodnjem letu, se dogovorili za srečanje starejših občanov in o razpisu za operaterja KTV Ptuj, govorili pa bodo tudi o ureditvi prostorov v Jadranski 6, za katero se je končal dolgoletni denacionalizacijski postopek. TA TEDEN NA PTUJSKI TV v Četrtek ob 21. uri v filmskem kotičku: Tujec iz serije filmov pod naslovom Bonanza. Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: Po zvokih skupine Gašperji bosta na programu še poljudna oddaja "Kako biti zdrav in zmagovati" in oddaja o svetovnem moto športu. MG @upan Anton Butolen je v slavnostnem govoru poudaril, da je samostojna občina velika prednost in priložnost za razvoj tega dela Haloz. V treh letih so v svoj razvoj vložili 580 milijonov tolarjev, predvsem v izboljšanje pogojev življenja in dela na območju celotne občine. Zahvalil se je veliki večini občanov, ki aktivno sodelujejo v razvojnih prizadevanjih občine, kritično pa se dotaknil tudi posameznikov, ki iz političnih, osebnih ali kakšnih drugih razlogov razvoj ovirajo. Na osrednji prireditvi so podelili priznanja župana, ki so jih prejeli Ivan Buk{ek za zasluge v vojni za samostojno Slovenijo, Terezija Horvat za 167 krat darovano kri in Milan Štraus za zasluge pri vodenju akcije obnove enih najstarejših orgel na Slovenskem v cerkvi Marije tolažnice. Priznanja občine so prejeli Športno dru{tvo Rim ob svoji petletnici, Strojni krožek Zeta-lanec za uspešno organiziranje medsebojne sosedske pomoči ter samostojni podjetnik Karl Jazbec za uspešen razvoj podjetništva. Najvišje priznanje, zlato plaketo občine, pa je prejelo zasebno podjetje Gastro Marjana Skoka ob svoji desetletnici. Omenimo še to, da so v okviru praznovanja že v sredo odprli 1,2 kilometra dolgo asfaltirano cesto Vodole - Boštjan z odcepom do cerkve Marije tolažnice, ki je veljala dobrih 30 milijonov tolarjev. V petek pa so organizirali okroglo mizo o razvojnih možnostih Zetal. O razpravi na to temo bomo poročali v naslednjih številkah Tednika. JB Na sobotni osrednji prireditvi so podelili priznanja župana, priznanja občine in zlato plaketo občine Žetale. Na sliki nekaj prejemnikov priznanj s prejemnikov zlate plakete Marjanom Skokom v osredju, župan Anton Butolen, predsednik odbora za družbene dejavnosti Boris Jazbec in tajnik občine Jože Krivec. Foto Langerholc 5 Mercator if- Mercatorjeva Cena Dneva 7 izdelkov za 7 dni ±50 nizje cene od 22. do 28. oktobra 2001 Banane iJionn 1 kg, Mercator, Ljubljana 143,1111 Paradižnik 1 kz, Mercator, Liubliana 275,00 Sejemslialdobasa 1.3^ 1 kg! MIŘ, G. Radgona 800,00 Mlebliava Jacobs Kronung 250 g, Mercator, Ljubljana M i^iiOi 300,00 Napitek ACE „.„ce« ZpfiŮ 1,5 1, Vino Bizelisko, Brežice 110,00 Nagrobna sveča „„„bn. Svečarstvo Šubic, Logatec 94,00 i2.}44;irO Detergent Dash 3,28 kg, Mercator, Ljubljanal .890,00 Vabimo vas v Mercatorjeve prebrambne prodajalne. Ena največjih letošnjih pridobitev je asfaltirana cesta Vodole -Boštjan z odcepom do cerkve Marije tolažnice. Cesto so svečano odprli (z leve) domačin Leopold Korez, župan Anton Butolen in predsednik gradbenega odbora in svetnik Janez Vodušek PTUJ / KLUB PTUJSKIH STUDENTOV PRIPRAVLJA FESTIVAL VINO NI VODA O vinu veselo in spoštljivo V Kolnkišti bo letos v času zorenja mošta v vino vse posvečeno žlahtni kapljici. Klub ptujskih študentov pripravlja festival Vino ni voda, ki bo trajal od 26. oktobra do 11. novembra. Predstavili se bodo številni priznani vinogradniki in vinske kleti, degustacije vin se bodo prepletale z nastopi ljudskih pevcev in vrhunsko poezijo, zvoki domačih mu-zikantov z vonjem po pečenih kostanjih in predavanji o vinski kulturi, vse skupaj pa bo začinjeno z veliko študentske zabave. V treh tednih se bodo v Kol-nkišti zvrstili številni dogodki, skozi katere bodo obiskovalcem predstavili različne vidike pridelave, predelave, skladiščenja, trženja in potrošnje vina. Lokal bodo začasno predelali v pravo vinogradniško zidanico, v kateri se bodo Bakhovi užitki prepletali z zavedanjem, da je treba ob vinu uživati z občutkom in pravo mero. Festival se bo začel v petek, 26. oktobra, ob 20. uri s postavitvijo klopotca pred Kolnkišto, nastopom Akademskega pevskega zbora Ptuj Kluba ptujskih študentov in predstavitvijo ptujske kleti, čemur bo sledil petkov študentski žur z moštom, pečenimi kostanji in DJ Stančem. Naslednji dan, v soboto, bo ob 21. uri koncert tria Vetrnica, v poznih večernih urah pa bo za glasbo poskrbel DJ Hedl, prav tako ob moštu in kostanjih. V nedeljo ob 21. uri bo kot ponavadi filmski večer. Prvi izmed treh vrhuncev festivala bo v sredo, 31. oktobra, ko bodo v Kolnkišti z zabavo z maskami, bučami in rdečim vinom proslavili noč čarovnic. Ob 21. uri bo predstavitev Goriških brd z degustacijo, sledila pa bo glasba izpod prstov DJ Starba-ka. V petek, 2. novembra, bosta ob 21. uri predstavitev vinogradništva Kupljen z degustacijo in koncert skupine Terra folk. Naslednji dan ob 20.00 bo Sonja Kranjc multimedijsko predstavila vinsko-turistično cesto 13, zapele bodo Bernardka & pevke iz Strmca, zaigrala pa bo skupi- RADIOPTUJ 89.8*98.?'l04,3hH. na Brizani allstars band. Nedeljski kino-večer bo spet tako ali drugače posvečen vinu. Drugi vrhunec festivala bo navdušil ljubitelje lepe besede: v četrtek, 8. novembra, bosta ob 20. uri nastopila odlična Dane Zajc in Janez Škof. V petek ob 20. uri bo predavanje prof. dr. Slavice Šikovec Zakaj je vino dobro, če ga pijemo v zmernih količinah, ki mu bo sledila zabava s folklorno skupino iz Lancove vasi. Tretji in najpomembnejši vrhunec tritedenskega festivala bo seveda martinovanje. V soboto, 10. novembra, bodo ob nastopu Ptujskega noneta v Kolnkišti krstili mlado vino in postregli z Martinovo gosjo, večer pa se bo nadaljeval s pristno domačo muziko. Festival se bo zaključil v nedeljo, 11., ko bodo v okviru Kolnkištinega filmskega krožka na velikem platnu predvajali film Medana — poezija in vino. Nina Milošič 08/749^4^, ^kS: 0fi/74»34-35, elektronska pc«a: r WdsHtq Sodu^-TadiilfeESq. KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / 20. ZBOROVANJE SLOVENSKIH ARHIVISTOV Arhivsko gradivo le kulturni in zgodovinski spomenik? Prejšnji teden je bilo na Ptuju tridnevno zborovanje (že dvajseto) slovenskih arhivistov, ki sta ga pripravila Arhivsko društvo Slovenije in Zgodovinski arhiv Ptuj. Kot nam je povedala predsednica društva Metka Bukošek, arhivistka iz Celja, je v društvo včlanjenih okrog 250 arhivistov iz vseh šestih slovenskih arhivov (Maribor, Celje, Ptuj, Ljubljana z enotami v Škofji Loki, Kranju in Novem mestu, Koper in Nova Gorica) in iz državnega Arhiva Republike Slovenije. TEDNIKOVA KNJIGARNICA Z ljubeznijo o vinu Morda vas je današnji naslov Tednikove knjigarnice nekoliko zmedel, saj knjižne rubrike običajno govorijo o knjigah. Vendar je čas pred martinovim pravi, da o vinu berete tudi na tej strani časopisa, ker mnoge so knjige o vinu in mnogim avtorjem daje vino ustvarjalno moč. Kakor pravijo ljudski pregovori: Dobro vino — dolga pripoved. Ob dobrem vinu je lahko dobre stihe zlagati. Vino je sveti duh pesnikov. Vino je od pradavnin spremljalo človeka, od slednjega pa je odvisno, kako prijateljuje z vinom (Vino ne more pobegniti od nespametnega človeka. Pij vino, a glej, da ono ne popije tebe.) Že Anton Martin Slomšek je zapisal: Ako se bo vino pilo za potrebo, bo zdravilo, kar pa se čez mero žre, živi strup seveda je! Poznavanje in razumevanje vina ter vsega, kar je povezanega z njim, sodi k splošni kulturi. Tudi o vinski kulturi bi morali učiti v šolah, da bi bilo vedenje do vina spoštljivo in razumno. Tako pa je veliko več pisanja posvečenega zlorabam vina, tudi zato ker so knjige o vinu praviloma znane le poznavalcem. Pa toliko zanimivih zgodb je povezanih s trto in vinom! Recimo: ste vedeli, da so že v votlinah jamskega človeka našli pečke grozdnih jagod? Sledovi vinske trte so bili najdeni na vsej zemeljski obli, razen na severnem in južnem tečaju. Fosili divje vinske trte so stari okoli 100 do 140 milijonov let. Arheološke najdbe dokazujejo, da je bil človek povezan s trto od mlajšega paleolitika naprej. Najstarejše ostanke vina so našli v Iranu, rumenkasti kristalni usedlini vinskega kamna so s posebno metodo določili starost 7200 let. Zanimiva so zelo stara poročila o vinu iz Afganistana (danes imajo čez 1000 hektarjev vinogradov za namizno groz- Vabilo na Pravljico z jogo Danes, v četrtek, 25. oktobra, vabimo v pravljično sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča na Pravljico z jogo. Dobimo se ob 17. uri, otroci (od četrtega leta dalje) naj imajo copatke in lahna športna oblačila. Vstopnine ni. Prijazno vabljeni dje in rozine), seveda pa sta trta in vino povezana z vsemi civilizacijami. Vinska kultura je obširna in zanimiva ter od nekdaj združuje mnoge znanstvene discipline. Babilonski kralj Hamurabi (1792-1750 pr.n.št.) je s posebnim kodeksom prepovedal prekupčevanje z vinom. Kazni so bile hude: če je natakarica narobe zaračunala zapitek, so jo lahko vrgli v vodo. Smrt na grmadi je čakala vinsko mešetarko (z vinom so takrat kupčevale predvsem ženske!), če se je v njeni hiši kovala zarota in zarotnikov ni prijavila. Hamu-rabijev zakonik tudi ni dovolil točenja vina že opitim osebam. Po zakoniku so bili kaznovani tudi opiti razgrajači in goljufi, ki so vlivali vodo v vino. Te in mnogo drugih zanimivosti o vinu in trti lahko preberete v odlični knjigi izjemnega poznavalca in avtorja Draga Medveda Vinski brevir: kako razumeti vino (Rokus, 1999) ter v delu istega avtorja Sto resnic o vinu (Mohorjeva založba v Celovcu, 2001). Omenjeni knjigi bosta razstavljeni v sklopu gostujoče razstave iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj na prireditvi Z ljubeznijo o vinu v Vinskem ambientu Bombek v Podgorcih jutri, v petek, 26.10.2001, s pričetkom ob 15. uri. Brezplačna prireditev s kulturnim in izobraževalnim programom je namenjena širjenju namizne, pivske, vinske in knjižne kulture. Knjižna razstava (zamislila in pripravila Liljana Klemen-čič v sodelovanju z Robertom Filipičem iz Knjižnice Ivana Potrča) zajema zraven omenjenih še mnoge druge knjige - preveč jih je, da bi jih naštevali. Vino ni rado samo, pravi slovensko reklo — in tudi knjige ne samujejo rade! Vabljeni torej k vinu in knjigam. Soustanovitelji društva so tudi vsi slovenski arhivi, saj društvo največ svojih aktivnosti posveča arhivski stroki. Zato vsako leto pripravijo zborovanje oziroma posvetovanje, kjer se strokovno poglobijo v določene teme iz svojega delovanja. Letošnja tema posvetovanja je bila Arhivi in uporabniki, tema okrogle mize pa Arhivi in zgodovinopisje. Arhivsko dru{tvo Slovenije je tudi v~lanjeno v Mednarodno konferenco arhi-vistov CITRA s sedežem v Španiji, kjer je tudi najstarejši arhiv. Društvo izdaja svoje strokovne revije Arhivi in Viri, vsako leto pa izdajo tudi razprave s posvetovanja v knjižni obliki. Društvo ima tudi povezovalno vlogo pri sorodnih institucijah, kot so muzeji in knjižnice, saj vsi hranijo gradivo, ki je pomembno za raziskovalce in druge uporabnike. Povezava med slovenskimi arhivi je dobra, dobro pa je tudi sodelovanje z arhivi v tujini, nekoliko težav je le še z Beogradom. Društvo se tudi aktivno vključuje v reševanje sodobnih problemov hranjenja gradiva, saj sedanji arhivski zakon opredeljuje arhivsko gradivo kot kulturni oziroma zgodovinski spomenik in uničenje arhivskega gradiva torej ni kaznivo dejanje, temveč zgolj manjši prekršek, kazni pa so nižje, kot znašajo stroški za ureditev in hrambo arhivskega gradiva. Predsednica društva nam je zaupala, da uvajajo pri društvu nagrado za uspešne arhiviste, ki se bo imenovala po Antonu Aškercu. Posvetovanje je bilo zelo delavno, slišali smo veliko referatov. Uvodoma je govoril ravnatelj Zgodovinskega arhiva Ptuj Ivan Lovrenčic, Marjeta Ciglenecki s Pedagoške fakultete v Mariboru je predstavila dokumente, ki govore o restav- Popravek V sestavku o Glasbeni šoli Ptuj (stran 4) je bilo napačno napisano ime učenke Katje Sevsek, pri poročilu o tekmovanju iz logike (stran 13) pa je bilo namesto imena te učenke zapisano ime njene mentorice. Za napako se Katji opravičujemo in ji želimo še veliko tekmovalnih uspehov. Uredništvo riranju in stroških tapiserij na ptujskem gradu, Igor Weigl je govoril o fidejkomisnih (jih ni bilo mogoče prodati) premičninah grofov Lesliejev. O odprtosti in uporabi arhivskega gradiva župnije sv. Jurija na Ptuju je govoril Slavko Krajnc, predstavnik samostana sv. Vi-ktorina Ptuj, Božena Kmetec Friedl iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je govorila o hemeroteki in katalogu zasebne knjižnice Davorina Žunkoviča, člana Muzejskega društva, ki je zadnjih osem let preživel na Ptuju. O arhivih in zgodovinopisju je razmišljal Marjan Drnovšek iz Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, pri čemer je nagla-sil, da se mora doseči večja povezanost profesionalnih zgodovinarjev s kolegi v arhivih, muzejih in knjižnicah. Na isto temo je razpravljala tudi Kristina Samperl Purg iz Zgodovinskega arhiva Ptuj, ki daje posebno vlogo arhivistu kot raziskovalcu. Arhivi kot zgodovinopisje in inštituti kot zgodovinopisci nujno zahtevajo povezovanje. O zgodovinopisju v arhivih je govoril Gorazd Stariha iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana, o zgodovinarju v arhivu pa Emica Ogrizek iz Pokrajinskega arhiva Maribor, ki je predstavila tudi medsebojna razmerja med ustvarjalcem arhivskega gradiva in uporabnikom. O problemih uporabnikov arhivov je razmišljal tudi Aleš Gabrič z Inštituta za novejšo zgodovino Ljubljana, pri čemer je opozoril, da arhivisti morajo uporabniku omogočiti, da informacije poišče tudi v drugih inštitucijah, zato je povezava med inštitucijami silno pomembna. Jelka Melik iz Arhiva Republike Slovenije je predstavila tri skupine uporabnikov arhivov. Prva so znanstveni raziskovalci, druga uporabniki, ki jih zanima arhivsko gradivo zaradi določenih neznanstvenih potreb (umetniki, sestavljalci rodovnikov ...), tretja, najštevilčnejša skupina pa so tisti, ki potebujejo arhiv, da bi lahko uveljavili ali zaščitili kakšno svojo pravico. Slavica Tovšak iz Maribora je govorila o pestrosti osebnostnih struktur arhivskih uporabnikov, Ptuj-čanka Katja Zupanič o uporabi arhivskega gradiva in težavah mladih raziskovalcev (delovni čas arhivov). Vesna Gotovina iz Arhiva Republike Slovenije je govorila o svetovalnem delu arhivov pri še ne sprejetem gradivu, Marija Hernja Masten iz Ptuja pa o vzgoji bodočih uporabnikov arhiva. Ljubica Suli- Predsednica Arhivskega društvo Slovenije Metko Bukošek in rovnotelj ptujskega arhiva Ivan Lovrenčic. Foto: Fl goj je govorila o vodniku po arhivskih fondih in zbirkah, ki naj bi se raziskovalcu čim bolj približal in mu olajšal pot do informacij. O evidencah o uporabljenem arhivskem gradivu je govoril Leopold Mikec Avberšek iz Maribora, o uporabi partijskega gradiva Darinka Drnovšek, o arhivu in njegovi uporabi Republiškega sekretariata za notranje zadeve pa Ljuba Dornik Subelj. Od arhi-vistov so kor referenti sodelovali še Suzana Ceh iz Maribora, Duša Krnel Umek ter Vladimir Drobnjak iz Kopra in Mira Hodnik iz Ljubljane. Jedrt Vo- dopivec iz Arhiva Republike Slovenije pa je opozoril na probleme pri konserviranju vezanega arhivskega gradiva. V razprave so se vključili tudi ptujski muzealci Andrej Bren-ce, Nataša Kolar in Ivan Žižek ter bibliotekar Jakob Emeršič. Kot gostji sta sodelovali arhivi-stki iz Rusije Larisa Timofeje-va in Irina Tarakanova, ki sta govorili o moskovskem združenju arhivov. Slovenski arhivisti so si ogledali tudi Puhov muzej, sprejel pa jih je tudi ptujski župan Miroslav Luci. Franc Lačen PTUJ / V MESTNI HI[I RAZSTAVLJAJO UČENCI O[ LJUDSKI VRT Pestra ustvarjalnost mladih V avli Mestne hiše na Ptuju so na ogled likovna dela učencev osnovne šole Ljudski vrt iz Ptuja. Odprtje razstave je bilo v petek, 12. oktobra, likovna dela svojih učencev pa je predstavila mentorica, profesorica likovne vzgoje Tajka Šnuderl. Razstavljena so zanimiva likovna dela, slike in kiparske stvaritve, v glavnem reliefi, narejeni iz različnih materialov, ki kažejo pestrost izraznih navdihov mladih likovnih navdušencev in njihove mentorice. Razstavo je odprl podžupan ptujske občine Ervin Hojker, v kulturnem programu pa sta sodelovali učenki šole, flavtistka Doroteja Kotnik in pevka Mateja Golob. Fl O likovni razstavi je govorila mentorica Tajka Šnuderl. Foto: Fl na POP TV Kaj nam po napornem dnevu prija bolj kot zlekniti se na fotelj in se spro{~ati ob televiziji? Toda ne ob sredah. Ob vsem tistem klanju v sredini kriminalki boste bolj zreli za psihiatra kot pa za v posteljo. Pod kriminalko si ve~ina ljudi predstavlja nekaj v stilu in{pek-torja Columba ali Agathe Cristie. Zgodi se umor, ki je pa~ nujen za nadaljnji potek dogodkov, sledijo možni osumljenci in kon~no je primer re{en. Tak{ne kriminalke so napete, obenem pa si gledalec uri sive celice, ko sku{a ugotoviti, kdo je morilec. Druga vrsta kriminalke je mnogo manj prijetna. Morilec, ponavadi težak du{evni bolnik, je znan že od vsega za~etka, v nadaljevanju spoznavamo le žrtve, noži se vihtijo, kri {prica, žrtve pa gnijejo v omarah. Najbolj krvav je ponavadi konec, ki pa ne pomeni vedno psihopatove smrti. In po tak{nem filmu naj se torej odpravimo spat, trikrat bolj živ~ni kot takrat, ko smo prižgali televizor. Posebna zahvala gre POP TV, ki pridno vrti tak{ne bolne filme in skrbi, da je na na{ih no~nih omaricah vedno tudi {katlica apaurina. Nataša Zuran KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / RAZISKOVALNA DEJAVNOST EKONOMSKE SOLE Raziskovanje vodi v nairtno strokovno delo Vsi se radi spominjamo svojih otroških let, ko se nam je svet vsak dan razkrival poln skrivnosti in zato vznemirljiv. S prvimi, v~asih plahimi in negotovimi koraki smo raziskovali okolico, z radovednimi "zakaj" pa vedno znova spravljali v zadrego odrasle. Tako smo se učili nehote, z vstopom v šolo pa je učenje postalo resnejše in zahtevnejše. Raziskovanje in odkrivanje novega, še neznanega, je v šoli tisto vodilo, ki sili učenca - dijaka, da vzame v roko novo knjigo, se vključi v enega izmed krožkov ali postane celo raziskovalec. Raziskovanje pa v šoli ni prepuščeno naključju, temveč je jasno začrtana dejavnost, usmerjena k določeni predmet-nosti in prinaša rezultate - vrednost za širše okolje. Raziskovalna dejavnost na Ekonomski šoli Ptuj izkazuje bogastvo znanja in ustvarjalnih moči. Številni dijaki in njihovi mentorji so spoznali, da je učenje smiselno le, če pridobljeno znanje znaš tudi uporabiti. Informacije s številnih področij (ekonomije, družboslovja, naravoslovja) so prelili v zanimive vsebine, ki so govorile o uporabi bančnih kartic med dijaki, uporabi interneta na šoli, menic v podjetjih ... Dijaki so izdelali poslovni načrt za ustanovitev turistične agencije, ugotavljali delež maščob v živilih ali se pozabavali ob dogodkih leta 1983 - letnici rojstva današnjih osemnajstletnikov. Raziskovalci in mentorji Ekonomske šole Ptuj na 35. državnem srečanju mladih raziskovalcev v Ljubljani Tudi rezultati načrtovanega in zahtevnega dela niso izostali. Številne raziskovalne naloge so našle svoj odmev ne samo v domačem okolju, temveč tudi na državni ravni. Izjemen uspeh so dosegli mladi ekonomci na 9. regijskem srečanju mladih raziskovalcev, ki ga je organiziralo Znastvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj v maju 2001. Raziskovalci Ekonomske šole Ptuj so se predstavili z 11 raziskovalnimi nalogami in osvojili 4 zlata, 6 srebrnih in 1 bronasto priznanje. Zlate so bile naloge: Uporaba bančnih kartic med dijaki Ekonomske {ole (avtorice Marta Babič, Nina Kanič, Klavdija Polajžer in Jasmina Vasič, mentorici Branka Kampl Regvat, univ. dipl. ekon., in Darja Krajnc, prof.), Hiter zaslužek (avtorice Metka Grdiša, Barbara Podgorelec, Nataša Rajh in Tanja Štuhec, mentorja Simona Zupanič, prof., in Viktor Tancer, prof.), 1983 - leto mojega rojstva (avtorji Simona Irgolič, Sabina Ivančič, Andrejka Klaj-žar, Tjaša Kovač, Mitja Milošič in Tadeja Štagar, mentorja Samo Plošinjak, prof., in Jelka Kokol Plošinjak, prof.) in Ma{čobe v živilih (avtorice Maja Habjanič, Mojca Kocbek, Sabina Koro-šak in Nataša Šoštarič, mentorica Mija Vaupotič Gregorinčič, prof.), srebrne Poslovni načrt za ustanovitev turistične agencije Lagum, d.o.o. (mentorica Metka Babusek Medic, prof.), Spremenjeni načini plačevanja CIRKOVCE / OB KONCU LETA PRICETEK GRADNJE NOVE TELOVADNICE Novo vodstvo šole Da bi bili pravo~asno pripravljeni na izobraževanje po programu devetletke, bodo tudi v Cirkovcah pri~eli adaptacijo ve~ kot sto let stare šolske zgradbe. Kot nam je povedala vršilka dolžnosti ravnateljice šole Ivanka Korez, so doslej bili izvedeni vsi uradni postopki za pri~etek gradnje in ra-~unajo, da bodo adaptacijo in novogradnjo pri~eli še ob koncu tega leta. Na današnjem asfaltiranem igrišču bo zrasla nova večnamenska dvorana, ki bo služila potrebam šolske telesne vzgoje in drugim aktivnostim, zadovoljevala pa bo tudi potrebe krajevnega športnega društva in prosvetnega oziroma kulturnega društva, ki ima številne sekcije in je zelo aktivno. V novi dvorani bo tudi oder za gleda- Ivanka Korez, vršilka dolžnosti ravnateljice osnovne šole Cirkovce. Foto: Fl liške predstave. Sedanjo dvorano, ki je služila istemu namenu, so krajani tedanje krajevne skupnosti Cirkovce zgradili s prostovoljnim delom in minimalno družbeno pomočjo. Njeni prostori bodo preurejeni v učilnice, tudi kuhinja bo nova, v sedanji bo knjižnica, nova pridobitev pa bo tudi velika šolska avla. Preureditveni prostori bodo namenjeni tudi otroškemu vrtcu, ki na šole že deluje v okviru vrtca v Kidričevem. Ker gre pri novogradnji za nadstandard, bo večino sredstev prispevala občina Kidričevo. Investicija bo veljala okrog tristo milijonov tolarjev. Letos je po upokojitvi Bogomira Jurtele prevzela vodenje šole Ivanka Korez, ki je na šoli že devet let; bila je šolska pedagoginja in knjižničarka. Na šoli je v tem šolskem letu 212 učencev v devetih oddelkih, imajo pa tudi oddelek podaljšanega bivanja za učence nižje stopnje. Razredi so številčno polni, povprečno je v razredu po 23 učencev. Šolo Cirkovce obiskujejo učenci iz Cirkovc, Pongrc, Šikol, Stražgonjce, Spodnjega Gaja, Starošinc, Dragonje vasi, Mi-hovc ter Spodnjih in Zgornjih Jablan, Pleterje in Župečjo vas pa si delijo s šolo Kidričevo. Dve tretjini učencev je vozačev. V letošnjem letu bodo na šoli namenili veliko pozornosti izobraževanju strokovnih delavcev, da bodo pravočasno pripravljeni na delo v devetletki. V tem šolskem letu so uvedli opisno ocenjevanje. Na šoli deluje veliko krožkov, kjer sodeluje veliko zunanjih sodelavcev, ki jih plačujejo iz fonda za interesne dejavnosti, nekaj prispeva občina, za glasbeno šolo (privatna glasbena šola), ples in vezenje pa prispevajo starši. Občina jim kot nadstadard nudi fakultativni pouk tujega jezika, prevoze za šole v naravi (plavanje, smučanje, preživetje v naravi), plačajo pa jim tudi razliko za računalničarja, ki je na ta način lahko polno zaposlen. Demografski podatki v Cirko-vcah kažejo, da bo osnovna šola normalna enooddelčna devetlet-ka. Za potrebe devetletke bodo morali zaposliti dodatno samo enega učitelja in vzgojiteljico. Franc Lačen v trgovini na drobno in njihov vpliv na prodajo (mentorici Marija Šabeder, prof., in Sonja Šaše, prof.), Kava s stali{ča kemika in ekonomista (mentorja Zdenko Kolarič, prof., in Viktor Tancer, prof.), Uporaba Interneta dijakov Ekonomske {ole Ptuj (mentorja Bogdan Atanaskovič, prof., in Darja Krajnc, prof.), Konkurenca na področju mo- bilne telefonije (mentorici Valerija Ambrož, prof., in Danica Vaupotič, prof.) in Uporaba Interneta na Ekonomski {oli Ptuj (mentorici Valerija Ambrož, prof., in Danica Vaupotič, prof.), b ronasta pa Uporaba menice v podjetjih in bankah na območju Ptuja (mentorici Marija Šabeder, prof., in Sonja Šaše, prof.). Vse z zlatom ovenčane naloge so se uvrstile na 35. državno srečanje mladih raziskovalcev Slovenije, ki je bilo 28. septembra v Ljubljani, kjer je naloga Maščobe v živilih prejela 90 od možnih 100 točk. Raziskovalno delo je torej tista pot , ki vodi v načrtno strokovno delo in usposablja za življenje. MVG PTUJ / VILMA KAC RAZSTAVLJA V RESTAVRACIJI LUZNIK Risba in ritem oblik V petek,12. oktobra, je bilo v restavraciji Lužnik na Ptuju odprtje likovne razstave ptujske slikarke Vilme Kac, ki je ~lanica Likovne sekcije dr. Štefke Cobelj (ta deluje v okviru DPD Svoboda Ptuj) in likovne sekcije društva upokojencev Ptuj. Odprla sta jo Branko Gorjup, predsednik likovne sekcije Društva upokojencev Ptuj, in Rozina Šebeti~, stanovska kolegica, ki je posredovala misli mentorja ptujske likovne sekcije prof. Jožeta Foltina. Slike Vilme Kac se ponašajo s specifično individualnostjo, ki se odraža v posebni barvni paleti, kjer prevladujejo zeleni odtenki v stiliziranih oblikah. Po tem je prepoznavna, slik ne gradi na barvnih kontrastih, temveč na risbi in določenem ritmu oblik. Vilma Kac je doslej imela že več samostojnih razstav, sodelovala pa je tudi na okoli šestdesetih skupinskih razstavah v sklopu likovne sekcije. Branko Gorjup, Vilma Kac in Rozina Šebetič na odprtju Franc Lačen SLIVNICA PRI MARIBORU / DELOVATI ZACELA PRVA E-SOLA Brezplaien dostop do interneta vsem krajanom v okviru projekta E-šola, ki ga izvaja ministrstvo za informacijsko družbo v sodelovanju z ministrstvom za šolstvo, znanost in šport, so prejšnji teden štiri slovenske šole odprle vrata javnosti za brezpla~en dostop do interneta. V je vklju~ena tudi osnovna šola Franca Lešnika Vuka v Slivnici pri Mariboru. Gre za projekt, po katerem bodo lahko do interneta poleg u~encev dostopali tudi drugi krajani v popoldanskih urah in ob sobotah. osnovno računalniško opismenjevanje. Pomembno je, da bodo računalniške aktivnosti za udeležence brezplačne. Vsaka od izbranih šol (ob Slivnici še šole iz Sevnice, Kranja in Sežane) je dobila dvanajst osebnih računalnikov. Da so bile šole za projekt izbrane, so morale izpolnjevati nekatere kriterije: podpiranje projekta, ustrezen prostor, dostopen vsem tudi v popoldanskem času in ob sobotah, skrb za prostor in opremo, skrb za izobraževalno dejavnost, pomoč pri promociji in vklopu v lokalno okolje, zanimanje prebivalcev, ustrezno informacijsko izobraženi kadri ter pripravljenost za sodelova- Anton Obrecht, ravnatelj šole v Slivnici Po besedah ravnatelja šole Antona Obrechta (ki je tudi slivniški župan), dr. Jozsefa Gyôrkôsa, državnega sekretarja za aplikacije informacijske družbe, in mag. Boruta Čampelja, svetovalca vlade, bodo v računalniških učilnicah, ki jih je opremilo ministrstvo za informacijsko družbo, teklo usposabljanje in izobraževanje ob pomoči mentorjev, ki bodo iz vrst šolskih informatikov ali drugih zaposlenih preko javnih del, študentskih servisov ali vo-lonterjev. Predvideno je, da se omogoči dostop do interneta tistim, ki doma ali v službi nimajo te možnosti. Pri mnogih udeležencih bo potrebno tudi Dr. Jozsef Gyórkós, državni sekretar za aplikacije informacijske družbe Mag. Borut Čampelj, svetovalec vlade. Foto: Fl nje pri vrednotenju in analizi učinkov projekta. Na osnovni šoli v Slivnici se več kot deset let aktivno ukvarjajo z računalništvom. Računalnike vključujejo domala pri vseh učnih predmetih, s tem je pouk popestren in nudi dodatne motivacije za učence. Računalniško učilnico, ki so jo odprli prejšnjo sredo, bodo s pridom uporabljali učenci in krajani. Za krajane bo na voljo vsak delavnik od 14. do 19. ure, v soboto pa do 13. ure. Na ministrstvu za informacijsko družbo ugotavljajo, da smo v Sloveniji sorazmerno dobro opremljeni s tehnično opremo, zaostajamo pa pri storitvah in javnosti dostopnih terminalih na javnih mestih, zato spodbujajo E-šole, saj naj bi jih do konca leta bilo že petnajst. Za šole nedvomno projekt kljub zagotovljeni opremi pomeni dodatne stroške, ki jih bo morala zagotoviti s sponzorji in s pomočjo lokalne skupnosti. Franc Lačen PTUJ / S TISKOVNE KONFERENCE POSLANKE LIDIJE MAJNIK Pri Puhovem mostu dobro kaže Ptujska poslanka v državnem zboru RS Lidija Majnik je na tiskovni konferenci 22. oktobra predstavila rezultate usklajevanj, ki jih je imela v okviru poslanskega kluba LDS z odgovornimi na DARS glede hitre ceste Slovenska Bistrica - Ormož, pa tudi druge aktivnosti, ki jih je vodila pri usklajevanju proračuna za leti 2002 in 2003 ter so zajete v delovnih gradivih proračuna. Za ptujski Puhov most je v okviru Darsovega programa v letu 2002 planiranih 200 milijonov tolarjev. Ta znesek zajema plačilo projektov, odkupe zemlji{č in pripravo vse potrebne dokumentacije, da bi se lahko leta 2003 most pričel graditi. Celoten projekt je vreden milijardo 200 milijonov. "Mislim, da se Darsov program do sprejetja proračuna ne bo spremenil. Tako država re-{uje eno najhuj{ih prometnih zagat v Sloveniji, saj je frekvenca vozil na ptujskem mostu dnevno že okrog 35 tisoč vozil. Na mestni občini pa je, da do naslednjega leta pripravi pros-torskoureditvene pogoje in druge podlage, ki jih je za gradnjo dolžno pripraviti mesto. Bilo bi mi zelo težko, če bi ta denar zaradi ptujske nesposobnosti od- plaval po Muri, ne po Dravi. Vsa čast Viliju Trofeniku, ki je naredil ormo{ko obvoznico, ker se mi nismo znali dogovoriti," je o tej investiciji povedala Lidija Majnik. Veliko slab{e pa za ptujsko območje kaže v programu Direkcije RS za ceste, kjer gre po poslankini oceni skorajda za katastrofo. Ce se do predloga proračuna ne bo nič spremenilo, se cestam na Ptujskem v naslednjih letih slabo pi{e. V programu direkcije za 15 občin za zdaj za leto 2002 predvidenih le 37 milijonov tolarjev, od tega 10 milijonov za {tudije v mestni občini Ptuj, izvedbe pa praktično skoraj nobene. "Z lastno soudeležbo in direktnimi dogovarjanji bi v okviru direkcije lahko naredili več, ker imamo praktično vse izhode iz Ptuja zablokirane. Že v lanskem letu je bilo dogovorjeno, da naj bi se delala Dor-navska, Maistrova, povezava z Grajeno; vsi ti projekti, ki so dražji, so sedaj pomaknjeni po letu 2005. Edini večji projekt, ki se bo začel v letu 2003, je cesta Kozminci - Zetale - Rogatec. Za to povezano naj bi v tem letu {lo 76,8 milijona tolarjev, enak znesek pa je predviden tudi v letu 2004. V letu 2004 naj bi se zgradila {e povezava Rogatec - Stoperce. Nujno potreben bi bil ostrej{i pristop do direkcije, če želimo tudi z lastnimi sredstvi nekaj narediti na na{ih cestah in graditi pločnike. Očitno je, da so ceste do meje mestne občine skoraj v celoti urejene, v mestni občini pa je ena sama jama. Pri ministrstvu za šolstvo je program prednostnih naložb v osnovne šole narejen. Pri ministrstvu za finance je OS Olge Meglič na petem mestu prioritet pri intervencijah, pri rednih investicijah pa je OS Ljudski vrt prav tako na petem mestu. "Ce bi mestna občina Ptuj zagotovila začetek financiranja teh dveh šol, bi ju lahko gradili sočasno, država je glede na potrebnost vlaganj presodila, da si obe zaslužita zelo visoko prioriteto." Na seznamu prioritet je tudi veliko vrtcev s Ptujskega. Jur-šinci so na 8. mestu, Trnovska vas na 10., Videm na 14., Hajdina na 15., Kidričevo na 23., Cirkovce na 50. mestu. Ta program pa se lahko močno spremeni glede na to, kaj bodo občine ponudile. Dobro kaže tudi pri ureditvi atletskega stadiona na Ptuju. V prihodnjem letu je zanj predvidenih 13,2 milijona tolarjev iz sredstev proračuna, v letu 2003 pa še 12 milijonov. MG PTUJ / ZAŠČITNA OPREMA ZA 35 GASILCEV Potrebujejo se novo gasilsko lestev Kot smo na kratko že poročali, so v prostovoljnem gasilskem društvu Ptuj svojo opremo obogatili z najsodobnejšimi osebnimi gasilsko-zaščitnimi sredstvi. Za 35 operativnih gasilcev so nabavili nove enodelne zaščitne kombinezone, zaščitne bluze in škornje, ki so izdelani iz negorljivega in nepremočljivega materiala. Slovesno so nova osebna zaščitna sredstva predali v sredo, 10. oktobra, pred gasilskim domom v Ptuju. S tehnološkim razvojem sprejemajo gasilci vedno več nalog s področja varovanja premoženja, reševanja ljudi in imovine, naj bo to v najrazličnejših požarih, prometnih nesrečah, nesrečah z nevarnimi snovmi ali drugih nesrečah. Z uporabo novih materialov in snovi pa je njihovo delo vedno zahtevnejše, večja pa je tudi nevarnost. V PGD Ptuj se tega zavedajo, saj redno v okviru možnosti skrbijo za posodobitev svoje tehnike in opreme. Zavedajo se tudi, da je zaščita ljudi pri najrazličnejših intervencijah eden najpomembnejših dejavnikov. Do- bra zaščita sicer ni zagotovilo za uspešnost, je pa pogoj, ki zaradi humanosti mora biti izpolnjen. Kot je povedal predsednik društva Martin Vrbančic, sestavljajo novi zaščitni gasilski komplet enodelni kombinezon, zaščitna bluza in zaščitni škor-nji. Vgrajeni materiali v kombinezonu in bluzi zagotavljajo zaščito pri temperaturi tudi do 300 stopinj Celzija in hkrati pred mehanskimi poškodbami. Posebna membrana v notranjosti zagotavlja tudi zaščito pred vremenskimi neprilikami. Tudi škornji so izdelani tako, da nudijo zaščito pred mehanskimi Ptujski župan Miroslav Luci si je gasilce v novih zaščitnih oblekah ogledal v spremstvu predsednika in poveljnika PGD Ptuj. Foto: M. Ozmec poškodbami. Kljub uporabi usnja so za vodo tesni in odporni proti oljem. Pomembno pa je, da je ta oprema izdelek domačih proizvajalcev firme BAS in Dolenc iz Lovrenca na Dravskem polju. SPC TOPLAK s.p. Peugeot servis vam nudi široko izbiro zimskih pnevmatik uglednih blagovnih znamk po ugodnih cenah, 5 pregledom motorja in stanja vozila na 26 kontrolnih točkah vam Peugeotovi serviserji jamčimo, da boste brezskrbno zapeljali v zasnežene dni. Rsnudba velja za vse znamke avtomobilom'. Akcija se prične 15. oktobra. »Cena vključuje zimsko pnevmatiko znamte Sava Eskimo S2 145/70 R 13. PEUGEOT SERVIS. PRI NAS VESTE PRI ČEM STE! PEUGEOT Dežno I d, 2286 Podlehnik. tel.: 02 788 40 50 Realizacija tega projekta je bil za PGD Ptuj izredno velik zalogaj, saj je oprema veljala več kot 7 milijonov tolarjev, zato ne bi šlo brez izdatne finančne pomoči in prispevkov sponzorjev. Prostovoljno gasilsko društvo Ptuj, ki sodi s svojimi 68 člani med najbolje opremljena gasilska društva v Sloveniji, je nedvomno tudi med najbolj obremenjenimi društvi. Zato želijo dokončati opremljanje svojih gasilcev. Manjkajo jim še predvsem ustrezne čelade, zaščitne rokavice in zaščitne podkape za zaščito nepokritih delov glave. Nujno je potrebno nabaviti tudi izolirne dihalne aparate, saj so obstoječi že tako stari, da zanje ne dobijo več rezervnih delov. Poleg tega pa opozarjajo na večletno potrebo ptujskega društva po ustrezni avtomobilski lestvi, ki bi jo nujno potrebovali za reševanja v višjih nadstropjih in blokih. O pomembnosti in humanem delu gasilcev PGD Ptuj je govoril tudi župan mestne občine Miroslav Luci. M. Ozmec PTUJ / RAZSTAVA OB DNEVU v DUŠEVNEGA ZDRAVJA Ozara predstavlja svoje izdelke Ob 10. oktobru, dnevu duševnega zdravja, so v društvu Ozara v Ptuju pripravili priložnostno razstavo izdelkov svojih uporabnikov in članov. V njihovih delavnicah ali tudi doma so ustvarjali Dušan Karneža, Jožica Kurbus, Marjan Milovanovič, Leopold O. Steničnik, Marija Strelec, Aleš Verlič, Jasna Vobovnik, Goran Paulinič, Vili Zupančič in Dolfi Žižek. Izdelke so razstavili v izložbeni vitrini Merkurjeve prodajalne Tehnika. Foto: M. Ozmec Likovna dela, izdelke iz gline, prtičke in poslikave na svili so razstavljali od 10. do 15. oktobra v izložbeni vitrini Merkurjeve prodajalne Tehnika v Lackovi ulici v Ptuju. Kot je povedal vodja ptujske enote Ozare Gabrijel Belič, je v stanovanjski skupini Ozare v Ptuju trenutno pet stalnih uporabnikov, v njihove društvene prostore, ki so prav tako v Ulici Viktorina Ptujskega, pa jih redno ali občasno zahaja okoli 40. -OM JURSINCI / ZLATA POROKA ZAKONCEV VUČINA Po petdesetih letih ponovno pred oltar V Juršincih sta zadnjo septembrsko soboto pred matičarja po petdesetih letih skupnega življenja ponovno stopila Ana in Alojz Vučina iz Juršincev 40. Zlatoporočenca Ana in Alojz Vučina iz Juršincev. Foto: Laura Zlatoporočencema so se zakonu rodili trije otroci, dve hčerki in sin, danes pa ju razveseljuje tudi šest vnukov. Čestitkam ob zlati poroki se pridružuje tudi uredništvo Radio-Tednika Ptuj. ak E NAGRAJUJEMO v SODELOVANJU Z AEROKLUBOM PTUJ ZVESTE NAROČNIKE mrouPANomsKiiEmBit ime in priimek Zvonko KORPIČ naslov: Dravci 4,2884 Videm pri Ftigu Nagrajenci pr^m^jg nagrado po pošti. OPOZORILO IMETNIKOM EVROPSKIH VALUT Marke, šilingi, lire se poslavljajo Smo država, ki neposredno deli mejo z Evropsko unijo, zato nas življenjsko zanima, kaj se dogaja znotraj njenih meja. Tam so namreč s prvim septembrom začeli distribucijo nove skupne evropske valute, evra. Najprej so nove bankovce in kovance namenili finančnim institucijam, tem pa bodo sledile trgovine in druga podjetja. Nova valuta bo namreč tudi fizično začela veljati s 1. januarjem 2002. Ker imamo menda Slovenci v "nogavicah" krepke milijone tujih valut, predvsem nemških mark, je toliko pomembneje, da jih ne pozabimo pravočasno zamenjati za novo valuto Evropske monetarne unije. V članstvo Evropske monetarne unije je zaenkrat vstopilo 12 držav (od 15 članic EU). Že 1. januarja 1999, ko je začel veljati knjižni evro, so članice EMU postale Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska in Španija, v začetku leta 2001 pa se jim je pridružila še Grčija. Če smo od 1. januarja 1999 obiskovali trgovine v omenjenih državah, smo videli, da so bile cene poleg nacionalne valute označene tudi v evrih. Menjalna razmerja med posameznimi nacionalnimi valutami in evrom so bila določena s prvim dnem leta 1999 in bodo ostala nespremenjena. Pretežni del trgovine med članicami EMU je v tem času obračunsko že potekal v evrih, temu so se morale prilagoditi tudi druge članice Evropske unije, ki zaenkrat evra še ne bodo uvedle, in seveda vse ostale države, tudi Slovenija, ki trguje z državami, članicami EMU. Za nas je pomembno vprašanje, kaj storiti z denarjem katere od članic Evropske monetarne unije, ki ga imamo v gotovini. Najenostavneje ga je naložiti v eno od slovenskih bank, ki bodo s prvim januarjem te valute na bančnih računih avtomatično in brezplačno preračunale v evro. Pri tem bodo upoštevale določeno mnejalno razmerje, ki je za valute, ki si za naše občane najpomembnejše, naslednje: 1 evro bo vreden 1,95583 marke, 13,7603 avstrijskega šilinga, 1936,27 italijanskih lir, 6,55957 francoskega franka in tako naprej. Ko bo od 1. januarja 2002 v državah EMU uveden evro tudi v gotovini, v obliki bankovcev in kovancev, bo zamenjava za nacionalne valute potekala praviloma (razen nekaj izjem) v roku dveh mesecev, torej do 28. februarja. Od tega datuma bo edino zakonito plačilno sredstvo v državah monetarne unije evro. V prehodnem času bo možno v trgovinah plačevati tako z evri kot z nacionalno valuto, praviloma pa bo vrnjen denar evro. Države EMU so določile različne datume, od katerih ne bo več mogoče plačevati z nacionalnimi valutami: od 31. 12. 2001 ne bo več nemške marke, vendar bo z njo še mogoče plačevati do 28. februarja. Od 28. januarja 2002 ne bo več mogoče plačevati z nizozemskimi gul-dni, od 9. februarja 2002 bodo iz obtoka vzeti irski funti in od 17. februarja francoski franki. Od 28. februarja prihodnjega leta pa ne bo več mogoče plačevati z grškimi drahmami, španskimi pezetami, italijanskimi lirami, luksemburškimi franki, avstrijskimi šilingi, portugalskimi eskudi, finskimi markami, že omenjenimi nemškimi markami in belgijskimi franki. Cene bodo trgovci v državah Evropske monetarne unije že pred novim letom 2002 postopoma spreminjali v evre tako, da bo cena v evrih primarna, v domači valuti pa sekundarna, torej obratno, kot je bilo od 1. januarja 1999. Ko ne bo več mogoče valut držav EMU vnovčiti v trgovinah, jih bodo različno dolgo zamenjavale banke: v Belgiji in na Nizozemskem do konca leta 2002, v Avstriji in Nemčiji vsaj do 28. februarja 2002, do 30. junija v [paniji, Portugalski, Franciji in Luksemburgu, datumi menjave v poslovnih bankah pa {e niso dolo~eni v Gr~iji, Irski, Finski in Italiji. Banke bodo pri tem seveda lahko zaračunavale provizijo. Različno dolgo bodo sedanjo domačo valuto v evre menjavali na sedežih centralnih bank posameznih držav. Neomejeno dolgo bo mogoča menjava nem-{ke marke, {panske pezete, irskega funta, luksembur{kega franka in avstrijskega {ilinga. Ob teh bo gr{ka centralna ban- na bančni račun, za zamenjavo bankovcev v evro gotovino pa bo potrebno plačati nadomestilo. Ob tem banke opozarjajo, da je mogoče v tem času pričakovati pred njihovimi okenci pre-cej{njo gnečo. Vsemu se lahko izgnemo, če svojo tujo valuto {e pred koncem leta položimo na bančne račune. Po 28. februarju bo menjava valut EMU v evro na na{ih poslovnih bankah povezano z večjimi stro{ki. EVRO ALI DOLAR? Pri menjavi valut članic Evropske monetarne unije {e pred novim leto 2002 je mogoče le-te Bankovci, ki bodo kmalu zamenjali šilinge, marke, lire . ka menjavala kovance 2 leti in bankovce 10 let; francoska kovance 3 in bankovce 10 let; portugalska kovance do konca lata 2002, bankovce pa 20 let ... EVRO IN SLOVENSKE BANKE Kot že omenjeno, bodo vse slovenske banke 31. decembra letos avtomatsko in v celoti preračunale in spremenile katerokoli nacionalno valuto držav EMU v evro. To velja za vse valute, knjižene na devizni hranilni knjižici ali deviznem računu. Konverzijo bodo banke opravile v skladu z določenim menjalnim razmerjem brezplačno in o spremembi obvestile imetnika računa ali knjižice. V času od 1. januarja do 28. februarja 2002, torej v času dvojnega obtoka, bodo slovenske banke {a naprej brezplačno menjavale bankovce, ki jih bodo stranke položile zamenjati tudi za ameri{ki dolar. Strokovno mnenje je na strani menjave v evro, saj je predvidena rast evra do konca leta na 0,98 dolarja za evro. Nadaljnja vrednost evra bo odvisna od dogajanj na trgu ter od monetarne politike in kredibilnosti Evropske centralne banke s sedežem v Frankfurtu. Vsekakor pa je evro nova valuta, ki jo bo potrebno sprejeti in se nanjo navaditi. V Sloveniji evro kot plačilno sredstvo zaenkrat {e ne bo veljal. Slovenija {e ni članica Evropske unije, ko bo postala, pa bo morala pred uvedbo evra izpolnjevati {e maastrichtske kon-vergenče kriterije. Dva izmed teh kriterijev Slovenija izpolnjuje že danes, vendar uvedbe evra nikakor ne moremo pričakovati pred letom 2005. J. Bračič MARKOVCI / STRATEGIJA PODJETNIŠTVA ZE KONEC LETA Markovski podjetniki niso hazarderji V občini Markovci si želijo, da bi se gospodarstvo razvijalo hitreje kot občina. Zadnji podatki kažejo, da ne ostaja le pri željah, saj nekateri gospodarski kazalci kažejo celo boljše rezultate od slovenskega povprečja. Prejšnji četrtek so se markovski podjetniki na pobudo predsednika odbora za gospodarstvo in kmetijstvo ter gospodarske javne službe Marjana Horvata zbrali na delovnem srečanju z županom Francem Kekcem. Podjetniki so se na drugem tovrstnem srečanju v tem letu seznanili z vsebino strategije podjetni{tva in novim katalogom podjetnikov, ki ju pripravlja Janez Pičerko, možnostmi prijav na razpise o javnih naročilih ter vodstvu občine in odboru zastavili kar nekaj vpra-{an j s teh področij. Zanimalo jih je, kaj jim prina{a nova strategija, ter ugotavljali, da med podjetniki ni interesa za tovrstna srečanja, kakor tudi ne za ugodne kredite, ki jih za razvoj podjetni{tva ponudila občina. Janez Pičerko je povedal, da je namen strategije v tem, da ugo- tovi, kako lahko z občinskimi ukrepi pripomorejo k {e hit-rej{emu razvoju podjetni{tva v markovski občini, obenem pa naj bi ta prikazala tudi dejansko stanje. Strategijo podjetni{-tva pripravljajo dve leti, prvi del je končan in je bil na četrtkovem srečanju tudi potrjen. Po besedah avtorja Janeza Pi-čerka bo ta dokončana do decembrske seje občinskega sveta. "Strategija kaže razvoj v smeri obnove obstoječih proizvodnih programov, tisti, ki pa izvažajo, pa želijo uvajati nove proizvodne programe, torej nove izdelke in nove inovativne programe, ki jih bodo za{čitili kot industrijsko lastnino," pravi Janez Pičerko. OBRTNA CONA NOVI JORK VSE BLIŽE Po doslej zbranih podatkih je v občini Markovci 155 podjetnikov, od tega 21 družb, ki zaposlujejo 137 ljudi. Po nekaterih kazalcih družbe dosegajo celo bolj{e rezultate od slovenskega povprečja, zlasti pri ustvarjenih prihodkov. [tevilo podjetnikov v občini letno naraste za 15 odstotkov, konec meseca pa bodo pričeli tudi načrtovano gradnjo obrtne cone Novi Jork. Gradbena dela, ki jih bo izvajalo Cestno podjetje Maribor, naj bi bila po besedah župana Kekca, končana v 90 dneh, prva faza gradnje nove obrtne cone pa bo občino stala 105 milijonov tolarjev. Medtem ko je okoli 20 mar-kovskih podjetnikov v četrtek ugotavljalo, da njihovih kolegov tovrstna srečanja ne zanimajo, pa je bil predsednik odbora za gospodarstvo in kmetijstvo ter gospodarske službe Marjan Horvat s srečanjem povsem zadovoljen: "Na{i podjetniki se po mojih ocenah aktivno vključujejo v delovanje občine in sodelujejo pri pripravi stre-tegije podjetni{tva in razvojnega programa občine. Mislim, da so z informacijami, ki jih ponuja na{a občina, zadovoljni, jasno pa je, da so pričakovanja pri nekaterih veliko večja od možnosti." V občini Markovci si po besedah župana Franca Kekca najbolj želijo, da bi se gospodarstvo razvijalo hitreje kot občina sama, zato so za kredite letos namenili precej{nja sredstva. Vendar pa jih je bilo od razpoložljivih 150 milijonov tolarjev razdeljenih le nekaj čez 80. ... PA BREZ ZAMERE Jerry, Jerr^! KONTRADIKTORNI SPRINGER O tem, o čem^-r govorijo vsi, mi tokrat ne bomo. Razlog za začasno opustitev (kajti k temi se bo verjetno potrebno vrniti) te tematike se nahaja v dejstvu, da vsa stvar lahko zaradi velike pozornosti, ki jo je deležna, postane nekakšen medijski in nasploh vsestranskifetiš. Kajti v naravi naše potrošniško-zabavnjaško usmerjene družbe je vsaka stvar, ki ne glede na svojo naravo postane tako razvpit material, v veliki nevarnosti, da se jo "holivudizira". Kaj zdaj to pomeni? To je v bistvu preprosto to, da se iz vsakega, še tako pretresljivega dogodka s tem, ko se ga nonstop rola po televiziji, radiu in vseh drugih medijih, sčasoma naredi predmet popkulture ter se ga seveda s tem poniža na raven kakega drugorazrednega holivud-skega filma. In ta usoda neizbežno grozi tudi nesrečni zgodbi, ki ste ji lahko priča zadnji mesec. Drugi, verjetno vam najbližji razlog, zakaj bomo to temo trenutno pustili malce pri miru, pa leži preprosto v tem, da vam je verjetno od vse te nasičenosti z eno in isto stvarjo na sto načinov, gor, dol, levo, desno in tako dalje, da verjetno od vsega tega bombardiranja s podatki niste ravno preveč navdušeni in da si želite za spremembo tudi česa drugega. Okej. Toliko torej o tem. Ker pa vseeno vsak takšen dogodek pusti na človeku nekako otožno-tragičen pridih, se tokrat posvetimo bolj veseli temi, ki pa ima, če hočete, tudi svoj element tragičnosti. Na televizije po vsej naši mali državi se je končno prilolal Jerry Springer s s-vojim burkaško-butastim šovom. Točno to, kar je Slovenija potrebovala, pa ji preveč puritanska in moralno neoporečna Oprah ni mogla dati, pa tudi Ricki Lake ne, ki se sicer po butastosti že nagiba v Springerjevi smeri, a je vendar še precej daleč od Springerjevega žura. Če pogledate nacionalni karakter Slovencev, potem vam bo kristalno jasno, zakaj je šov Jerryja Springerja pisan na kožo prebivalcev naše domovine. Kot po meri. Poglejmo. Vzemimo tipičnega predstavnika naše nacije. Čeprav se morda zaveda dejstva ali pa je že vsaj slišal o tem, da je Springer-jev šov zrežiran, kajti izredno težko je verjeti, da bi celo samemu Springerju uspelo najti takšne idiote, kot jih gosti v svojem šovu, čeprav sam sicer zatrjuje, da petindevetdeset procentov šova ni reži-ranega, da je torej petindevetdeset procentov tistih oslarij resničnih, pa vendar se zdi že skoraj znanstvena fantastika, da bi res vse skupaj bilo resnično, se pravi, nezaigrano, kljub temu torej, da se zaveda lažnosti Jerryja, ga to očitno nič ne moti. V redu. Četudi torej veste ali pa vsaj slutite, da je vse skupaj velik nateg, pa vas to vsekakor ne odvrne od bolščanja v ekran. In se- veda vas tudi ne odvrne od tistega deloma privoščljivega, deloma nagajivega hehetanja in muzanja ob norijah, ki ste jim priča. Tukaj gre verjetno za tisti znani element privoščljivosti, ki je eden ključnih gradnikov slovenskega nacionalnega karakterja. To sicer mnogim ni všeč, tako da se na vse pretege trudijo, da bi ta konstitutivni člen pri našem karakterju nekako pripravno prezrli, a vendar, temu se pač ne da izogniti. Takšni pač smo, če nam je všeč ali ne. Kar malo poglejte, na kakšen način ljudje gledajo Springerja, kakšne face zraven pokajo ter kako kar nekako brstijo od pričakovanja in firbčnosti, na kakšen način bo dekle svojemu fantu povedala, da ga vara z njegovim bratom, ki potem, ko pride na oder, temu dekletu pove, da ni edina, s katero skače v posteljo, ampak da tu in tam skoči v posteljo še z njeno mam,o. Nakar se začne masovni prepir, vsi se nekaj derejo in kričijo drug prek drugega, Jerry pa se samo zadovoljno muza, tu in tam navrže kakšno mastno in cinično pripombo (v tem je pravi mojster, kar pa glede na to, da je vse skupaj skoraj stoprocent-no zrežirano vnaprej in se ima torej čas pripraviti vnaprej, niti ni tako impresivno) ter zadovoljno posluša, kako mu denarci polnijo že itak polne žepe. Cink, cink, cink. Ja, to je v grobem vse. Ampak, da ne boste mislili, da je Jerry bedak. Napaka. Ravno nasprotno. Jerry je pameten ko hudič. Vsa ~ast. To~no ve, kaj mora narediti, kako se mora obnašati, kaj kje reči, katere "goste" pripeljati in tako dalje. Jerry je hudo pameten mož. Ve, kaj bo vžgalo. Kaj zažiga. Kaj podžiga. Tako njegove oboževalce kot tudi njegove goreče nasprotnike, ki polni morale udrihajo po njem. Ve, da v današnjem svetu zabave premineš, če se o tebi ne govori. Če nisi stalno prisoten v medijih. In ve, da tudi veliko tistih, ki ga v javnosti kritizirajo, skrivoma poškili proti televiziji, ko se na njej rola njegov šov. Predvsem pa Jerry ve, kaj večina tv publike hoče. Hoče akcijo, škandale, smešne stvari o seksu, zraven katerih se lahko hahlja. Hoče priokus po prepovedanem. Ja, vse to Jerry ve. Njegov šov ni toliko provokacija kot vse prej nekaj drugega. Če za trenutek odmislite svoja čustva do tega šova in do Springerja, potem boste videli, da je njegov šov v bistvu neke vrste ogledalo in preizkusni kamen naše družbe. Če v tem ne vidite tega, potem obstaja velika možnost, da je to zaradi tega, ker vam pač ni všeč tisto, kar bi lahko videli, če bi pogledali v to zrcalo. Ko boste naslednjič gledali Sprin-gerja, bodite pozorni na to. Morda se boste kaj naučili o sebi in o družbi. Morda. Kajti če na vse skupaj gledate kot na en velik nonsens, imate tudi prav. To je pač Springer. Gregor Alič "Interesi za najemanje kreditov ne dosegajo na{e možnosti podpore. Razumem bojazen ljudi, menim, da gre za zdravo kmečko logiko in zdravo razmi-{ljanje ljudi, saj prekomerno najemanje kreditov ali najemanje kredita brez pravega programa pomeni smrt za gospodarstvo," dodaja Franc Kekec. Podjetnike, sodeč po zadnjem srečanju, najbolj moti, ker banke za garancijo zahtevajo nepremičnine, podjetniki pa, kot dodaja avtor strategije podjetni{tva Ja- nez Pičerko, menda ne veljajo za hazarderje. Župan Franc Kekec se je ob koncu srečanja sestal {e z av-toprevozniki v občini, ki se spra{ujejo, kako bodo uredili z zakonom predpisana parkiri-{ča za svoja vozila. Župan je predlagal skupno parkiri{če v obrtni coni Novi Jork, avtopre-vozniki pa bodo sedaj preučili svoje možnosti in se temeljiteje seznanili z zakonodajo. ak BANKE IN BANČNIŠTVO S PTUJSKIMI BANČNIKI PRED SVETOVNIM DNEVOM VARČEVANJA Tolar na tolar - do evra V zadnjih desetih letih se je število bank na Ptujskem izredno povečalo. Nova KBM, prva banka, ki je delovala na tem območju, se je soočila z veliko konkurenco, še vedno pa ima prevladujoč tržni delež. Rezerve v tržnem deležu ni, posamezna banka lahko raste in povečuje svoje delež le na račun zmanjšanega obsega poslovanja druge banke. Po cenah bančnih storitev in obrestnih merah so vse banke približno enako ugodne. Tržni boj lahko bijejo predvsem v kvaliteti storitev in odnosu do komitentov. Predvsem pri manjših bankah je že tako, da ima lahko vsak komitent tudi že osebnega bančnika. Pred svetovnim dnevom varčevanja smo obiskali osem bank na Ptujskem. NOVA KBM, D.D., MARIBOR, PODRUŽNICA PTUJ Banka z največjim tržnim deležem na Ptujskem in Ormoškem Podružnica Nove KBM, d.d., Maribor na Ptuju je z več kot 50-odstotnim deležem prevladujoča banka na Ptujskem in Ormoškem. 137 delavcev, ki jih odlikujejo visoka strokovnost, dolgoletne izkušnje in tradicija na področju bančništva v tem okolju, je organizacijsko razporejenih v štirih ekspoziturah in devetih agencijah. Podružnica je univerzalna, kar pomeni, da opravljajo vse vrste bančnih poslov na aktivni in pasivni strani ter tudi nevtralne bančne posle. Zaradi velikega števila bank na tem območju, devet jih je, je kvantitativnih prednosti v ponudbi, kot so cene bančnih storitev, obrestne mere, po besedah direktorja podružnice Vlada Vadlje zelo malo. Tržni boj je mogoč predvsem na t.i. "mehkih" delih bančne de- Vlado Vadlja, univ. dipl. oec. Abanka d.d. Ljubljana WWW.ABANKA.SI PROMOCIJA VARČEVANJ OB Akcija promocije vaixevanj ob mednarodnem dnevu varčevanja zajema: • Z namenom pridobitve novih varčevalcev banka podari prvim 500 varčevalcem rentnega varčevanja 5000 SIT • Prav tako podari prvim 500 varčevalcem dolgoročnega namenskega varčevanja nad 2 Wesecev pri sklenitvi varčevanja, 5.000,00811; • Prvih 1.000 novih varčevalcev otroškega varčevanja prejme eno izmed daril. Mladi varčevalec si izbere darilo: Komplet Harry Potter*î»Medvedek v škatli<«Ježka dvojčka javnosti. Pri tem ima v mislih predvsem dostopnost komitentom, prijaznost osebja, urejenost osebja in prostorov, komunikativnost in individualno obravnavo komitenta, aktivni pristop do komitenta namesto pasivnega, hitrost pri uslugi in podobno. To so klju-~na podro~ja skritih rezerv, in da jih bodo obrnili sebi v korist, se bodo poslužili dodatnega izobraževanja, izpopolnjevanja in oblikovanja ustreznega odnosa do komitentov. "Poskrbeti moramo, da bomo vzpostavili tak sistem, ki bo omogo~il, da bomo od-li~nejši od drugih. Posebej je to pomembno v obdobju, ko z reformo pla~ilnega prometa in prenosom pravnih oseb v banke dobivamo nove tržne priložnosti. Transakcijski ra~uni komitentov odpirajo nove ravni sodelovanja, od nas pa je odvisno, kako bomo to priložnost izkoristili," poudarja Vlado Vadlja. Poglavitni cilj Nove KBM na Ptuju ostaja ohranitev in zmerna rast tržnega deleža. Kot izziv sprejemajo pove~a-nje tržnega deleža pri pravnih osebah na obmo~ju Ormoža. Novo dimenzijo v kvaliteto poslovanja banke pa prav gotovo prinaša privatizacija banke, je prepri~an Vlado Vadlja. NOVA LJUBLJANSKA BANKA, D.D., PODRUŽNICA PTUJ Glavnina naložb v malo gospodarstvo in Talum Podružnica NLB na Ptuju je bila odprta 10. maja 1993. Ob odprtju je imela 17 zaposlenih, v osmih letih pa se je njihovo {tevilo povzpelo na 41; v Ormožu so odprli poslovalnico, v Super mestu na Ptuju pa bančno trgovino. Podružnica je univerzalnega tipa, opravlja celotno paleto Želite kupiti novo stanovanjsko opremo, avto, računalnik...? Bi radi varčevali za otroke, vnuke...? Želite že danes zagotoviti otrokom možnost šolanja in študija? Že sedaj mislite na varno prihodnost ob upokojitvi? Kupujete nepremičnino, pa niste privarčevali dovolj? modro varčevanje trajanje varievanja 1 do 5 let najmanjši mesečni polog 5.000 tolarjev obrestne mere 1. leto 3,55 % 2. leto 4,15 % 3. leto 4,45 % 4. leto 4,75 % 5. leto 5,45 % posebne ugodnosti • možnost napovedi prekinitve varčevanja po enem letu, odpovedni rok je 91 dni • sklenitev varčevanja mogoča prek Teledoma ob končanem varčevanju • izplačilo v enkratnem znesku • v 6 mesecih možnost najema posojila za nepremičnine (če je varčevanje trajalo najmanj 3 leta) O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Ptuj, Prešernova ul. 6 Poslovalnica Prešernova, tel.: 02 787 04 44 Izpostava Super mesto, tet: 02 748 02 70 Poslovalnica Ormož, tet: 02 740 27 84 Mag. Franc Visenjak bančnih storitev za pravne in fizične osebe. Svoje aktivnosti usmerja predvsem v razvoj malega gospodarstva in v zadnjem času v Talum. Že vsa leta od ustanovitve sodeluje pri uresni~evanju ob-~inskih razvojnih programov novonastalih ob~in na Ptujskem, predvsem na podro~ju ugodnejšega kreditiranja obrestnih mer. Najbolj pa je podružnica pridobila na pomenu lansko leto, ko so ji zaupali sodelovanje pri izvedbi sin-diciranega kredita za drugo fazo modernizacije proizvodnje primarnega aluminija v Talumu. Gre za najve~jo investicijo v proizvodnjo v zadnjih desetih letih v Sloveniji. "Ta projekt je tudi s strokovno-organizacijskega pogleda izrednega pomena za podružnico. V tem primeru so sredstva za izvedbo projekta združile poleg doma~ih tudi tuje banke, zato je bilo potrebno vklju~iti tudi veliko strokovnj akov iz celotne Nove Ljubljanske banke," poudarja mag. Franc Visenjak, direktor podružnice NLB, d.d., Ljubljana na Ptuju. Želja ptujske podružnice NLB je, da bi v tem okolju in v Ormožu razvijali sodobne tržne poti, da bi zniževali stroške poslovanja, komitentom zagotavljali kar najkvalitetnejši ban~ni servis in bili pripravljeni na izzive konkurence. Blaginja posameznika in družbe lahko temelji le na pametnem var~evanju, je pogovor sklenil direktor podružnice NLB na Ptuju mag. Franc Visenjak. SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA, D.D., LJUBLJANA - POSLOVNA ENOTA PTUJ V ospredju kvaliteten bančni servis Slovenska zadružna kmetijska banka, d.d., Ljubljana, je s svojo poslovno enoto na Ptuju prisotna od leta 1993, na lokaciji v Trstenjakovi 1 pa od decembra 1996. Ima kratko, toda bogato tradicijo, predvsem na področju zadružništva, kmetijstva in celotnega agroživilstva. Je vseslovenska univerzalna banka, ki sodeluje z vsemi panogami gospodarstva, kar potrjujeta tudi njena lastniška struktura in naložbena dejavnost. V ptujski poslovni enoti Slovenske zadružne kmetij -ske banke je zaposlenih osem bančnih delavcev, ki jih vodi Violeta Zemljič. Trudijo se, vsakemu svojemu kominten-tu zagotoviti svojega bančnika, ki mu zna v največji možni meri prisluhniti in svetovati. Prijaznost in dobra usluga sta odliki, ki ju izpolnjujejo v okviru zagotavljanja celotne ponudbe bančnih storitev za fizične in pravne osebe. V za- Violeta Zemlji~ dnjem obdobju pri poslovanju s prebivalstvom vse bolj stopa v ospredje ponudba na podro-~ju investicijskega ban~ništva in poslovanja z vrednostnimi papirji, kjer si je banka kot celota ustvarila velik ugled. "V zadnjih treh letih smo bili uspešni pri pridobivanju novih komitentov. Naša prednost je mogo~e v tem, da smo majhni in da se vsakemu komitentu, ne glede na velikost poslov oziroma prihrankov, enakovredno posve~amo," poudarja Violeta Zemlji~. Samostojnim podjetnikom svetujejo glede poslovanja, obresti, naložb in drugega, kar je pomembno za njihovo uspešno poslovanje. Vsak komitent, ki si želi njihovih storitev, jih lahko kadarkoli pokli~e, ~e je le mogo~e, ga bodo sprejeli še isti dan, sicer pa zagotovo v dveh dneh. ABANKA, D.D., LJUBLJANA, EKSPOZITURA PTUJ Dolgoletne izkušnje doma in na tujem Abanka, d.d., Ljubljana je Irena [ic vseslovenska banka z dolgoletnimi izku{njami na področju domačega in mednarodnega poslovanja. V lanskem letu je imela najhitrej{o rast bilančne vsote med slovenskimi bankami in ustvarila 2 milijardi 165 milijonov tolarjev dobička. Najpomem-bnej{a strate{ka lastnica Abanke je Zavarovalnica Triglav Ljubljana, s katero bo v okviru sprejete strategije razvijala bančno - zavaroval-ni{ki koncept poslovanja. Ekspozitura Abanke na Ptuju, ki posluje v sodobno opremljenih prostorih v centru Drava, je ena od sedmih ban-~nih poslovalnic v okviru glavne podružnice Maribor, ki s svojim poslovanjem pokriva severovzhodni del Slovenije. Ekspozitura ni ve~ klasi~na enota, pa~ pa ponuja najširši spekter razli~nih finan~nih storitev za ob~ane, samostojne f/ SLOVENSKA ZADRUŽNA ^ KMETIJSKA BANKA d.d. PE 2250 Ptuj, Trstenjakova 1, Ptuj tel.: +386(02) 778-76-11, fax.: +386(02) 772-92-11 http: // www.szkbanka.si. e-pošta: info@szkbanka.si ALI VAM TRENUTNI IZDATKI POVZROČAJO FINANČNE TEŽAVE? NE SKRBITE! V SLOVENSKI ZADRUŽNI KMETIJSKI BANKI VAM JIH BOMO POMAGALI TAKOJ RAZREŠITI! PO IZREDNO UGODNIH POGOJIH NUDIMO VSE VRSTE POTROŠNIŠKIH KREDITOV! Obiščite nas osebno ali pokličite po telefonu: Ptuj, Trstenjakova 1, tel.: 02/778 76 11, Maribor, Gregorčičeva 17, tel.: 02/252 56 47, Murska Sobota, Lendavska 20, tel.: 02/523 18 30 PRAVA BANKA ZA DOBRE GOSPODARJE BANKE IN BANČNIŠTVO podjetnike in podjetja. "Poslovanje z občani vključuje odprtje in vodenje tekočega računa, deviznega računa, devizne knjižice, nakup in prodajo tujih valut, izdajo plačilnih kartic, plačevanje mesečnih obveznosti preko trajnih nalogov, nakup in prodajo vrednostnih papirjev, ponudbo tolarskega in deviznega varčevanja, otroškega varčevanja, razrednega varčevanja ter dostopna posojila za različne namene. Širok spekter storitev ponujamo tudi samostojnim podjetnikom in malim podjetjem. Obseg bančnih poslov v enoti stalno narašča, ponudbo dopolnjujemo z novimi storitvami klasičnega in elektronskega bančništva, svetovanjem ter z osebnim bančnikom," je povedala Irena Šic, vodja ekspoziture Aban-ke, d.d., Ljubljana na Ptuju, ki je prepričana, da bo njihov prijetni kolektiv prepričal tudi druge, ki še niso njihovi komitenti, da so resnično banka prijaznih in podjetnih ljudi. SKB BANKA, D.D., LJUBLJANA, EKSPOZITURA PTUJ Za varne, kvalitetne in konkuren~ne ban~-ne storitve SKB Banka, d.d., Ljubljana, od leto{nje pomladi sodi v ban~no skupino Société Générale. Z mrežo 58 poslovalnic, med katere sodi tudi ekspozitura v Trstenjakovi 2 Silva Vičor na Ptuju, je tretja največja banka v Sloveniji. Ekspozitura opravlja komercialne bančne storitve za podjetja, samostojne podjetnike in prebivalstvo. Na Ptujskem in {ir{e je prisotna na gospodarskem in negospodarskem podro~ju, njene storitve ko- risti ve~ kot 1500 ob~anov in več kot 100 samostojnih podjetnikov s tega območja. Skladno s strategijo banke in zastavljenimi cilji uspešno prenašajo plačilni promet pravnih oseb z agencije na banko. V prvem polletju letos so odprli 21 transakcijskih računov za podjetja. Več kot polovica se je odločila za elektronski način poslovanja s svojim računom. Strankam nudijo posebne konkurenčne storitve na področjih financiranja poslovanja podjetij (posebna ponudba deviznih kreditov in "vročega denarja") in kreditiranja občanov (stanovanjski krediti), pri naložbah prostih denarnih sredstev podjetij in občanov (tolarski in devizni depoziti, kratkoročni in dolgoročni, posebna ponudba obrestnih mer za tolarske depozite prebivalstva), pri kartičnem poslovanju ter v ponudbi za otroke in mladino (SKB Papi in MEGA račun). "Ptujska ekspozitura SKB banke bo v prihodnjih letih skladno s poslovno politiko še širila svojo ponudbo storitev. Strankam si bomo prizadevali nuditi ne le varne, kvalitetne in konukrenčne storitve, temveč jih bomo skušali oblikovati glede na njihove potrebe in zahteve, prav tako tudi okolja, v katerem poslujemo," je še povedala vodja espozitu-re SKB Banke na Ptuju Silva Vi~ar, vodja SKB banke, d.d., Ljubljana, ekspoziture Ptuj. KREKOVA BANKA, D.D., MARIBOR -POSLOVALNICA PTUJ Banka s posluhom za ~loveka Pred dvema letoma se je trinajstim poslovalnicam Krekove banke po Sloveniji pridružila tudi poslovalnica na Ptuju, ki je danes peta banka po ugledu in kakovosti storitev v Sloveniji. "Ptujčani in okolica so dolgo pričakovali naš prihod, dobri rezultati našega poslovanja pa dokazujejo, da nam ljudje in podjetja zaupajo. Zadnji rezultati raziskav neodvisnih institucij kažejo, da zasedamo Aleš Viher peto mesto med bankami v Sloveniji po ugledu in kakovosti storitev. Temelj našega dela so strokovne odločitve, dosledno pa jim dodajamo še moralno komponento, ki temelji na Krekovi ideji in krščanskih vrednotah. Na ta način našo široko ponudbo vseh bančnih storitev prilagajamo osebnim potrebam ljudi, če želijo, jim svetujemo tudi na domu," je o delu poslovalnice Krekove banke na Ptuju na kratko povedal Ale{ Viher, vodja poslovalnice Krekove banke, d.d. Maribor na Ptuju. V oktobru, mesecu varčevanja, so že utečeno in za ljudi prijazno ponudbo in poslovanje obogatili z omejeno ponudbo ugodnih posojil z devizno klavzulo. "S prvim januarjem 2002 v bankah zaradi uvajanja evra ne bo več mogoče varčevati v obstoječih tujih valutah držav evropske monetarne unije (marke, šilingi ...). V Krekovi banki vam bomo do konca februarja leta 2002 vaše prihranke v tujih valutah, ki jih boste prinesli v banko in položili na račun, brezplačno zamenjali v evropsko valuto," je še povedal Aleš Viher. HRANILNO - KREDITNA SLU@BA KMETIJSKE ZADRUGE PTUJ Komitent si zasluži najboljšo storitev Zadružna hranilnica s sedežem na Novem trgu 12 na Ptuju, kjer je tudi uprava zadruge, je finančna institucija, ki jo je Kmetijska zadruga Ptuj ustanovila leta 1990, čeprav korenine te dejavnosti v bistvu segajo daleč nazaj. Delujejo tudi preko blagajni{kih mest, vseh je ▼ SLOVENSKA ZADRUZNA KMETIJSKA BANKA d.d. PE 2250 Ptuj, Trstenjakova 1, Ptuj tel.: +386(02) 778-76-11, fax.: +386(02) 772-92-11 http: // www.szkbanka.si. e-pošta: info@szkbanka.si POTREBUJETE DOBER BANČNI SERVIS? V SLOVENSKI ZADRUŽNI KMETIJSKI BANKI VAM NUDIMO: - VODENJE TRANSAKCIJSKIH IN DRUGIH VPOGLEDNIH RAČUNOV - PLAČILNE KARTICE ACTIVA EUROCARD/MASTERCARD IN ACTIVA MAESTRO - RAZNE OBLIKE TOLARSKEGA IN DEVIZNEGA VARČEVANJA - KREDITE PO MERI POSAMEZNEGA KOMITENTA - OPRAVLJANJE PLAČILNEGA PROMETA V DRŽAVI IN TUJINI - VSE STORITVE V ZVEZI Z MENJAVO TUJE GOTOVINE V NOVO VALUTO EVRO Obiščite nas osebno ali pokličite po telefonu: Ptuj, Trstenjakova 1, tel.: 02/778 76 11, Maribor, Gregoríiíeva 17, teL: 02/252 56 47, Murska Sobota, Lendavska 20, tel.: 02/523 18 30 PRAVA BANKA ZA DOBRE GOSPODARJE {tirinajst, z njimi pa lokacijsko pokrivajo vso območje nekdanje občine Ptuj. "Danes lahko rečemo, da sodi ta finančna organizacija med manjše butične banke, ki uspešno opravljajo svojo dejavnost," je uvodoma povedal Bojan Rus, univ. dipl. oec., vodja finančno - računovodskega sektorja in hranilno-kreditne službe Kmetijske zadruge Ptuj. Za svoje komitente opravljajo večino storitev, kot jih opravlj aj o velike banke (zbiranje sredstev, kreditiranje, posredovanje), razen deviznega poslovanja. Stranke so večinoma poslovni partnerji oziroma kooperanti zadruge, pa tudi drugi občani. S ponudbo Bojan Rus, univ. dipl. oec. in revizor je HKS primerljiva z večjimi bankami, v nekaterih segmentih so tudi boljši. Njihova temeljna prednost pa je morda v tem, da so majhni, poudarja Bojan Rus, kar jim omogoča prilagajanje in izvajanje kvalitetnih storitev ter svetovanje v pravem pomenu besede, ne samo na deklarativni ravni. Vseh komitentov imajo 9600, bilančna vsota znaša okrog milijardo tolarjev. Pred bližnjim svetovnim dnevom varčevanja je Bojan Rus povedal, da mora biti varčevanje zdrava opredelitev vsakega posameznika in družbe kot celote, hkrati pa ne bi smelo biti samo sebi namen. BANKA KOPER, D.D., POSLOVALNICA PTUJ Banka z izrazitim vseslovenskim zna~ajem "Smo banka z ve~ kot 40-letnimi izku{njami in v prihodnost usmerjenim znanjem. Na Slovenskem trgu na Ptuju je leta 1996 pri~ela poslovati M banka Ljubljana, v letu 1999 pa je pri{lo do njen združitve z Banko Koper. K poslovalnici Ptuj spadajo agencije v Ormožu, Lenartu in Gornji Radgoni. Poslovalnica in agencije opravljamo vse vrste ban~nih in finan~nih poslov za pravne in fizi~ne osebe. Banka Koper je lastnik licence do-ma~e pla~ilne kartice Activa. Smo banka s prevladujo~o vlogo in tržnim deležem na domicilnem obmo~ju (Primorska in Notranjska) in banka z izrazitim vseslovenskim zna~ajem. V celi Sloveniji imamo 25 poslovalnic," je Banko Koper, d.d., predstavila vodja ptujske poslovalnice Danica Ranfl. V Banki Koper se zavedajo pomena malega gospodarstva. Danica Ranfl, univ. dipl. oec. V sodelovanju z Evropsko banko za obnovo in razvoj in programom Phare so pripravili izredno ugodno ponudbo kreditov v tuji valuti in kreditov z valutno klavzulo za samostojne podjetnike, mala in srednje velika podjetja. Aktivno so se odzvali na reformo pokojninskega sistema. Pripravili so lastno ponudbo dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katero želijo zavarovancem omogočiti varno naložbo in kakovostno dodatno pokojnino. Prenos plačilnega prometa v banko je dobro zaživel, trudijo se, da bi dobili nove komitente in odprli nove transakcijske račune. Tudi elektronsko bančništvo se vse bolj razvija z novimi oblikami. "Naše želja je še povečati obseg poslovanja in okrepiti pozicijo med najupešnejšimi slovenskimi bankami," je dodala Danica Ranfl, vodja poslovalnice Banke Koper na Ptuju. Majda Goznik Foto: Črtomir Goznik Danes skrbite zanj in nekoč bo on skrbel za vas. Ali pa tudi ne. Najbolje je, če za svojo prihodnost poskrbimo sami. Z rentnim varčevanjem Nove KBM laliiio zagotovite sončna, varna in bogata Leta sebi aLi svojim bLižnjim z dodatno pokojnino, štipendijo za prijaznejši in brezskrbnejši študij,... V Novi KBM vam namreč ponujamo rentno varčevanje z dobo od 3 do 30 Let, z enkratnim aLi obročnim vplačiLom, Rentno varčevanje v tolarjih ali tujih valutah ter z enkratnim izplačilom ali izplačilom v obliki mesečnih rent. Oglasite se v eni od naših enot in bančni strokovnjaki bodo prav gotovo našli takšno obliko rentnega varčevanja, ki vam bo ustrezala. Več informacij z izračuni pa boste našli tudi na naši spletni strani www.nkbm.si. .Nova KBMd ORMOŠKA STRAN ORMOŽ / STO LET SLOVENSKE SOLE NA HARDEKU Naših sto let še ena pomembna razstava je v teh dneh na ogled občanom občine Ormož: v avli občine so v petek, 19. oktobra, predstavili zbornik Naših sto let in odprli razstavo Sto let slovenske šole na Hardeku. Obiskovalce je najprej pozdravil Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, zbornik Naših sto let je predstavil glavni urednik Janko Sever, o razstavi pa je govorila avtorica etnologinja Pokrajinskega muzeja Ptuj Nevenka Korpic. Zbrane je pozdravil tudi ravnatelj osnovne šole Bojan Burgar, razstavo pa je odprl župan Vili Trofenik. Kulturni del programa so izvedli pevci pevskega zbora iz osnovne šole in Maja Frangež, ki je zaigrala na citre. Program je povezoval Peter Kiric. Razstava Sto let slovenske Odprtje razstave 100 let slovenske šole na Hardeku; govori župan Vili Trofenik. Foto: Štefan Hozyan šole na Hardeku je nastajala dva meseca, gradivo pa je avtorica crpala iz kronik osnovne šole, saj je OŠ Ormož ena redkih na tem področju, ki ima ohranjene vse kronike od ustanovitve leta 1901. Tudi sicer je to ena najstarejših šol. V takratnem času je bila na tem območju še toliko pomembnejša, saj je bila središče kulturnega življenja. Velik pomen je imela že sama ustanovitev slovenske šole. Na razstavi je na ogled gradivo zasebnih zbiralcev, ki so jih za to priložnost z veseljem odstopili, veliko pa je shranjenega tudi v Zgodovinskem arhivu na Ptuju. Maketa je nastala v sodelovanju z učiteljem tehnične vzgoje na osnovni šoli Darkom Špacapanom. Razstava bo na ogled do 1. decembra, po besedah avtorice pa bodo morda del preselili v prostore osnovne šole ali pa kar vso v prostore ormoškega gradu. Zagotovo bi bilo tam primerno mesto za predstavitev tako pomembne zgradbe -hardeške lepotice, kot jo imenujejo domačini. V osnovni šoli Ormož je po končani otvoritvi razstave potekalo srečanje nekdanjih in sedanjih učiteljev na tej šoli. Mateja Hržič IVANJKOVCI / SREČANJE STAREJSIH KRAJANOV Prijeten dan spominov Minuli konec tedna se je iztekla še zadnja prireditev v okviru praznika krajevne skupnosti Ivanjkovci. V kulturnem domu v Ivanjkovcih so se srečali krajani, starejši od 70 let. Prireditev je letos potekala nekoliko prej kot ponavadi, pa vendar že malce izven praznovanja, saj so počakali na iztek trgatev. Starejši so se zbrali ob 10. uri. Od 220, kolikor jih je v KS Ivanjkovci starejših od 70 let, se jih je zbralo okoli 100. Kulturni program so izvedli pevci pevskega zbora Ivanjkovci pod vodstvom zborovodje Branka Fifnje ter malčki iz ivanjkov-skega vrtca, ki so zapeli ter razveselili ostarele. Predstavili ORMOZ / TEŽAVE PODJETJA TEKSTIL PLETILSTVO PROSENJAKOVCI Delavci na prisilnem dopustu Matično podjetje Tekstil Pletilstvo Prosenjakovci s svojimi podružnicami v Ormožu in Križevcih je že nekaj časa v velikih finančnih težavah. Podjetje dolguje bankam in upnikom veliko več, kot znaša realna vrednost njegovega kapitala. Tudi dela ni, zato je večina delavcev na dopustu. Včeraj so se delavci zbrali na zboru v Prosenjakovcih, tam je bilo tudi vodstvo podjetja z direktorjem Darkom Gjerekom in župan občine Moravske Toplice in Prosen-jakovci Franc Cipot. Vendar pa delavcem niso predstavili pravih rešitev, le malo upanja je zanje nakazal tudi novi direktor, ki to delo opravlja šele od letošnjega junija, zato mu delavci ne pripisujejo tolikšne krivde kot prejšnjemu direktorju Ernestu Oeriju. Obrat v Ormožu, v katerem je bilo zaposlenih 85 delavcev, je zaprt že od minulega petka. Delavci so že štirinajst dni na dopustu, vodstvo podjetja pa jim še vedno dolguje plače za tri mesece in potne stroške za šest mesecev. Veliko se jih je v tem času že znašlo na Zavodu za zaposlovanje; nekaterim so se namreč pogodbe iztekle 15. oktobra, nekaterim pa se iztečejo konec tega meseca oziroma 1. novembra. Kaj se bo s tistimi, ki imajo pogodbe za nedoločen čas, zgodilo po tem, ne vedo. Na včerajšnjem zboru so se odločili, da bodo počakali do 5. novembra, ko naj bi jim podjetje izplačalo akontacijo v višini 30.000 sit za avgustovske plače. Če se to ne bo zgodilo, bodo tega dne v Prosenja-kovcih in tudi v enotah v Križevcih in Ormožu delavci pričeli stavkati. Ali bo stavka delavcem, med katerimi je veliko invalidov, zares prinesla kaj dobrega, bomo tako kmalu videli, kako hitro pa bo ta čas minil za delavce, ki so se znašli doma, pa je že druga zgodba. so se tudi učenci osnovne šole Ivanjkovci z mentorico Ireno Cerovič, ki so se predstavili z zanimivim projektom Kako so se včasih ženili. Zahvalo nastopajočim in željo po čim boljšem počutju je vsem zbranim izrekel tudi predsednik sveta KS Ivanjkovci Franc Gorjak. Starejše občane so pogostili š toplim obedom, lahko pa so tudi nazdravili z odličnim vinom. Prijetno druženje se je zavleklo do poznih popoldanskih ur. Z veseljem so rekli kakšno besedo o starih časi, pritegnili pesmi ubranim pevcem in prisluhnili zvoku harmonike. Mateja Hržič HARDEK / RAZSTAVA DEL LIKOVNE KOLONIJE SVETI TOMAŽ 2001 Lui v,. pozni jeseni V razstavnem salonu Renault Ormož na Hardeku je v četrtek potekala slovesna otvoritev razstave likovnih del udeležencev Likovne kolonije Sveti Tomaž 2001. Miran Topolovec, direktor Renault Ormož, pozdravlja zbrane od odprtju razstave Luč v pozni jeseni. Foto: Štefan Hozyan Ljubiteljska likovna dejavnost je na območju občine Ormož potekala že pred letom 1985, tistega leta pa je postala del programa takratne Zveze kulturnih organizacij Ormož. Organizacijo likovnih kolonij je prevzelo prosvetno društvo pri Svetem Tomažu in to dejavnost vodi še danes. V vseh teh letih je nastalo več kot 170 umetnin, ki krasijo marsikateri dom in poslovni prostor. V salonu Renault so razstavljena dela, ki so nastajala decembra 2000 pod naslovom Luč v pozni jeseni in maja 2001 pod naslovom Nikoli več vojne po literarni predlogi Nevenke Čurin. Na tokratni razstavi so jih združili pod skupnim naslovom Luč v pozni jeseni. Dela so nastajala v Vinskem Vrhu pri Tiliki Ko-larič. Mentorica likovne kolonije je bila akademska slikarka Jasna Kozar, organizirali pa so jo Sklad za kulturne dejavnosti RS - območna izpostava Ormož, Osnovna šola Tomaž pri Ormožu in Prosvetno društvo Fran Ksaver Meško Sveti Tomaž. Razstavlja štirinajst slikarjev: Cecilija Bernjak, Elfrida Brenčič, Rok Dragarič, Aleksander Grego-rič, Ivo Lorenčič, Vilma Kac, Bojan Lubej, Alojz Makoter, Mihaela Omladič, Vida Rajh, Bohumil Ripak, Rozina Šebe-tič, Branko Zupanič in Oto Žnidarič. Dela bodo v razstavnem salonu Renault na ogled do 18. novembra. Na otvoritvi razstave prejšnji četrtek se je zbralo lepo število ljubiteljev likovne umetnosti. Najprej jih je pozdravil direktor podjetja Renault Ormož Miran Topolovec. Izzvenel pa je tudi kratek kulturni program. Med glasbo, ki sta jo na violini in saksofonu ob spremljavi Leona Laha izvedli Urška in Špela Orešnik, se je prepletala recitacija del pesnice Bine Štampe Žmavc. Razstavo je odprla Alenka Čurin Janžekovič, predsednica Prosvetnega društva Fran Ksaver Meško Sveti Tomaž, in se zahvalila vsem slikarjem in tistim, ki so pri izvedbi likovne kolonije kakorkoli pomagali. Mateja Hržič ORMOŽ / ZDRAVSTVENI DOM ISCE PACIENTKE Za tretjino zmanjšan ginekološki program V začetku tega meseca so Zdravstveni dom Ormož obvestili, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ukinja 30 odstotkov ginekološkega programa, ki poteka v Ormožu. Marca lani so v Zdravstvenem domu Ormož dobili ginekologinjo, ki je pri njih zaposlena redno. S pomočjo občine in podporo lastnih sredstev Zdravstvenega doma je dr. Lidija Kšivanek Goršič uspešno opravila specializacijo. Od leta 1969 so namreč prihajali v Ormož ginekologi iz Ptuja. Ginekologinja svoje delo opravlja šele kratek čas, kar je gotovo eden od razlogov, zakaj je premalo prijav zanjo. V tem času se je namreč prija- vilo 2965 pacientk, da pa bi zavod ohranil program v Ormožu, bi moralo biti prijavljenih vsaj 4000. Program je zato prestavljen na področje, kjer je na enega ginekologa prijavljenih več žensk kot v Ormožu. Vodstvo Zdravstvenega doma se je obrnilo na ustrezno komisijo v Ljubljano, vendar jim programa ni uspelo obdržati. Odvzem dela programa je sicer začasen in se lahko po določenem času vrne, če se bo število prijav h ginekologu povečalo do državnega povprečja. Na območju, ki ga pokriva Zdravstveni dom Ormož je okoli 7500 žensk, starejših od 13 let, te pa pri podatkih upošteva Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ormoški zdravstveni dom je zato pozval ženske, ki še nimajo izbranega ginekologa, naj to storijo čimprej, kajti v nasprotnem primeru se lahko namreč zgodi, da se bodo morale za ginekološko pomoč obrniti h ginekologu v Maribor, kamor je bilo prenešen del programa. Ojrf/f0j^ffl)fom ORMOŽ / OB DNEVU REFORMACIJE Občina Ormož in Gimnazija Ormož pripravljata občinsko proslavo ob Dnevu reformacije. Ta bo potekala v torek 30. oktobra ob 19. uri v Domu kulture Ormož. V programu bodo sodelovali dijaki Gimnazije Ormož in plesalci Plesne skupine Pandora. ORMOŽ / OB DNEVU MRTVIH Občinski odbor Zveze borcev Ormož pripravlja v sredo, 31. oktobra, ob 18. uri pri spomeniku žrtvam vojne v grajskem parku komemoracijo ob dnevu mrtvih. ORMOŽ / SREČANJE PODEŽELSKE MLADINE Ljudska univerza prireja danes ob 19. uri v svojih prostorih srečanje podeželske mladine. KOG / PRED SEJO SVETA Danes se bodo na svoji 22. redni seji v prostorih krajevne skupnosti sestali svetniki sveta Krajevne skupnosti Kog. Obravnavali bodo predlog za nadaljevanje krajevnega samoprispevka za obdobje 2002 -2007, podali terminski načrt sprejemanja proračuna za leto 2002 in spregovorili o aktivnostih na cesti Jastrebci ter ob spominskem dnevu KS Kog. ORMOŽ / PROJEKTNI TEDEN NA SOLI Prejšnji teden so učenci OŠ Ormož namesto rednega pouka imeli zanimiv projektni teden. Dva naravoslovna, dva kulturna in en športni dan, ki jih morajo opraviti med letom, so združili v projektni teden. Ves teden so tako sodelovali v zanimivih delavnicah, se družili v športu, ob kulturnih prireditvah ter v naravi nekoliko drugače, kot so navajeni pri pouku. Učenci so si znanje pridobivali na nekoliko drugačen način. V torek so učenci pripravili kulturni večer z lutkami, gledališčem in ljudskimi običaji v dvorani doma kulture. V torek, 30. oktobra, bodo v športni dvorani na Hardeku pripravili rokometni večer, pomerili se bodo starši in učenci. Potekale pa bodo tudi druge zanimive tekme, med drugim med bivšimi učenci OŠ Ormož — selekcija in RK Celje Pivovarna Laško. Po koncu športnih prireditev bo družabni večer. IVANJKOVCI / RAZISKOVALNO DELO Učenci Osnovne šole Ivanjkovci so v svojih raziskovalnih nalogah zelo uspešni. Prejeli so tudi že državno priznanje. Tudi v torek so se podali na raziskovalni potep. Učenci sedmega in osmega razreda so se odpravili v Ljubljano, kjer so raziskovali barje. Jutri pa bodo raziskovali nekoliko mlajši: popeljali se bodo na Ptuj in si ogledali muzej ter grad. MIKLAVŽ/ NARAVOSLOVNE DELAVNICE Učenci osnovne šole Miklavž so včeraj s svojimi mentorji sodelovali v naravoslovnih delavnicah. S pomočjo preprostih pripomočkov so izvajali poskuse, s katerimi so dokazovali zakonitosti kemije, biologije, matematike in tehnike. Dela so se lotevali v delavnicah in ob koncu svoje delo predstavili v pisni in ustni obliki. Preko igre so se prebijali do zanimivega in koristnega znanja, ob koncu pa so rezultate zbrali, jih primerjali in predstavili drug drugemu. Pripravili so tudi bilten, v katerem so zbrali podatke. Pri njihovem delu so jim pomagali mentorji, učitelji osnovne šole Miklavž in sosednjih osnovnih šol in drugi zunanji sodelavci. Predvsem pa je bilo pomembno druženje v malce drugačnih dejavnostih in dobra volja učencev pri nekoliko zahtevnejšem in zanimivem delu. Da vam bo še naprej toplo pri srcu ... PODLEHNIK / PASJA ZGODBA Dobrota otrok V torek (16. oktobra) zjutraj sta deklici Anja in Julija, učenki O[ Podlehnik, s konzervo v roki pristopili k tam-kaj{njemu domačinu s pro{njo, da jo odpre. Začudeno je pogledal, saj sta držali veliko konzervo s pasjo hrano. v kartonski škatli in postregli s Zgodbica, ki sta jo povedali, je zanimiva in priča o dobroti otroškega srca. Otroci so namreč našli majhnega kužka, starega morda kaka dva meseca. Že dan prej so ga videli v Podlehniku, po mnenju deklic ga je nekdo zapustil. Zjutraj naslednjega dne sta ga Anja in Julija znova našli, mu v garaži gasilskega doma postlali hrano. Psiček, čeprav majhen, je z veseljem zaužil ponujen zajtrk. Kakšna je njegova nadaljnja usoda, ne vemo, upamo, da je že našel topel dom in skrbnega gospodarja. Dobrota obeh deklic pa je vsekakor vredna javne pohvale. JB PTUJ / TRGATEV NA GRAJSKEM HRIBU y'mo kot navdih, uteha in resnica V petek, 19. oktobra, je na grajskem dvori{ču, kjer raste modra kavčina, in na grajskem hribu, kjer v mestnem in minoritskem vinogradu raste 1150 trsov renskega rizlinga, odmevalo od glasov veselih trgačev in pesmi Ptujskega kvarteta, ki sta jih občasno preglasila harmonikarja Lojze Klemenčič in Lojze Furjan. "Za renski rizling je mogoče reči, da je letošnja letina boljša od lanske. Pridelek pa je v največ- ji meri odvisen od vloženega truda in dela," je med drugim povedal vodja projekta ptujske- Vinska kraljica Jerneja Bratuša in ptujski župan Miroslav Luci sta {tirim dijakom 4. letnika Poklicne in tehni{ke kmetijske {ole Ptuj za vestno opravljeno delo v mestnem vinogradu podelila zahvale. Foto: Črtomir Goznik DORNAVA / 10 LET CVETLICARNE IN VRTNARIJE NARCISA Cvetje za praznike in vsak dan V ponedeljek, 22. oktobra, je cvetličarna in vrtnarija Narcisa iz Dornave 37 b, praznovala desetletnico delovanja. Že od začetka jo vodi strokovno izobražena cvetličarka ga. Irena Cigula, pri prodaji in vzgoji rož pa ji pomagajo vsi družinski člani - mož in trije sinovi ter vajenci in vajenke iz celjske cvetličarske {ole. V vrtnariji Irene Cigula v Dornavi Njihova ponudba je zelo obsežna, saj svetujejo pri izbiri sadik in zasaditvi le-teh, nudijo strokovno pomo~ in nasvete za za{~i-to in zdravljenje rastlin, ponujajo tudi sezonsko cvetje in aranžmaje za različne priložnosti, kot so božič, valentinovo, rojstni dnevi, obletnice, žalno aranžiranje in še mnoge druge. Ob dnevu mr- tvih pa imajo aranžmaje že sestavljene v obliki vzorcev, nakar se stranka lažje odloči, kateri ji ustreza. Na izbiro imajo tudi več vrst prsti, kompleten asortima substratov za pikiranje in presajanje sobnih in zunanjih rastlin ter obsežno ponudbo gnojil za dogno je-vanje. Jesen je ugoden čas za sajenje vrtnic; te imajo trenutno na zalogi v različnih barvah in oblikah: čajevke, mnogocvetne, gr-movnice in vzpenjalke. V zimskem času si lahko pri njih izberete veliko vrst lončnic iz lastne proizvodnje - od božičnih zvezd in ciklam do ve-čnic, trobentic in drugih. Obenem pa v zimskem času gojijo cvetje za pomlad, predvsem balkonsko cvetje. Ta proizvodnja se začne že v septembru, ko dobijo matične rastline, vzgojene kot brezvirusni material in namenjene za nadaljnje razmnoževanje. Imajo pa tudi posebno ponudbo, ki razveseljuje tako starejše kot mlajše in se imenuje presenečenje v balonu. Balon napihnejo in vanj vstavijo različne predmete, kot so na primer lončnice, šopki, plišaste igrače. Ti aranžmaji so posebej primerni za praznovanje rojstnega dne ali pa kakšne druge vesele priložnosti. V Narcisi pravijo, da se stranka vrne samo takrat, kadar je zadovoljna, zato je njihovo vodilo skladnost z zahtevami oziroma željami strank. Moški člani cvetličarske ekipe pa dokazujejo, da so tudi rože, ki jih zasadijo moške roke, enako kvalitetne in lepe kot tiste, ki jih zasadi nežnejši spol. PR CEKVENJAK / FESTIVAL NARODNOZABAVNE GLASBE letos ladnjii - prihodnje leto Klopotei v petek, 19. oktobra, zvečer je v dvorani doma kulture v Cerkvenjaku potekal 16. festival narodnozabavne glasbe. Organizirala sta ga Kulturno dru{tvo Jože Lacko Cerkve-njak in Radio Maribor. Na festivalu je nastopilo 14 ansamblov (Sicer iz Mengša, Slove-njegoriški kvintet, Franc Žerdo-ner s prijatelji, Modrijani, Zreška pomlad, Unikat, Spik iz Ljutomera, Lisjaki, Dinamika iz Ptuja, Bratje Gašperič iz Ptuja, Frajerji iz Vojnika, Show band Klobuk, Ansambel Primoža Založnika in Veseli Prleki). Ansambli so nastopili z lastno skladbo, ki še ni bila v konkurenci na nobenem od festivalov, in s skladbo, prirejeno po ljudskem izročilu — iz zakladnice ljudskih pesmi. Najboljše skladbe so prejele tri nagrade strokovne komisije, ki so jo sestavljali Urška Čop Bratje Gašperič so bili najboljši po mnenju strokovne komisije ga mestnega vinograda Andrej Rebernišek iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj. Ptujski župan Miroslav Luci se je zahvalil vsem, ki so med letom skrbeli zanj, posebno zahvalo za vestno delo pa je izrekel štirim dijakom 4. letnika Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj Zvonku @ampi, Mirku Janžekoviču, Marku Zadra-vcu in Aleksandru Muršiču, ki so med letom skupaj z mentorico trudili dati od sebe kar ajveč, da bi vinograd bogato obrodil. Ker ga Ptujčani negujejo s srcem, mu tudi suša ne more do živega, je med drugim povedal ravnatelj Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj mag. Vlado Korošec. Zbrane trgače modre kavčine Mestni viničar Ivan Skočir je bil eden glavnih trgačev modre kavčine in renskega rizlinga pa je nagovorila tudi slovenska vinska kraljica 2001 Jerneja Bratuša iz Ljutomera. MG Šmajgert, Boris Rošker, Damijan Kolarič, Darko Škrget in Ivo Ciani. Prvo mesto strokovne komisije je prejel ansambel bratov Gašperič za skladbo Spomin bo ostal, drugo mesto ansambel Modrijani s skladbo Mlinar, tretje pa ansambel Lisjaki s skladbo Hudo je, če mož ne sme. Nagrado za najboljšo priredbo skladbe po ljudskem izročilu je prejel ansambel Frajerji z Venčkom ljudskih. Komisija za izbor najboljšega besedila, ki so jo sestavljali Metka Ravnjak-Jauk, Asja Matjaž in Edvard Pukšič, je za najboljše besedilo izbrala pesmi Slamnata streha in Mlinar, obe besedili je napisal Franci Cernelč. Občinstvu v nabito polni dvorani doma kulture pa je bila najbolj všeč skladba Hudo je, če mož ne sme, s katero se je predstavil ansambel Lisjaki, drugo mesto je zasedla skladba Štrka sem povoza ansambla Špik, tretje pa Slamnata streha ansambla Unikat. Festival je vodila Smilja Baranja. Ob koncu festivala se je predsednica Kulturnega društva Cer-kvenjak Ana Zorman še posebej zahvalila pobudniku festivala in predsedniku organizacijskega odbora Francu Bratkoviču ter Edvardu Pukšiču. Organizatorji razmišljajo o spremembi imena drugega najstarejšega festivala v Sloveniji in napovedujejo, da se bo prihodnje leto imenoval Slovenjegoriški klopotec naro-dnozabavne glasbe Cerkvenjak 2002. Zmago Šalamun ... in vas ne bo zeblo v noge. EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE Naročila 24 ur na brezplačni telefonski številki 080 22 66 PTUJ / Z 31. SEJE MESTNEGA SVETA Za most denar je, dokumentov ni Puhov most, navezovalna cesta in gradnja ptujske obvoznice so postale že kar stalnice razprav na ptujskem mestnem svetu, še posebej v okviru pobud in vprašanj. Največ vprašanj v zvezi s tem sta na 31. seji sveta mestne občine Ptuj imela poslanca LDS Lidija Majnik in Emil Mesarič. Dodatno k temu pa so odprli še nekaj starih problemov, ki jih v tem okolju rešujejo že pet let. Predvsem se to nanaša na dokončno ureditev prostorov centra za interesne dejavnosti in mladinskih prenočišč. Vprašanja v zvezi s tem je v imenu svetniške skupine SDS postavil Rajko Fajt. Letošnja sezona je praktično zaključena in veliko mladih "svetovnih popotnikov" je verjetno odšlo mimo Ptuja. Posebej ga je zanimalo, kaj je bilo s strani mestne občine narejenega, da bi do realizacije prišlo. Ivan Vidovic, vodja oddelka za družbene dejavnosti, je povedal, da je 63-odstotni lastnik prenočišč država in da mestna občina mimo nje ne more pridobiti uporabnega dovoljenja in oblikovati razpisa za pridobitev najemnika. Za nakup glasbene opreme v vrednosti milijon tolarjev, ki je nujna za zagon prostorov CID, pa so našli rešitev v okviru rebalansa letošnjega proračuna, ki so ga na 31. seji sprejeli po hitrem postopku. Začasno so si ga sposodili pri postavki "dokumentacija za osnovne šole", vrniti ga morajo v okviru proračuna za leto 2002. Predstojnik skupne občinske uprave Stanislav Napast je na seji končno povedal, kje se zatika pri pridobivanju pogojev za gradnjo Puhovega mostu. Da še ne morejo razgrniti prostor-skoureditvenih pogojev za srednjeročni in dolgoročni plan, naj bi bila krivda v 800 pripombah, za katere še morajo pridobiti soglasja (ne gre samo za cesto in deponijo), vendar pretežni del soglasij na planske akte imajo, je poudaril. Soglasij še nimajo z ministrstva za kmetijstvo in ministrstva za okolje in prostor. Gre za obsežno gradivo, ki zajema sto strani obrazložitve in bo v naslednjih tednih odposlano. V skupni občinski upravi se trudijo s temi dokumenti trije delavci, če bo šlo vse po njihovih načrtih, bodo v januarju leta 2002 imeli pogoje za začetek izdelave lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Za pridobi- vanje dokumentacije za most je pri DARS v letu 2002 planiranih 200 milijonov tolarjev. Po programih naj bi bila idejna rešitev za most izdelana sočasno s sprejetjem planskih aktov, predvidoma pa v januarju leta 2002. To je tudi osnova za naročilo idejnega projekta, ki ga bo po dogovoru naročil DARS, občina pa lokacijski načrt. Do konca prihodnjega leta naj bi pridobili gradbeno dovoljenje, pričeli pa naj bi se tudi odkupi zemljišč. Začetek gradnje mostu s priključno cesto je predviden za leto 2003. Celotna investicija je vredna milijardo in dvesto milijonov tolarjev. Takšno pojasnilo je vzneje-voljilo poslanko Lidijo Majnik, ki je mislila, da je vsa krivda, da še ni vseh soglasij, v ministrstvih, kjer je že hotela posredovati. Potem ko se je seznanila z novimi dejstvi, je skupni občinski upravi predlagala, da se organizirajo tako, da rokov ne bomo zamudili; že sedaj bi namreč morali imeti vse potrebne dokumente, najkasneje pa do konca leta. O tem, kako daleč je mestna občina Ptuj s projekti in aktivnostmi glede izgradnje Pu-hovega mostu, se je na 30. seji podrobneje zanimal tudi Emil SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Konec "nedotakljivih" Minister za zdravje dr. Dušan Keber je zadnjič, ko so ga izrecno spraševali o kvaliteti slovenskih bolni{nic, izjavil, da bi se zdravil skoraj v vsaki izmed njih. Na videz visoka (in laskava) ocena slovenskega bolnišničnega zdravstva pa vendarle sugerira vtis, da torej vsi v Sloveniji že v startu niso enako zdravstveno oskrbljeni, da so nekatere zdravstvene ustanove - kljub vsemu - vendarle takšne, da jim tisti, ki bi jim moral najbolj zaupati in nas pravzaprav prepričevati o njihovi solidnosti, ne daje pozitivne ocene. Seveda bi lahko takoj dodali, da ministrovi izjavi absolutno manjka pojasnilo, zakaj je tako, in kategorična zaveza, da bo zadeve spremenil tako, da se on (in drugi) ne bomo bali zdravljenja v nobeni izmed slovenskih bolnišnic. Vsekakor pa je treba pozdraviti ministrovo odkritost in realno govorjenje tudi o neprijetnih straneh slovenskega zdravstva. Zelo lahko bi nas namreč ob takšnih in podobnih vprašanjih zavajal tudi z meglenimi odgovori in frazami, kot smo bili pogosto navajeni v preteklosti - in ne samo v zdravstvu NOV POGLED NA ZDRAVSTVO Minister dr. Keber je pravzaprav zaslužen za prodor nove miselnosti pri ukvarjanju z zdravstveno tematiko in problematiko. Čeprav se je mnogim ob začetku njegovega mandata zdelo njegovo vztrajanje pri spremembi naziva zdravstvenega ministrstva iz ministrstva za zdravstvo v ministrstvo za zdravje dokaj dlakocepsko in formalistično, se za to spremembo - kot vidimo zdaj - vendarle skriva nov pristop, v marsičem nova politika, ki v ospredje potiska skrb za zdravje in temu vendarle čedalje bolj podreja vsa organizacijska in druga vprašanja. Dr. Keber in njegova ekipa so s svojim novim ravnanjem pritegnili izjemno pozornost javnosti, "zdravstvo" pa niso več zgolj dolgovezna in nekonkretna besedičenja o (ne)racionalnostih v zdravstvu in o pomanjkanju zdravstvenega denarja. Ministru Kebru je zelo uspelo prepričati vlado, da je v času izrazito suhih proračunskih let vendarle priznala zdravstvu zahtevo po večjih finančnih sredstvih kot nekaj upravičenega in tudi zagotovila dodatne vire financiranja te dejavnosti. V takšnih razmerah ministru za zdravje ne preostaja nič drugega, kot da se tudi veliko bolj (samo)kritično uzre proti zdravstvu samemu. Če tega ne bi storil, bi kaj hitro izgubil marsikaj od svoje prepričljivosti (in popularnosti). Zaradi tega ni čudno, da se čedalje bolj pojavlja tudi med udeleženci ali celo iniciatorji razjasnje-vanj posameznih neprijetnih in konfliktnih epizod iz zdravstvenega dogajanja. Normalno in nujno je, da se kot minister za zdravje dr. Keber ne pojavlja zgolj kot nekakšen advokat in siceršnji zaščitnik zdravnikov in vsega, kar se dogaja v zdravstvu. Njegove dolžnosti so znatno širše, njegova skrb ni in ne more biti zgolj sektorsko delovanje, samo dobro počutje zdravnikov in ljudi, ki delajo v zdravstvu, ampak zdravje nasploh in še posebej položaj tistih, ki iščejo pomoč zdravstva. Za nekatere (tudi za tiste znotraj stroke) se morda zdijo šokantni in nesprejemljivi Kebrovi posegi v posamezne strokovne odločitve in s tem povezano "detroniziranje" posameznih izvedenskih komisij in njihovih mnenj. V resnici pa bi moralo biti vzpostavljanje vloge superkontrol in superre-vizij posameznih spornih strokovnih ocen in dejanj nasploh ena izmed stalnih pomembnih funkcij ministrstva za zdravje. Seveda upoštevaje vse vrhunske strokovne in etične kriterije. Skratka prav in nujno je, da ministrstvo tudi s svoje strani (če je potrebno) še dodatno skrbi, da se v javnosti odpravi kakršenkoli dvom o nenačelni familiarnosti in solidarnosti v zdravstvu ter prikrivanju napak in slabosti. Zdravniki in zdravstveni delavci sami bi morali biti najbolj zainteresirani, da se tudi v zdravstvu čim prej vzpostavijo kar najbolj različni kazalci zares kvalitetnega dela ali neodgovornega poslovanja. Zato bi morali tudi sami zahtevati, da se prizadevanja za drugačno vrednotenje zdravstva in zdravja povežejo tudi s sistematičnim in stalnim gibanjem za javno afirmacijo kvalitete in za prav tako javno diskvalifikacijo od kakršnegakoli slabega dela. Tako kot na vseh drugih področjih je tudi Mesarič. "Če je potrebno, se moramo tudi dvakrat tedensko peljati v Ljubljano, da ne bomo zamudili rokov glede Puhove-ga mostu, sicer bo denar odplaval po Muri, ne po Dravi," je še pristavila poslanka Lidija Majnik, ki tudi še ni dobila zahtevanih podatkov o programu prioritetnih vlaganj na področju kulture v mestni občini Ptuj, da bi jih lahko zagovarjala na ministrstvu za kulturo. Po njenem sta dva najpomembnejša projekta na tem področju dominikanski samostan in grajski kompleks. Rebalans letošnjega proračuna so ptujski mestni svetniki na ponedeljkovi seji sprejeli po hitrem postopku in z dvema amandmajema, ki sta ju predlagala svetniška skupina LDS in odbor za gospodarstvo. Po rebalansu proračun mestne občine Ptuj za letošnje leto obsega 3 milijarde 263 milijonov tolarjev. Največ razprave je povzročila nova postavka Biograd na morju v znesku 6,1 milijona tolarjev, ki pomeni stroške vzdrževanja objektov nekdanje počitniške kolonije. Gre za to, da je to skupni znesek, ki si ga bodo po sporazumu razdelile vse občine; za začetek je plačilo prevzela mestna občina Ptuj. Glede na števila vpra- šanja okrog Biograda bodo na predlog župana Miroslava Lucija o tem razpravljali v posebni točki na eni prihodnjih sej mestnega sveta. Na eni od prihodnjih sej naj bi svetniki po pričakovanjih dobili tudi odgovor na vprašanje Janeza Rožmarina o tem, koliko za najem poslovnih prostorov mestni občini dolguje podjetje Emona - Merkur. "Zadeve so zaskrbljujoče, trenutno še ne moremo ničesar povedati," je odgovoril župan Luci. MG Zahvala Spisek darovalcev finančnih sredstev, namenjenih diabetični ambulanti: 1. Sindikat KŽI KK Ptuj - Farma prašičev Draženci in sodelavci Tatjane Kumer namesto cvetja za pokojno Kristino Kumer 26.500,00 2. Sosedje Vičave 132 namesto venca za pokojno Kristino Kumer 28.000,00 Delavci bolnišnice Ptuj se za prispevana finančna sredstva iskreno zahvaljujemo. Hvala družbi Radio Tednik za brezplačno objavo imen darovalcev. Bolnišnica Ptuj v zdravstvu potrebna izrazitejša selekcija med dobrimi in slabimi. Upoštevaje to bi tudi od ministra za zdravje pri ocenjevanju bolnišnic (in drugih zdravstvenih dejavnosti) pričakovali še več konkretnosti, še več otipljivega navajanja negativnih, pa tudi pozitivnih ocen in opažanj. NEKAJ "POSEBNEGA" Seveda je res, da je zdravstvo nekaj posebnega, posebej pomembnega, lahko bi celo rekli vzvišenega. Glede na vse to se mnogi do te dejavnosti in ljudi v njej obnašajo še posebej spoštljivo, lahko bi rekli tudi s strahospoštovanjem. Generacije Slovencev so gojile (in v glavnem še vedno gojijo) poseben odnos do zdravnikov. Ob velikem zaupanju so jim ljudje pripravljeni spregledati (in odpustiti) marsikatero neprijetnost in tudi grdo ravnanje. Brez zlobe bi lahko rekli, da nekateri takšno naklonjenost pojmujejo kot svojo nedotakljivost in jo žal tudi na veliko zlorabljajo in je ne znajo prav ceniti. To kažejo na različne načine. Tudi tako, da pacientom ne namenijo prijazne besede, ki bi jim marsikdaj pomenila več kot kaj drugega. Žal ni malo takih med zdravniki in drugimi zdravstvenimi delavci, ki ne znajo več pozdravljati in odzdravljati na pozdrave pacientov. Ravnajo tako, kot da bi imeli opravek s stvarmi in ne z ljudmi, ki (upravičeno) pričakujejo od njih poleg znanja tudi veliko srčne kulture. Zato bi bilo prav, e bi na medicinski fakulteti in v drugih zdravstvenih šolah, pa tudi na ministrstvu za zdravje tej plati (ne) kvalitete zdravstvenih delavcev posvečali več pozornosti in to upoštevali kot sestavni del dobrega ali slabega dela posameznikov in kolektivov. BOLEZEN UMAZANIH ROK Sicer pa - kljub vsej izjemnosti zdravniškega in zdravstvenega posla - ni kakšnih posebnih razlogov, da ne bi od zaposlenih v tej dejavnosti veliko bolj striktno zahtevali doslednega spoštovanja vseh tistih elementov, ki zagotavljajo kvaliteto njihovega dela. To pa seveda pomeni tudi dosledno sankcioniranje vseh, ki ravnajo drugače. Prav nepojmljivo (in nedopustno) se tako zdi, da imamo v Sloveniji v zadnjih letih čedalje več primerov nevarnih bolnišničnih okužb z bakterijo MRSA, ki je v marsičem povezana s pomanjkljivostjo v funkcioniranju bolnišnic, predvsem tudi z nečistimi rokami zdravstvenih delavcev. Tako so v nekem poročilu v celjski bolnišnici pred nedavnim zapisali, da so letos z doslednim izvajanjem higienskih ukrepov bistveno zmanjšali število bolnikov s to bakterijo ... Ali ne pomeni dosledno spoštovanje higienskih ukrepov v bolnišnicah in zdravstvenih ustanovah nekaj podobnega (oziroma še veliko več) kot spoštovanje vseh kvalitetnih kriterijev pri izdelovanju posameznih industrijskih in drugih izdelkov, za kar v gospodarstvu bijejo vsakodnevne in nepopustljive bitke? Zakaj takšnih bitk doslej ni bilo v zdravstvu? Zakaj se vse do nedavnega ni nihče v slovenskem zdravstvu resneje odzval na alarmanten podatek, da je v Sloveniji število bolnikov, okuženih z bakterijo MRSA (ki v veliko primerih povzroča smrt), višje kot v večini evropskih držav? Jak Koprive iUWthtaM TRNOVSKA VAS / OB OBČINSKEM PRAZNIKU V soboto, 27. oktobra, bo 15. uri na novem športnem igrišču v Trnovski vasi osrednja prireditev ob 3. občinskem prazniku s kulturnim programom, nagovorom župana, podelitvijo priznanj, odprtjem športnega igršča ter srečanjem ob glasbi v domu krajanov. Od devete ure naprej bodo potekale športne prireditve: turnir v malem nogometu med vasmi, turnir ekip malega nogometa iz osnovnih šol Destrnik, Vitomarci in Trnovska vas, košarkarska tekma in na koncu tekma med slovensko reprezentanco v malem nogometu in ekipo Trnovske vasi. Ob 13. uri bo nastop rock ansambla Ilegalci. Danes bo ob 16. uri odprtje parkirišč in ureditve okolice občine, jutri, v petek, pa ob 16. uri odprtje vodovoda Sovjak pri prečrpal-ni postaji v Bišu. FL LENART / SVETNIKI O UREDITVI JEZER V torek, 30. oktobra, se bodo na 23. redni seji sestali svetniki občine Lenart. Govorili bodo o strokovnih podlagah za pripravo prostorskih aktov za ureditev jezer Pristava, Radehova in Sveta Trojica. Obravnavali bodo tudi predloge komisije za priznanja za podelitev občinskih priznanj v letu 2001. Na seji pa bo podana tudi informacija o stanju na stanovanjskem področju, sprejemali bodo tudi predlog odloka o uvedbi povračila za priključno zmogljivost z okvirnim petletnim programom investicijskih vlaganj na vodos-krbnem skupnem sistemu Mariborskega vodovoda v obdobju 2001-2005 in o predlogu odloka o ustanovitvi skupnega organa za izvrševanje ustanoviteljskih pravic in usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javne službe za oskrbo z vodo. Zmago Šalamun LJUBLJANA / ABANKA NAGRAJUJE Mednarodni dan varčevanja 31. oktober bo Abanka obeležila z nagradami za nove varčevalce. Nagrado v višini 5000 SIT bo prejelo prvih 500 skleniteljev rentnega varčevanja ter prvih 500 skleniteljev namenskega varčevanja nad 24 mesecev. Kar 1000 nagrad pa je namenjenih otrokom, ki bodo sklenili otroško varčevanje. Izbirali bodo lahko med plišasto igračko in paketom Harrya Potterja. MARIBOR / NOVI PROSTORI ZAVODA Zavod dr. Marijana Borštnarja iz Dornave bo odprl prenovljene prostore nekdanjega otroškega doma na Dalmatinovi 19 v Mariboru. V njih bo enota dnevnega varstva in usposabljanja otrok. Slavnostni govornik bo dr. Vlado Dimovski, minister za delo, družino in socialne zadeve. MS DORNAVA / BESEDE DEDOV - VIR MODROSTI V Dornavi je bilo v nedeljo srečanje občanov, starejših od 70 let, ki ga je pripravilo društvo upokojencev pod pokroviteljstvom občine. Najprej so v farni cerkvi imeli mašo. Starejše, ki so se zbrali v velikem številu, sta pozdravila predsednik Društva upokojencev Janko Cigula in župan Franc Šegula. Otroci iz osnovne šole pa so jim pod vodstvom Metke Zagoršek pripravili priložnostni kulturni program. Tudi tokrat so ugotavljali, kako pomembno je, da starejši še vedno sodelujejo v društvenem in družabnem življenju. Program je povezovala Marija Velikonja. MS IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI TURISTIČNO DRUŠTVO IN OBČINA MARKOVCI PODELILA PRIZNANJA ZA UREJENO OKOLJE Dobitniki so se veselili Turistično društvo Markovci je v sodelovanju z občino pripravilo prvi izbor najlepše urejenega okolja v naši občini. Priznanje za najlepše urejeni balkon v občini Markovci za leto 2001 je prejela Elizabeta Ljubec, Borovci 56 a. Osem enakovrednih priznanj za najbolj urejeno okolico svojih domov so prejeli: Vlado Kodri~, Nova vas 23, Viktor Galun, Markovci 37, družina Bezjak Vladota, Bukovci 104, družina Muršec, Sobetinci 24, Alojzija Šafranko Strelci 4a, Darinka Danilovi~, Zabovci 68, družina Strelec, Prvenci 9b in Slavko Rožamrin, Stojnci. Za najlepše urejeni vaški objekt je komisija izbrala vaški dom Prvenci-Strelci, priznanje je prejelo tamkajšnje prosvetno društvo. Najlepše urejeni del vasi je center vasi Markovci, natan-~neje ob~ina, cerkev, ZAF center, predstavniki teh so prejeli tudi priznanje. Komisija je ocenjevala tudi urejenost poslovnih objektov in za najbolj urejenega prepoznala Gostinstvo Janžekovi~ Stojnci 136 c. Najlepše urejene kmetije v ob~ini Markovci pa imajo družina Hameršak, Bukovci 68, družina Munda Sobetinci 16, tretje mesto je pripadlo kmetiji Poljanec iz Nove vasi 49. Upokojenci so prijeten jesenski popoldan preživeli v Stojncih Sredi oktobra, bila je čudovita sobota letošnje jeseni, so se markovski upokojenci zbrali na tradicionalnem pikniku pri gasilskem domu v Sto-jncih. Tam jih je, dobro razpoložene pozdravil Janez Majer, predsednik društva, ki je v svojem pozdravnem nagovoru tudi dejal: »Prisrčno vas pozdravljam in želim, da skupaj preživimo nekaj brezbrižnih uric. V naši sredini iskreno pozdravljam svetnico markovskega občinskega sveta Karolino Pičerko s soprogom in še prav posebej vse vas, ki ste prvič med nami, z željo, da se dobro počutite.Danes pozabimo na vsakdanje skrbi in delo, ~eprav je res, da marsikateri upokojenec rad pomaga pri delu otrok in vnukov. Ne smemo pa pri tem pozabiti sami nase, saj čas bliskovito hiti. In pri{el bo ~as, ko marsikateri od nas ne bo mogel na izlete in razna srečanja, kjer se družimo in poveselimo. Čimveč se moramo družiti, saj si imamo marsikaj povedati iz naše mladosti, se potožiti o bolezni ali pohvaliti, da nam zdravje še služi. Ko se pogovarjamo s prijatelji in znanci slišimo naši podobne zgodbe, a vendar tudi dragocene izkušnje drugih, ki nam lahko pomagajo premagati naše težave, nas bodrijo in vplivajo na naše dobro razpoloženje. Upokojenci moramo misliti nase, se udeleževati izletov in raznih srečanj.« Predsednik DU Markovci Janez Majer je vse upokojence pozval, naj si vzamejo čas za klepet, igranje kart, šaha, naj pridejo v bife društva, saj jih bo to razvedrilo in vlilo novih moči. Svoj pozdravni govor pa je sklenil z vabilom: »Zaplešimo in zapojmo vse tja do jutranjih ur in se veselimo vsakega dne, vse tja do poznih let!« NA MLADIH SVET STOJI Piše: Sašo Oblak, dijak 2. letnika Gimnazije Ptuj Najraje bi {li nazaj, a smo ostali Ko smo v ponedeljek, 3. septembra stali pred poslopjem nove gimnazije, smo vsi nekoliko nezaupljivo pogledovali našo novo šolo. Imelo nas je, da bi stopili tja gor, proti srednješolskemu centru, ki smo ga že dobro poznali in kjer so ostali naši prijatelji in znanci. Vedeli, smo, kako domače je med njimi, brez strogih pravil obnašanja, o katerih se je govorilo, da naj bi začela veljati na naši novi šoli. Ko smo tako zrli v poslopje gimnazije, se je po zvočnikih razlegel glas ravnateljice, ki je pričela z uvodnim nagovorom. Kasneje so predstavniki razredov simbolično prerezali otvoritveni trak, zaigrala je godba in polni mešanih občutkov smo smeli stopiti v prostore nove gimnazije. Toliko novega na kupu Po kakšnem tednu pouka, ko smo odkrili prav vse kotičke ptujske gimnazije, smo se začeli zavedati pomena nove šole. Imamo svojo telovadnico, kulturno dvorano, knjižnico in jedilnico. Pouk poteka bolj umirjeno, saj je dovolj učilnic in ni več prostorske stiske kakor prej. Razredi so opremljeni z novo, sodobno opremo kar vsekakor pomembno vpliva na način in kvaliteto šolskega dela. Imamo redni urnik, kar je ena najboljših pridobitev, saj se nam je preteklo leto urnik spreminjal skoraj vsak teden. Tisto o pravilih obnašanja in disciplini, ki ji v naši mladostni razigranosti ne bomo kos, se je izkazalo za neresnično informacijo. Pravila namreč niso nič strožja, le na opremo pazimo bolj kot prej, kar pa je čisto samoumevno, saj bo šola »služila« še generacijam, ki pridejo za nami. Dijaki imamo vsak svojo omarico, kamor lahko odložimo garderobo in knjige. V jedilnici so vsak dan na voljo poceni topli obroki. Pa še pouk imamo le dopoldan, kar je z lanskim letom, ko smo imeli prvi in drugi letniki gimnazije pouk samo popoldan, največji dosežek. Tako nam ostane več prostega časa za vključevanje v izvenšolske dejavnosti, ki so na voljo tudi v šoli. Tudi zaradi učenja je dopoldanski pouk boljši, saj ob sprotnem učenju doma le ponoviš dnevno snov. Nasploh je utrip dogajanja v gimnaziji sedaj drugačen, bolj umirjen. Spomnim se, kako smo lani prišli kot »fazani« v srednješolski center in se nam je zdelo vse tuje in neprijazno, a smo se kmalu vsega navadili. Podobni občutki so nas prežemali letos ob selitvi v nove prostore. Poskus opisa ~isto obi~ajnega {olskega dne Torek, 9. oktober 2001. Zbudim se ob pol sedmih. Ko se komaj iztrgam iz objema tople postelje, se počasi, zaspano, odpravim proti kopalnici. Po blagodejni prhi se oblečem in si pripravim zajtrk. Med zajtrkom nenadoma ugotovim, da zamujam na avtobus in da še sploh nimam pripravljenih reči za šolo. Na hitro zgrabim zvezke in stečem proti avtobusni postaji, a mi avtobus opelje pred nosom. Ne preostane mi drugega, kot da štopam do šole. Po petih minutah me pobere prijazna gospa, ki me zapelje čisto do šole. Tečem in v avli gimnazije brskam za urnikom. V nobenem žepu ga ni, naposled ga najdem in ker je najprej na vrsti fizika, stečem proti kabinetu. Sledila je ura športne vzgoje, nemščine, kemije, biologije, končali smo z dvema urama latinščine. Po pouku se odpeljem domov, tokrat tako kot običajno, z avtobusom. Doma se grem po kosilu kar takoj učit, saj v petek pišemo fiziko. Ob petih grem na trening rokometa. Spet do Ptuja in nazaj. Po treningu sem utrujen, pogledam še poročila in potem kar padem v posteljo. Tam kako uro berem, nato zaspim. [ahovska sekcija Bukovci in III. liga [ZS šahisti Šahovske sekcije Bukovci se srečujemo ob sobotah v prostorih gasilskega doma v Bukovcih. Sekcija deluje že tretje leto. V tem času se nam je pridružilo veliko ljubiteljev šaha. Doslej registriranim igralcem so se pred kratkim pridružili še štirje tako, da ima naša sekcija pri šahovski zvezi Slovenije registriranih že 55 šahistov. Res je, da je na tako veliko število pomembno vplivalo začetno navdušenje nad novostmi, vendar z velikim veseljem ugotavljamo, da se je me d nami izoblikovalo zdravo jedro kakih 20. igralcev, največjih ljubiteljev šaha iz naše in sosednjih občin. Zelo pestra je tudi njihova starost. Najmlajši član se približuje desetemu, najstarejši pa sedemdesetemu letu. Ob tem pa smo še posebej veseli, da so v naših vrstah med najbolj zvestimi člani tudi šahistke. V letošnjem letu se je med našimi šahisti in šahistkami vedno bolj izpostavljala ideja o sodelovanju v III. ligi SZS. Gre za ligaško tekmovanje pod okriljem Šahovske zveze Slovenije. Po kriteriju geografske lege smo bili razporejeni v vzhodno skupino, v kateri nastopajo nekatere odlične ekipe. Tekmovanja bodo potekala v Črni na Koroškem, Radljah ob Dravi in Grižah. S tehničnega vidika bo omenjeno tekmovanje potekalo v skladu s »švicarskim« sistemom v devetih krogih. Igralni čas bo omejen na eno uro za dvajset potez in pol ure za dokončanje šahovske partije. Po premisleku smo soglasno sklenili, da bomo sodelovali v ligi. V ta namen smo pridobili nekatere izkušene šahiste, žal nekaterih ni bilo mogoče več registrirati, ponudili pa so nam strokovno pomoč in zagotovili, da bodo z nami z veseljem sodelovali prihodnje leto. Šahisti pričakujemo, da bomo s tem tekmovanjem pridobili dragocene izkušnje, ki nam bodo koristile v prihodnjih tekmovanjih. To je še posebej pomembno zaradi tega, ker smo se doslej preskušali predvsem v igri hitropo-teznega šaha. O visokih pričakovanjih je zato težko govoriti, saj bomo zaradi naše neizkušenosti težko posegli po najodličnejših uvrstitvah. Kot sem že poudaril, pričakujemo od letošnjega tekmovanja predvsem nabiranje dragocenih izkušenj, da bomo lahko v prihodnosti dosegli tudi odmevnejše uvrstitve. Še posebej zato, ker smo prepričani, da naš čas šele prihaja. Šahisti iz Bukovcev bi se zdaj radi zahvalili za pomoč tudi vsem tistim, ki nam stojijo ob strani, še posebej občini Markovci, PGD Bukovci in Športnemu društvu Bukovci. Aleš Ferčič IZ SOLE IN VRTCA Prv^ športni dan v novem šolskem letu V 70. letih je ameriški zdravnik dr. Keneth Coupper objavil alarmantne podatke o zdravstvenem stanju Ame-ri~anov. V populaciji od 30 do 50 leta starosti; za zdaj še zdravih Ameri~a-nov jih ve~ kot polovica ne bo do-~akala 60 let zaradi vsakodnevnega stresa, prekomerne telesne teže in koronarnih obolenj. Amerika se je predramila! Trdil je tudi, da pozna preventivno sredstvo zoper tri največje glavne dejavnike tveganja. Tako se je rodil tek za zdravje ali jogging, kot so ga poimenovali Američani. V ZDA je sprožil pravo tekaško mrzlico. Ljudje od zahodne do vzhodne obale ameriške celine so vstali iz naslanjačev in začeli teči po cestah, parkih, gozdovih in plažah. Tudi v Sloveniji se danes kot najpogostejši vzrok smrti navajajo, bolezni srca in ožilja. Kaj pa naši otroci ? žal lahko ugotovimo, da naši otroci, čeprav podeželski, niso imuni na sodobne trende, tudi naši otroci se vse manj gibljejo in vse več sedijo, po podatkih longitudinalnih študij športno vzgojnega kartona se tekalne (kondi-cijske) sposobnosti iz leta v leto poslabšujejo. Telesni napor (tek) pa je mnogim učencem nepotrebno mučenje. Tako smo športni pedagogi, ki z mladimi delamo in živimo postavljeni pred zahtevno nalogo, kako narediti otrokom nekaj kar jim je sicer neprijetno, prijetno. Da bi lahko uresničili temeljni na- men takih (športnih) dni smo organizacijo letošnjega jesenskega krosa pripravili na športnem igrišču v Bukovcih. Po nekajletni odsotnosti smo k sodelovanju letos povabili tudi naše najmlajše, učence razredne stopnje, saj veste, kar se Janezek nauči to Janez ^ Priprave za kros so stekle že na prvih urah športne vzgoje v novem šolskem letu, ko smo začeli pridno nabirat prve kilometre. Načrtno vzpodbujanje zanimanja in pričakovanja se je stopnjevalo vse do zadnjega dne. Tistega jutra 28. 9. 2001 tudi vreme ni zatajilo, vse je bilo pripravljeno za mali športni spek-takel. že po prvih tekih najmlajših smo lahko videli, da bodo o zmagovalcih odločali samo metri ali celo centimetri. Pa nas niso zanimale samo zmage, bolj pomembna je množičnost in prijetno doživljanje teka kot najbolj enostavne in poceni športne aktivnosti za vse življenje. Četudi je bil tekmovalni športni motiv potisnjen nekoliko v ozadje pa vseeno omenimo kdo so učenci, ki so s svojimi dobrimi nastopi prejeli majice z napisom »Tekač leta 2001/02«: 1. prvak predmetne stopnje - dečki: Miro Salihovič 2. prvakinja predmetne stopnje - deklice: Blažka Pukšič, 3. prvak razredne stopnje - dečki: žan Pukšič, 4. prvakinja razredne stopnje - deklice: Veršič Mateja Šolski jesenski kros je štel tudi za izbor v šolsko ekipo za nastop na medob- »Kulturno« potepanje po Ptuju V sredo, 3. 10. 2001, smo se učenci 7. in 8. razredov odpeljali na Ptuj, kjer je potekal kulturni dan z naslovom Življenje na Ptuju v preteklosti. Spoznavali smo stari del Ptuja: sprehodili smo se po mestnih ulicah, si ogledali dvo-ri{če dominikanskega in minoritskega samostana, cerkev sv. Jurija, najstarej-{o hi{o na Ptuju, mestni stolp, Orfejev spomenik, Mestni trg, Florjanov trg ter Marijin spomenik pred minorit-skim samostanom. Da smo si to, kar so nam povedale vodičke, bolje zapomnili, smo dobili {e delovne liste. Po končanem »potepu« po mestnih ulicah smo se povzpeli na ptujski grad, kjer smo si ogledali {e grajske zbirke. Naslednje jutro, 4. 10. 2001, so se na Ptuj odpravili tudi u~enci 5. in 6. razredov, ki so si ravno tako kot mi ogledali zbirko glasbil na gradu, zraven tega pa so obiskali in se hkrati bolje seznanili s knjižnico Ivana Potrča. Ta kulturni dan je bil zanimiv, zabaven, predvsem pa poučen; znova sem spoznala, da je na{ Ptuj upravičeno med najbolj zanimivimi mesti v Sloveniji, kajti pona{a se z dolgo in zanimivo preteklestjo, o kateri pričajo njegove zgradbe, ulice in trgi. Jasna Forstnarič, 7.a činskem prvenstvu v krosu na Vidmu. Da so na{i dosežki povsem primerljivi tudi v {ir{em {olskem okoli{u smo dokazali tudi z dvema prvima (Žan Pu-k{ič, 1, 2 razred in David Herga, 5 razred) in enim (Petra Metličar, 5 razred) drugim mestom. Drago Prislan, prof. Robert Bezjak, prof. OB TEDNU OTROKA V ŠOLI VRTEC SE PREDSTAVI V petek so nas otroci in vzgojiteljice iz vrtca povabili na zanimivo predstavo. Pripravili so nam igro z naslovom SADNI PREPIR. Igro so igrale vzgojiteljice, ker so otroci še premajhni. V igri so se sadeži prepirali kateri je boljši. Jabolko je govorilo da je najboljši sadež, hruška da je ona najboljši sadež. Krompir, banana in pomaran~a so trdili isto. Ko so vzgojiteljice odigrale, so nastopili tudi otroci. Deklamirali so razli~ne pesmice o jeseni. Prijetno druženje je zaključila učiteljica Marjetka. Otrokom in vzgojiteljicam se je zahvalila za prijazno vabilo ter ljubek nastop. VRTEC NA OBISKU V tem {olskem letu so na na{i {oli tudi otroci v treh oddelkih vrtca. Ob tednu otroka smo jih povabili na obisk. Pripravili smo jim program. Najprej je vse zbrane pozdravila Metka iz 3.b. Drugo{olci so zapeli pesem ŠOLSKI ZVONEC. Prvo{olci so zapeli in zaplesali, učenci iz 2.c in 2.d pa so pripravili glasbeni dramatizaciji MAVRIČNA RIBICA ter RDEČA KAPICA. Učenke 3.a so deklamirale pesem PRIJATELJ, učenci 3.b pa so uprizorili deklamacijo ZAJČEK SUHI. Program so sklenili četrto{olci s pesmijo KO SI SREČEN. Ob koncu srečanja smo otroke iz vrtca {e obdarili. Izdelali smo jim namreč DOMINO in SESTAVLJANKE. Otroci so si {e ogledali učilnice de-vetletke, nato pa se vrnili v vrtec. Maja Kostanjevec in Eva Murko, 2.b Jesenski pozdrav iz vrtca Markovci čeprav smo še majhni bi vam radi povedali, kdo smo, kaj delamo in zaupali, kaj nas teži in kaj razveseljuje. Smo otroci iz vrtca Markovci, staro od 1 do 6 let, doma iz Markovcev in okolice. V vrtcu delamo vsemogoče reči. Smo ustvarjalni, kreativni, pridni in nagajivi. Če nam ni kaj po volji, poznamo tudi jok in solze. Ustvarimo mnogo čudovitih izdelkov, se neznansko radi igramo in spoznavamo svet okrog sebe. Zelo radovedni smo. Letošnjo jesen nas je že obiskala tetka jesen in nam prinesla veliko sadja, da smo ga lahko ponujali na naši tržnici in si pripravili sadna nabodala. V tednu otroka smo pripravili likovno delavnico, imeli smo športni dopoldan, dan igre z lutkami. Učenci OŠ so nam pripravili presene- čenje in nas povabili na obisk v {olo, ter nam pokazali, kaj vse so se že naučili. Vzgojiteljice iz vrtca so nam zaigrale igrico Sadni prepir, z njo pa so razveselile tudi otroke, ki ne obiskujejo vrtca. Za va{e in na{e otroke v vrtcu skrbimo tri vzgojiteljice in tri pomočnice vzgojiteljic, vse bomo vesele dobrega sodelovanja s star{i in le skupaj lahko odgovorimo na ne{teto vpra{anj, ki se nam dnevno porajajo: kako bo reagiral moj otrok, so dovolj dobre z njim, ga bodo razumele, ga bodo znale potolažiti, bo jokala.? Vpra{anja, strah, negotovost, nemir. Razumemo vas, {e bolj pa otroke, ki ste nam jih zaupali. Spo{tovani star{i, saj je nemir tudi v nas. In želimo si, da bi na{le pot do vas, tisto, ki nam bo nudila odgovore na porajajoča vpra{anja. Biti vzgojiteljica je zahtevno, naporno, odgovorno, obenem pa lepo in prijetno delo. Želimo si, da bi lepo sodelovali, se razumeli in bili kot velika družina, ki je polna notranjega miru. Lepo je gledati otroke, ki se igrajo, pogovarjajo in se družijo. Za svoje delo dobimo novih moči od va{ih otrok. Sonja Ambrož, vzgojiteljica OB MEDNARODNEM DNEVU MIRU 17. september je dan, ko poskušamo spregovoriti in ve~ ~asa posvetiti razmišljanju o miru -pravno urejenem stanju znotraj kake družbene skupnosti. Letos je bil ta dan le nekaj dni po te-roristi~nem napadu na ZDA, zato smo besedo mir kot vrednoto vsega ~loveštva tudi lažje in bolje razumeli. Razredniki smo o tej temi s svojimi učenci spregovorili na razrednih urah, pedagoginja Zinka Vidovič pa je pedagoške ure posvetila razmišljanju in miselnosti nekaterih ljudi, ki so manj strpni in miru kot vrednote ne znajo ceniti. V tretjih razredih so izdelali miselni vzorec, kjer so nanizali, kako lahko vsak posa- meznik v razredu prispeva k mirnemu življenju. V drugih razredih so svoje misli o miru izražali s pomočjo risanja in pisanja - v obliki stripa. Učenci prvih razredov devetletke so izlu{čili pomembno misel - Mir na svetu vsem ljudem - ki so jo likovno lepo oblikovali, in sicer z lepljenjem različnih semen. Tudi pri tujih jezikih, pri nem-{kem in angle{kem, so učenci pisali o pomenu besede mir in ob tem spoznavali nove tuje besede in besedne zveze. Pri materin{čini pa smo v {estih razredih odkrivali besede, ki spadajo v besedno družino MIR. Brskali smo po Slovarju slovenskega knjižnega jezika in spoznavali tudi nove besede in njihove pomene. Vse smo lepo oblikovali na plakatu. Natalija Plohl VRTEC MARKOVCI Bil je Teden otroka in bile so lutke Prvi oktobrski teden je Teden otroka in v na{em vrtcu smo svoj program dela takrat {e posebej popestrili. Odločili smo se za igro z lutko, saj je prav ta tista, ki pogosto {e tako plahega otroka sprosti in ga popelje v svet pravljic. Lutkovno igrico Sadni prepir smo otrokom pripravile delavke vrtca, v različnih delavnicah pa so si otroci izdelovali lutke po lastni domi{ljiji in z njimi tudi zaigrali. Posebno doživetje je bil {portni dan, ki smo ga imeli v ZAF centru, kamor se bomo hodili telovadit vsak torek. Teden so nam zelo polep{ali učenci nižje stopnje na{e {ole skupaj s svojimi učitelji in učiteljicami ter s čudovitim programom. Obdarili so nas z lepo izdelanimi sestavljenkami in dominami, ki so jih izdelali sami in posebej za nas. Oddolžili smo se jim z na{o lutkovno igrico. Vse te dejavnosti je spremljala glasba, bilo je veliko plesa in dobre volje. Tudi na otroke, ki ne obiskujejo vrtca nismo pozabili. Povabili smo jih na obisk, jih razveselili z na{o igrico, po predstavi so se posladkali in skupaj s star{i izdelali lutko, ki jih je spremljala domov. Ker se z naglico približuje za otroke težko pričakovani prednovoletni čas, že razmi{ljamo o tem, kako ga narediti {e bolj čarobnega in skrivnostnega. Delavke vrtca Markovci ANKETA Povpra{ali smo star{e, kako so zadovoljni z markovskim vrtcem Jože Cimerman iz Zabovcev: »Ko še ni bilo vrtca v Marko-vcih smo Marka vozili v ptujski vrtec in bili zadovoljni. Tako dobro in domače kot je zdaj, pa seveda ni bilo. Marko bo drugo leto star tri leta, tukaj se dobro počuti, nič ni kazal, da bi ga menjava vrtca kaj vznemirila. Rad se igra in v tem lepo opremljenem vrtcu jim je vsem res lepo.« Lizika Veršič iz Bukovcev: »Nika, na{ega četrtega sina, smo vpisali že v jaslični oddelek ptujskega vrtca in dobro se je vživel. Ko smo izvedeli, da bo vrtec v Markovcih pa smo se seveda takoj odločili za prepis. Tukaj je vse novo, lepo, pa {e blizu doma, tako, da grem po njega, pa še kakega {olarja obenem odpeljem domov. Res, zelo zadovoljni smo, tudi zato, ker so vzgojiteljice prijazne in nam prisluhnejo« LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Stanko Toplak, Marjan Horvat, Marinka B. Kolenko, Marta Prelog Rožanc, Ivan Štrafela, Karolina Pi~erko, Ivan Golob. Odgovorna urednica: Slavica Pi~erko Peklar. Fotografije: Foto Laura, Slavica Picerko Peklar Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80 Strani na internetu: www.markovci.si 25. - 31. oktobra 2001 RADIO PTUJ 89,8 • 98,2 • 104,3 FM Četrtek, 25. oktober SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi # 8.30 Mostovi 9.00 Risanka 9.10 Male sive celice, kviz 10.00 Zgodbe iz školjke 10.30 Koralno mesto, poljudnoznanstvena oddaja 11.20 Obiskali smo..., dokumentarna serija, 6/17 11.45 Prezrta okolja, 1. del 12.15 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor 13.00 Poro~ila # 13.10 Vremenska panorama 13.30 Pod preprogo 14.25 Jesenski super 3 x 3 15.55 Slovenci po svetu 16.30 Poro~ila # 16.45 Ar~ibald, risana nanizanka, 26/26 17.00 Na liniji, oddaja za mlade 17.45 Zenit 18.20 Dosežki 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Tednik 21.00 Prvi in drugi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi # 22.55 Opus 23.25 Zenit, ponovitev 0.00 Dosežki, ponovitev SLOVENIJA 2 15.00 Vldeospotnlce 15.35 Svetnlkl In grešnlkl, dokumentarna serija, 5/6 16.30 Rad Imam Lucy, nanizanka, 106. epizoda 17.00 HartovI z zahoda, nadaljevanka, 15/15 18.00 20 000 milj pod morjem, ameriška nadaljevanka, 1/2 19.25 Videospotnice 20.00 Evroliga v košarki: Union Olimpija - Žalgiris, prenos iz Lj 22.20 Kam gredo divje svinje, nadaljevanka, 6/10 23.20 Poseben pogled: Pla~ani morilec, kazahstansko-fr. film 0.35 Akcija!, nemška nanizanka, 1/14 2.05 Videospotnice, ponovitev POP TV 9.00 Oprah show, ponovitev 10.00 Vsiljivka, ponovitev 10.55 Črni biser, ponovitev 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 13.10 Lepo je biti milijonar, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, 115. del nanizanke 15.30 Oprah show, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, 19. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 149. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 7. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 Popolni ~etrtki: Raztresena Ally, 8. del nanizanke 20.55 Prijatelji, 8. del nanizanke 21.30 Seks v mestu, 8. del nanizanke 22.00 Zahodno krilo, 8. del nanizanke 22.50 Tat za vedno, 18. del nanizanke 23.40 M.A.S.H., 31. del humor. nanizanke 0.10 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev 10.10 Show Jerryja Springerja, ponovitev 11.30 Begunec, ponovitev 12.30 Obala ljubezni, 153. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 19. del nadaljevanke 14.45 Družinsko pravo, 21. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Zvezdne steze: Nova generacija, 24. del nanizanke 17.30 Princ z Bel Aira, 4. del humor. nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, 13. del humor. nanizanke 18.30 Varuška, 13. del humor. nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Show Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Columbo: Dim in sence, ameriški film 21.50 Will in Grace, 7. del humor. nanizanke 22.20 Tretji kamen od sonca, 20. del humor. nanizanke 22.50 Noro zaljubljena, 10. del humor. nanizanke 23.20 Seinfeld, 19. del humor. nanizanke 23.50 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 10.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz doma~e skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Vera in ~as 17.45 Avto šou 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 19.55 Poslovne informacije 20.00 Sijaj 21.00 TV razglednica - Medvode 21.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Reporter X 0.20 Jukebox, ponovitev 1.50 Videostrani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Od prijema do sojenja, dokumentarno-igrana serija. 10.00 Novice. 10.05 Anti~na Gr~ija. 10.50 Kviz. 11.00 Otroški program. 12.00 Opoldanske novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Hadleyev povod, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Poizvedovalec, pz. serija. 16.00 Na severu Finske. 16.30 Lošinjski referendum. 16.40 Zagrebška knjiga. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Alpe-Donava-Jadran. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Izbrisani prostor, magazin. 21.05 Željka Ogresta z gosti. 22.10 Poslovni klub. 22.40 TV leksikon. 22.45 Odmevi dneva. 23.05 Šport danes. 23.15 Ekumena. 00.20 Ples v verigah, am. film. 2.05 Sodnica Amy, serija. 2.50 Kraljevstvo divjine. 3.15 Na zdravje!, humor. Serija. 3.40 Od prijema do sojenja, dokum.-igrana serija. 4.05 Amerika - življenje narave. 4.35 Hadleyev povod, am. film. 6.05 Glasbeni program. HTV 2 8.00 Panorama. 10.20 Jack in Jill 2., serija. 11.05 Nikita 3., serija. 11.50 Govorimo o zdravju. 12.20 Trenutek spoznanstva. 12.50 Dokumentarna oddaja. 13.20 TV intervju. 14.10 Euromagazin. 14.40 Pol ure kulture. 15.15 Otroški program. 16.10 Novice. 16.15 Nana, serija. 16.40 Hugo, TV igrica. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sre~e. 19.00 Na zdravje!, humor. serija. 19.30 Od prijema do sojenja, serija. 19.55 Dela svetovnih muzejev. 20.10 Sodnica Amy, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Clarissa, fr.-nem. Film. 23.05 Seinfeld, humor. serija. 23.30 Lone Gunmen, serija. 00.15 Na meji mogo~ega 3., serija. 1.00 Novice. HTV 3 10.00 TV vodi~ + panorama. 19.15 Glasbeni program. 19.55 Svetovna moda. 20.20 Košarka: Zadar - Real, prenos. 22.10 Hit-depo. 00.10 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.40 Čarobni šolski avtobus, risana serija, otroški program. 8.00 Caroline v mestu, serija. 8.25 Sabrina, serija. 8.45 Čarovnica, serija. 9.30 Beverly Hills 90210, serija. 10.15 Policaj iz Tolza: Dopust v zdraviliš~u, kriminalka, 2001. 11.45 Confetti tivi. 13.20 Grad ugank, kviz. 14.05 Triple Z, serija. 14.30 Papyrus, risana serija. 14.55 Mladi Herkul, serija. 15.20 Princ z Bel-Aira, serija. 15.45 Beverly Hills 90201, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30_ Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija, 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Komisar Rex, serija. 21.10 Alarm za kobro 11, serija. 22.05 Kaisermuhlen Blues, serija. 22.55 Poljub smrti, kriminalka, 1995. 0.30 Scorpio, kriminalka, 1972. 2.20 Klan, drama, 1977. 4.20 Morilec v rokavicah, kriminalka, 1942. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Bele sanje, komedija, 1943. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Milijonsko kolo. 12.30 Dežela in ljudje, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Tobak-zeliš~e, ki_ je spremenilo svet, dokumentarec. 21.05 Vera, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Rt Dobrega upanja (1), drama, 1996. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Veronikine skrivnosti, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Univerzum, dokum. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Milijonsko kolo. 3.00 Dežela in ljudje, magazin. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt, pogovor. 14.00 Peter imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - Naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Bolnišnica Lichtenberg, doku. serija, 2001. 18.30 Poro~ila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Victor, angel varuh, serija, 2001. 21.15 Za vsak primer Stefanie. 22.15 Alphateam - Reševalci življenj v OP zdravniška serija, 2001. 22.15 Alphateam - Reševalci življenj v OP 0.15 Poro-~ila. 0.35 Frasier, serija. 1.05 The Making Of - novo v filmskih stu-dijih. 1.35 Kviz. 2.05 Nakupovanje. 3.00 Star Trek, pon. RTL 6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi. 8.05 RTL trgovina. 9.00 To~no ob devetih. 9.30 Moja poroka. 10.00 Dr. Stefan Frank. 11.00 Družinski dvoboj. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti. 16.00 Mladinsko sodiš~e. 17.00 Varuška, serija. 17.30 Med nami. 18.00 Dober ve~er. 18.15 Aktualne novice. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi. 20.15 Nravstvena policija, uvodni film. 22.15 Straža, serija, 2001. 23.15 Nevarnost iz vesolja, serija. 0.00 Polno~ni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Veronica. 1.30 Mož v sebi. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 No~ni žurnal. RTL 2 6.05 Otroški program. 8.50 Nesre~na do konca. 9.10 Polna hiša. 9.45 Princ z Bel-Aira. 10.10 Radijska postaja. 10.40 King of Queens, Kralj Queensa, serija. 11.05 Vsi ljubijo Raymonda. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 Otroški program. 16.10 Pokemon 16.40 Digi-mon, serija. 17.00 Nesre~na do konca. 17.30 Polna hiša. 18.00 Princ z Bel-Aira. 18.30 Vsi ljubijo Raymonda. 19.00 King of Queens, Kralj Queensa, serija. 19.30 Dragon Ball Z. 20.00 Poro~ila. 20.15 Dobili bomo otroka, serija 21.15 Družinski praznik in druge težave, komedija, 1995. 23.10 Andromeda, zf. serija, 2000. 0.15 Halloween III, No~ ~arovnic, grozljivka, 1982. 2.10 No~ne fantazije. 5.00 Acapulco H.E.A.T., serija. Petek, 26. oktober SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi # 8.30 Prisluhnimo tišini 9.00 Kljuk~eve dogodivš~ine, lutkovna igrica 9.15 Ar~ibald, risana nanizanka 9.25 Fra~ji dol, lutkovna nanizanka, 2/23 9.50 Na liniji, oddaja za mlade 10.20 Oddaja za otroke 10.40 Zenit 11.15 Dosežki 11.35 Slovenski magazin 12.05 Dr. Quinnova, nanizanka, 8/29 13.00 Poro~ila # 13.10 Slavnostni koncert Policijskega orkestra 13.50 Oko viharja, dokumentarna serija, 7/7 14.15 Prvi in drugi 14.35 Osmi dan 15.10 Vsakdanjik in praznik 15.55 Mostovi 16.30 Poro~ila # 16.45 Ž friki, 2/17 17.15 Iz popotne torbe, 4. oddaja 17.45 Slovenski pesniki in pisatelji: Ciril Kosma~ 18.10 Zemljepis celin: Afrika 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.05 Dan RTV - podelitev nagrade F. M. Ježka 21.05 Tudi kozle streljajo, mar ne?, nadaljevanka # 21.35 Deteljica 22.00 Odmevi # 22.55 Velika imena malega ekrana: Zlatko Šugman 23.45 Polno~ni klub 0.55 Slovenski pesniki in pisatelji: C. Kosma~, ponovitev 1.20 Zemljepis celin: Afrika, ponovitev SLOVENIJA 2 8.00 Videostrani 15.05 Videospotnice 15.35 Stoletje odkritij, am. dokumentarna nanizanka, 1/10 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 107. epizoda 17.00 Sylvia, nemška nanizanka, 1/15 17.55 20 000 milj pod morjem, nadaljevanka, 2/2 19.30 Videospotnice 20.05 Sloves, angleška dokumentarna serija, 5/11 21.00 Bliš~ in beda kurtizan, nadaljevanka, 2/9 22.00 Diverzanti, angleški film 23.55 S srcem pod krinko, nadaljevanka, 3/6 0.45 Big Band RTVS in Mike & Kate Westbrook 1.35 Videospotnice, ponovitev POP TV 9.00 Oprah show, ponovitev 10.00 Vsiljivka, ponovitev 10.55 Črni biser, ponovitev 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 12.40 Lepo je biti milijonar, ponovitev 14.10 Zakon v Los Angelesu, 116. del nanizanke 15.30 Oprah show, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, 20. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 150. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 8. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 Akcija v petek: Na nevarnih tleh, film 23.10 Nikita, zadnji del nanizanke 0.00 Tat za vedno, 19. del nanizanke 0.50 M.A.S.H., 32. del humor. nanizanke 1.10 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev 10.10 Show Jerryja Springerja, ponovitev 11.30 Pop'n'Roll, ponovitev 12.30 Obala ljubezni, 154. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 20. del nadaljevanke 14.45 Družinsko pravo, 22. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Zvezdne steze: Nova generacija, 25. del nanizanke 17.30 Princ z Bel Aira, 5. del humor. nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, 14. del humor. nanizanke 18.30 Varuška, 14. del humor. nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Show Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Horor: Čarovnice, 8. del nanizanke 21.00 Izganjalka vampirjev, 8. del nanizanke 21.50 Manhattan - model 2001 22.20 Nevarna gimnazija, ameriški film 0.00 Pop'n'Roll, ponovitev TROJKA 10.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 12.00 Videostrani 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz doma~e skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 V sedlu 17.45 TV razglednica - Medvode 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 19.55 Poslovne informacije 20.00 Raketa pod kozolcem, zabavnoglasbena oddaja 21.30 Santa Fe, drama 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Jukebox, ponovitev 1.20 Videostrani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Od prijema do sojenja, dokumentarno-igrana serija. 10.00 Novice. 10.05 Kontakt-program. 11.00 Otroški program. 12.00 Opoldanske novice. 12.30 Ti si moja usoda, serija. 13.15 Gospod in gospa Loving, ameriški film. 15.00 Novice. 15.05 Francoski jezik: On y va (4.). 15.20 Kraljevstvo divjine. 15.45 U~itelji hrvaških u~iteljev, oddaja 16.15 Televizija o televiziji. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Rex Croatorum, policijska serija. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Za srce in dušo, glasbena oddaja. 21.00 Živeti in umreti Los Angelesu, ameriški film. 22.55 TV leksikon. 23.00 Odmevi dneva. 23.20 Šport danes. 23.35 Robocop III., ameriški film. 1.20 Cody And Cosmo, am. film. 3.00 Begunec, serija. 3.45 Preko Babylona, dokumentarna serija. 4.35 Gospod in gospa Loving, ameriški film. 6.10 Pravi ~as. HTV 2 8.00 Panorama. 10.00 Poslovni klub. 10.30 Sodnica Amy, serija (4/23). 11.15 Hit-depo. 13.15 Izbrisani prostor, magazin. 14.05 Željka Ogresta z gosti. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 6.10 Pretvarjalec, serija. 16.40 Hugo, TV igrica. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sre~e. 19.05 Zakonske vode, humor. serija. 19.30 Od prijema do sojenja, dokumentarno-igrana serija. 19.55 Dela svetovnih muzejev. 20.10 Begunec, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Mese~ina. 22.05 Svet zabave. 22.40 Cafe Cinema. 23.20 Novice. 23.25 Pravi ~as. HTV 3 10.00 TV vodi~ + panorama. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Preko Babylona, dokumentarna serija. 21.00 2.4 otroka VIII., humor. serija. 21.30 Veronikine skrivnosti III., humor. serija. 21^.55 Na zdravje!, humor. serija. 22.20 Maggie, humor. serija. 22.40 Čas je za jazz. 23.40 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.45 Čarobni šolski avtobus, risana serija, otroški program. 7.50 Triple Z, risana serija. 8.10 Papyrus, risana serija. 8.35 Ena, dva ali tri, kviz, otroški program. 9.40 Trije majhni praši~ki, risani film. 10.25 Kdo je potunkal zajca Rogerja, komedija, 1988. 12.00 Ljubica, pomanjšala sva se, komedija, 1997. 13.10 Zmeda v hiši, komedija, 1994. 14.55 Zasledovalci, komedija, 1993. 16.30 Bedak v uniformi, komedija, 1994. 18.00 Gala no~ športa, podelitev nagrade športnik leta, posnetek. 19.00 Ekstremno, magazin. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Govor predsednika republike. 20.00 Šport. 20.15 Bolje ne bo nikoli, komedija, 1997. 22.30 Eraser, akcijski film, 1996. 0.20 Nogomet, avstrijska liga. 0.35 NFL Blast, ameriški nogomet, magazin. 1.05 Generacija 1999 Namestnik, akcijski, 1993. 2.30 Scorpio, kriminalka, 1972. 4.20 Bedak v uniformi, komedija, 1994. AVSTRIJA 2 6.05 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Pleši z menoj v jutro, komedija, 1962. 10.30 Zaroka na Wolfgangsseju, komedija, 1956. 12.00 Glasbena oddaja iz Salz-burga. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Vini~arka iz Langenloisa, komedija, 1957. 14.40 Kraljevi lovci, domovinski, 1956. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Zvene~a Avstrija, oddaja izvirne ljudske glasbe. 21.30 Čas v sliki. 21.35 Zakaj sploh Avstrija?, dokumentarec. 22.35 Zakaj sploh Avstrija?, pogovor. 23.55 Ena preve~ v postelji, komedija, 1963. I.35 Pogledi s strani. 1.40 Zaroka na Wolfgangsseju, komedija, 1956. 3.10 Vini~arka iz Langenloisa, komedija, 1957. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt, pogovor. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - Naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Magazin. 18.00 Bolnišnica Lichtenberg, doku. serija, 2001. 18.30 Poro~ila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Star Trek - Voyager; Q2, zf. serija, 2000. 21.15 Ure resnice. 22.15 Kaj zijaš! 22.45 Mirkomania, show. 23.15 No~. 23.20 Prihajajo morski volkovi, vojni, 1979. 1.35 Frasier. 2.05 Nakupovanje doma. RTL 6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi. 8.05 RTL trgovina. 9.00 To~no ob devetih. 9.30 Moja poroka. 10.00 Dr. Stefan Frank, zdravniška serija. 11.00 Družinski dvoboj. II.30 Družinski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti! 16.00 Mladinsko sodiš~e, sodnica Ruth Herz. 17.00 Varuška, serija. 17.30 Med nami. 18.00 Dober ve~er. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi. 20.15 Loterijski show za 10 milijonov. 21.15 Moje življenje in jaz: prvi poljub. 21.45 Ritin svet, serijska komedija. 22.15 7 dni - 7 glav. 23.15 Petkova no~. 0.00 Polno~ni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Veronica. 1.30 Mož v sebi. 1.55 Moje življenje in jaz. 2.25 Ritin svet. 2.50 RTL no~ni žurnal. RTL 2 6.05 Otroški program. 8.50 Nesre~na do konca. 9.10 Polna hiša. 9.45 Princ z Bel-Aira. 10.10 Radijska postaja. 10.40 King of Queens. 11.05 Vsi ljubijo Raymonda. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon. 17.00 Nesre~na do konca. 17.30 Polna hiša. 18.00 Princ z Bel-Aira. 18.30 Vsi ljubijo Raymonda. 19.00 King of Queens, Kralj Queensa, serija. 19.30 Dragon Ball Z, risana serija. 20.00 Poro~ila. 20.15 Snegulj~ica, grozljivka, 1996. 22.15 Road House, Hiša ob cesti, akcijski, 1989. 0.25 Snegulj~ica, pon. grozljivke. 2.20 No~ne fantazije. video-foto-avdio-katv studio Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta. tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net ■ Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd. ■ Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov. ■ Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov. ■ Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video. Sobota, 27. oktober 8.00 8.30 9.00 9.15 9.35 10.30 12.00 13.00 13.15 14.20 14.50 16.30 16.45 17.10 17.30 17.45 18.10 18.15 18.45 19.00 19.05 19.30 20.00 20.35 22.05 22.35 23.10 0.10 1.10 8.00 9.35 11.05 12.20 13.30 13.50 14.15 15.00 17.30 18.25 19.30 20.05 21.25 22.15 0.15 SLOVENIJA 1 Odmevi # Zgodbe iz školjke Gulimišek Radovedni Taček: Kuhalnica Male sive celice, kviz Kino Kekec: Čarobne galoše, slovaško-nemški film Tednik, ponovitev # Poro~ila # Mostovi, ponovitev Pod Piramido, oddaja TV Maribor Zamol~ana uspešnica, ponovitev filma Poročila # Pika Nogavi~ka, risana nanizanka, 25/26 # Carski sel, risana nanizanka, 25/26 Risanka Na vrtu, oddaja TV Maribor Ozare Starodavni vojščaki, dokumentarna serija, 6/8 # Risanka Danes # Utrip Dnevnik # Vrtičkarji: Mesto žensk, nadaljevanka # Strogo zaupno, angleško-ameriški film Obiskali smo..., dokumentarna serija, 7/17 Poročila # Sopranovi, nadaljevanka, 7/13 Renesansa, angleška dokumentarna serija, 4/6 Starodavni vojščaki, ponovitev SLOVENIJA 2 Vremenska panorama Soelden: SP v alpskem smučanju, veleslalom (ž), 1. vožnja, prenos Videospotnice, ponovitev Soelden: Veleslalom (ž), 2. vožnja, prenos Raymonda imajo vsi radi, nanizanka, 6. epizoda Murphy Brown, nanizanka, 18/24 Štafeta mladosti Vremenska panorama SP v športnih plesih, posnetek iz Miamija Evrogol Videospotnice R. Leoncavallo: Gluma~i, posnetek opere Praksa, nanizanka, 55. epizoda Sobotna no~ Videospotnice, ponovitev POP TV 8.00 TV prodaja 8.30 Slon~ek Benjamin, risanka 9.00 Princesa Sissi, risanka 9.30 Črni pirat, risanka 10.00 Možje v ~rnem, risanka 10.30 Jezdeci senc, risanka 11.00 Hroš~eborgi, 25. del serije 11.30 Mladi Herkul, 22. del serije 12.00 Šolska košarkarska liga 13.00 Preverjeno, ponovitev 13.45 TV Dober dan, ponovitev 14.40 Zakon v Los Angelesu, 117. del nanizanke 15.40 Prva izdaja, 18. del nanizanke 16.30 Možje v belem, 11. del nanizanke 17.30 Po obljubi, ameriški film 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Sobotni filmski hit: Vulkan, ameriški film 23.00 Pod prisego, ameriški film 0.40 24 ur, ponovitev KANAL A 8.50 TV prodaja 9.20 Obala ljubezni, ponovitev 150. dela 10.10 Obala ljubezni, ponovitev 151. dela 11.00 Obala ljubezni, ponovitev152. dela 11.50 Obala ljubezni, ponovitev 153. dela 12.40 Obala ljubezni, ponovitev 154. dela 13.30 Ivanhoe, ameriški film 16.00 Tako pač jel, 3. del humor. nanizanke 16.30 Matlock, 8. del nanizanke 17.20 Goodyear liga: Union Olimpija - Budučnost, košarka 19.30 Domače kraljestvo, 5. del humor. nanizanke 20.00 Najeti ljubimec, ameriški film 21.50 Ledeno hladni, 4. del nanizanke 22.45 Nočni grehi, ameriški film 0.20 Rdeče petke, 6. del erotične serije TROJKA 9.30 TV prodaja 10.30 Iz domače skrinje, ponovitev 12.00 Družinska TV prodaja 12.15 Kuharski dvoboj, ponovitev 13.00 Santa Fe, ponovitev 15.00 Motor Show report 15.30 Nogomet - nemška liga, prenos 17.00 Motor Show Report 17.30 SQ Jam, glasbene lestvice 18.30 Spidi in Gogi show 19.30 Razvoj avtomobilizma 20.00 Športne stave 21.00 Italijanska nogometna liga, prenos 23.00 Nemška nogometna liga, ponovitev 1.00 Videostrani HTV 1 7.55 Novice. 8.00 Otroški program. 9.30 Novi način, dokumentarna serija. 10.00 Novice. 10.05 Drž'te lopova. 10.55 Risanka. 11.10 Življenjska šola, serija. 11.55 TV leksikon. 12.00 Opoldanske novice. 12.30 Glasbeno-dokumentarna oddaja. 13.00 Prizma, magazin. 14.00 Glas domovine. 14.35 Oprah Show (302). 15.25 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 16.00 Novice. 16.10 Zlata dekleta, humor. serija. 16.35 National Geographic. 17.35 Spet Win, kanadski film. 19.05 Biblija. 19.30 Dnevnik. 20.10 Krletka, am. film. 22.15 Družina Soprano 3., serija. 23.10 TV dvoboj. 23.25 TV leksikon. 23.30 Novice. 23.45 Halifax 4., serija. 1.25 Moške svinje, humor. serija. 1.55 Maggie, humor. serija. 2.15 Obstanek, pz. serija. 3.05 Spet Win, kanadski film. 3.40 Od prijema do sojenja, dokumentarno-igrana serija. 4.05 Rock In Rio. 5.55 Oprah Show. 6.40 Glasbeni program. 7.20 National Geographic. HTV 2 8.00 Panorama. 11.40 Kritikov izbor, am. film. 13.15 Povabilo v gledališče. 14.45 Hišni ljubimci. 15.30 Življenjska šola, serija. 16.20 Beverly Hills 9., serija. 17.10 Briljanteen. 18.05 Dekleta v trendu, serija. 18.50 Risanka. 19.05 Maggie, humor. serija. 19.30 Od prijema do sojenja, dokumentarno-igrana serija. 19.55 Dela svetovnih muzejev. 20.10 Obstanek, pz. serija. 21.00 Novice. 21.10 Hit HTV-ja. 22.00 Glamour Cafe. 22.55 Moške svinje, humor. serija (22/42). 23.25 Rock In Rio (7/7). HTV 3 10.00 TV vodič + panorama. 19.00 TOP DJ MAG. 20.00 Največje romance 20. stoletja. 20.25 Italijanska nogometna liga, prenos. 22.25 Animavizija. 22.55 Filmi Rajka Grliča. 00.30 Šport danes. AVSTRIJA 1 6.15 Tolpa bambusovih medvedkov, risana serija, otroški program. 7.55 Helmi, otroški program. 9.15 Velelalom (ž), prvi tek, prenos iz Soldna. 10.50 Pika Nogavička, serija. 11.15 Disneyjev festival, klasične risanke. 12.05 Veleslalom (ž), drugi tek. 13.45 Nimaš pojma, serija. 14.05 Jesse, serija. 14.30 BÔB3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 15.15 Sabrina, serija. 15.40 Roswell, serija. 16.25 Raztresena Ally, serija. 17.10 Srčece, show. 18.00 Nogomet, avstrijska liga. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Klub vražjih babnic, komedija, 1996. 21.55 Black Dog, akcijski film, 1998. 23.20 Trgovec s smrtjo, akcijski film, 1997. 0.50 Eraser, akcijski film, 1996. 2.35 Generacija 1999-Namestnik, akcijski film, 1993. 3.00 Srčece, show. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bockerer 3-Andauski most, tragikomedija. 11.05 Kraljevi lovci, domovinski film, 1956. 12.45 Zakladi sveta, dokum.. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Ne more odnehati, komedija, 1962. 14.40 Na pomoč, sorodniki prihajajo, komedija, 1971. 16.00 Podobe Avstrije, magazin. 16.25 Alpe-Donava-Jdran, magazin. 16.55 Religije sveta: mongolski praznik Nada. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo, magazin. 17.35 Živalski magazin. 17.55 Konflikti, magazin. 18.25 Bingo, igrica. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Igra ob zori, drama, 2001. 21.45 Čas v sliki. 21.50 Vsakdanje zgodbe iz kavarne, reportaža. 22.35 Ernst Hinterberger, portret pisatelja. 22.50 Pravi Dunajčan ne propade, serija 23.35 Kraj zločina: Super dvanajstica, kriminalka. 1.05 Kaisermuhlen Blues, serija. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Bolnišnica Lichtenberg. 6.00 V bliskavici, pon. 6.35 Otroški program. 10.05 Tiny Toon. 10.30 Kremenčkovi. 11.00 Zajček Bunny. 11.30 Policijska akademija. 12.00 Oreščki. 13.00 Real Gho-stbusters.13.30 Alf. 14.00 Možje v belem, zdravniška serija. 15.00 Sam proti prihodnosti, serija. 16.00 Družinsko pravo, odvetniška serija, 2000, možen tudi prenos nogometa. 17.00 Res je. 17.30 Košarka. 18.00 Preprosto Verona. 18.30 Poročila. 18.45 Šport. 19.00 Nogomet, nem. liga. 20.15 Dva milijona dolarjev napitnine, komedija, 1994. 22.15 Šaljive reklame. 23.15 Šaljive reklame. 0.15 Prihaja iz pekla, kriminalka, 1977. 2.10 Peter Maffay, koncert. 3.05 Sam proti prihodnosti. 3.55 Družinski zakon, pon. RTL 5.05 Otroški program. 11.00 Življenje in jaz. 11.50 Moesha. 12.40 Varuška. 13.05 Močna družina. 13.35 Princ z Bel-Aira. 14.05 Tretji kamen od sonca. 14.30 Divja sedemdeseta. 14.55 Beverly Hills, 90210. 15.55 A-Team. 16.50 A-Team. 17.45 Top of the Pops, glasbeni show. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, vikend. 20.15 Show za 10 milijonov. 22.15 Skušnjave raja, 2/8. 23.15 Povsem noro. 0.10 South Park. 0.40 7 dni - 7 glav. 1.30 Divja sedemdeseta. 1.50 Princ z Bel-Aira. 2.15 Tretji kamen od sonca, pon. 2.40 Top of the Pops. 2.25 Beverly Hills, 90210. 3.05 Povsem noro, pon. RTL 2 5.45 Jutranji program. 8.30 Polna hiša, pon. 8.55 Nesrečna do konca. 9.20 Bravo TV, pon. 10.40 Družinski praznik in druge težave, komedija, 1995, pon. 12.35 Adnromeda, pon. zf serije. 13.25 Sliders, Paralelni svet, serija. 14.25 F/X, akcijska serija, 1997. 15.25 Hiša II, zabavna grozljivka, 1987. 17.00 L.A. Heat, krimi serija, 1997. 18.00 Walker, teksaški ranger, serija, 1996. 20.00 Poročila. 20.15 Dinozavri - Pozabljen svet, pustolovski, 1999. 22.10 Avtopsija - skrivnostni smrtni primeri, doku. serija 23.15 Hiša ob cesti, akcijski, 1989. 1.20 Halloween III, Noč čarovnic III, pon. grozljivke. 2.10 Nočne fantazije. PRO 7 5.45 Baldy Man. 6.05 Heathcliff. 6.15 Otroški program. 7.00 Ace Ventura. 7.30 Mega Man. 7.55 Big Guy & Rusty. 8.20 Highladner. 8.50 Robocop Alpha Commando. 9.15 Batman & Robin. 9.45 Chris Colorado. 10.10 Extreme Ghostbusters. 10.40 Ghostbusters II, fantazijska komedija, 1989. 12.40 Futurama. 13.05 Will in Grace. 13.35 Sabrina in čudežne čarovnice, komedija, 1996. 15.35 Sabrina. 16.05 Kurja polt. 17.00 Roswell. 18.00 Andreas Turck - ljubezenske zgodbe. 19.00 Pogovor. 19.30 Max TV. 19.55 Poročila. 20.15 The Arrival - Prihod, znanstveno fantastični, 1996. 22.30 Species, Tuja vrsta, znanstveno fantastični, 1995. 0.40 Blade, lovec na vampirje, grozljivka, 1995. 2.10 Bram Stokers Shadow Builder, fantazijski triler,1997, pon. EUROSPORT 8.30 Ekstremni športi, pon. 9.00 Skoki s čeri, pon. 9.30 Tenis -WTA turnir v Linzu, pon. 10.45 Nogomet, pon. 12.45 Tenis - ATP turnir v Stockholmu, prvi polfinale, prenos. 14.30 Tenis -WTA turnir v Linzu, polfinale. 17.00 Sabljanje - SP v Nimesu, 1. dan. 19.00 Športna poročila. 19.15 Tenis - ATP turnir v Baslu, polfinalna srečanja. 21.30 Boks. 23.00 Športna poročila. 23.15 Veleslalom za ženske v Soldnu. 0.15 Tenis - WTA turnir v Linzu, pon. 1.45 Športna poročila. DŠF 5.00 Jutranji program. 6.30 Lumberjack, pon. 7.00 Stoke, pon. 8.45 It's a Knock Out. 9.45 Automagazin. 10.45 Avtomobilizem. 11.45 Normal, magazin. 12.15 Pogovor o nogometu. 13.15 Nogomet. 14.15 World Soccer. 14.30 MX, pon. 15.00 Hokej na ledu. 15.30 Baseball Max. 16.00 Ameriški nogomet. 16.30 Stoke. 17.15 Snowboard. 16.30 Stoke, magazin. 17.15 Snowboard. 17.45 Nogometni magazin. 18.15 Nogomet. 19.00 Boks, pon. 20.00 Šport po svetu. 20.30 Rally. 21.30 Automagazin, pon. 22.30 Wrestling. 0.30 Speed Zone. 0.45 Monster Trucks. 2.00 Monster Trucks. 2.15 Lumberjack. 3 SAT 7.00 Irske skice: Od Dublina do Bantreyja, dokumentarec. 7.30 Avec plaisir, tečaj francoščine (20). 8.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 Alpe-Donava-Jadran, magazin. 10.45 Tuja domovina, magazin. 11.15 Report, magazin. 12.00 Totti in sanjska ladja, dokumentarec. 12.15 Prečno. 13.00 Na koncertu: Bryan Adams-Live At Slane castle, posnetek. 14.00 Novo, magazin. 14.30 Štajerski panter: Kulturna dežela Štajerska, dokumentarec. 15.15 Ženska stvar, magazin. 15.40 Mestni ogledi: Stockholm, dokumentarec. 15.55 Vas v Sierri, drama, 1990 (Ernesto Jesus). 17.30 Nasveti: moda. 18.00 Sto let hoje po vrvi-jubilejna turneja družine Weisheit, dokumentarec. 18.30 Grad sredi zelenja: naravni park Herberstein, dokumentarec. 19.00 Danes. 19.20 Črni strup in Materini mali pomočniki-vsakdanja mamila, dokumentarec. 20.00 Dnevnik. 20.15 On The Run-potovanje do sreče, posnetek koncerta. 21.30 Chroma, gledališka predstava, 2000. 23.00 Bulevar Bio, pogovor. 0.00 Pogledi s strani, revija. 0.25 Športni studio. 1.40 JazzBaltica 2001: Jukka Perko and Hurmio-Orkestri, posnetek koncerta. 2.30 Črni strup in Materini mali pomočniki-vsakdanja mamila, dokumentarec. Nedelja, 28. oktober 8.00 9.55 10.25 11.00 11.20 11.30 12.00 13.00 13.10 14.55 15.25 15.55 16.30 16.45 17.35 18.05 18.35 18.45 19.00 19.05 19.30 20.00 21.50 22.45 23.05 23.15 1.20 8.00 8.55 9.35 11.15 11.45 12.20 14.00 15.00 16.00 16.45 19.30 20.05 20.55 21.20 21.55 22.55 23.45 SLOVENIJA 1 Živ žav: Telebajski; Mumini; Palček David Orkester Slovenske vojske Pomagajmo si, oddaja TV Koper Dnevnik velikih mačk, pz. serija, 8/10 # Ozare, ponovitev Obzorja duha # Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor Poročila # Iskreno, noro, globoko, ponovitev filma Tasmanska dragulja, oddaja TV Maribor Lingo, TV igrica # Čari začimb, 1/20 Poročila # Vsakdanjik in praznik Alpe-Donava-Jadran, podobe iz srednje Evrope Prezrta okolja, 2. del Risanka Žrebanje lota Danes # Zrcalo tedna Dnevnik # Mario, nedeljski večer v živo Intervju # Poročila # Zgodbe o knjigah Restavracija, ameriški film Prezrta okolja, 2. del, ponovitev SLOVENIJA 2 Vremenska panorama Videospotnice, ponovitev Soelden: SP v alpskem smučanju, veleslalom (m), 1. vožnja, prenos Ribniški oktet Policija na naši strani Soelden: Veleslalom (m), 2. vožnja, prenos Blišč in beda kurtizan, nadaljevanka Kam gredo divje svinje, nadaljevanka Obljubljena dežela, nanizanka Šport Videospotnice Svetniki in grešniki, dokumentarna serija, 6/6 Murphy Brown, nanizanka, 19/24 Homo turisticus Končnica Straight upl, Ples sodobnih koreografov, 3. in 4. del serije Videospotnice, ponovitev POP TV 8.30 Slonček Benjamin, risanka 9.00 Princesa Sissi, risanka 9.30 Črni pirat, risanka 10.00 Možje v črnem, risanka 10.30 Jezdeci senc, risanka 11.00 Hroščeborgi, 26. del serije 11.30 Mladi Herkul, 23. del serije 12.00 Šolska košarkarska liga, ponovitev 13.00 Pod košem, ameriški film 14.40 Otroški zdravnik, 6. del nanizanke 15.40 Gorski zdravnik, 6. del nanizanke 16.40 Možje v belem, 12. del nanizanke 17.40 Obljuba, ameriški film 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.30 Športna scena 22.15 Varni prehod, ameriški film 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 9.20 Mladi in nemirni, ponovitev 16. dela 10.10 Mladi in nemirni, ponovitev 17. dela 11.00 Mladi in nemirni, ponovitev 18. dela 11.50 Mladi in nemirni, ponovitev 19. dela 12.40 Mladi in nemirni, ponovitev 20. dela 13.30 Notredamski zvonar, ameriški film 15.15 Slavne zvezde, 8. del dokumentarne serije 16.15 Felicity, 20. del nanizanke 17.10 Beverly Hills, 9. del nadaljevanke 18.05 Melrose Place, 9. del nadaljevanke 19.00 Pop'n'Roll, glasbena oddaja 20.00 Hitrost 2, ameriški film 22.15 Dosjeji X, 4. del nanizanke 23.10 Goodyear liga, ponovitev košarke TROJKA 8.30 SQ Jam, ponovitev 10.00 Spidi in Gogi show, ponovitev 11.00 Vera in čas 11.30 V sedlu, ponovitev 12.00 Raketa pod kozolcem, ponovitev 13.30 SQ Jam, ponovitev 14.30 Dunlop motorsport report 15.00 Čestitke iz domače skrinje 16.30 Sijaj, ponovitev 17.30 Ježek Show, zabavnoglasbena oddaja 18.30 Štiri tačke 19.00 TV razglednica - Medvode 19.30 Knjiga, ponovitev 20.00 Reporter X 20.30 Španska nogometna liga, prenos 22.30 Italijanska nogometna liga, ponovitev 0.30 Videostrani HTV 1 8.20 Novice. 8.25 Otroški program. 12.00 Opoldanske novice. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Novice. 15.10 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 15.45 Gruntovčani, dramska serija. 16.45 Divja zemlja, am. film. 18.25 David Copperfield, serija. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Srce ni v modi, dramska serija. 20.50 Rocky IV., am. film. 22.20 TV leksikon. 22.25 Novice. 22.35 Broken Highway, avstralski film. 00.15 V nedeljo ob dveh. 1.15 David Copperfield, serija. 2.00 Nevidni človek 2., serija. 2.45 Arrest And Trial, dokumentarno-igrana serija. 3.10 Borba spolov v živalskem svetu, pz. serija. 3.40 Oddaja o kulturi. 4.10 Amerika - življenje narave. 4.40 They Won't Believe Me, am. film. 6.05 Glasbeni program. HTV 2 8.00 Panorama. 9.00 Biblija. 9.15 Sveta Stolica in Hrvatje, dokumentarna serija (5/5). 9.45 AGAPE. 10.45 Portret cerkve in mesta. 11.00 Sveta maša, prenos. 12.05 They Won't Believe Me, am. film. 13.35 Halifax 4., serija (1/3). 16.15 Ksena - bojevniška princesa 2., serija (10/22). 17.00 Magazin. 17.30 Borba spolov v živalskem svetu, dokumentarna serija (5/6). 18.05 Opera Box. 18.35 Oddaja o kulturi. 19.05 Risanka. 19.30 Od prijema do sojenja, dokumentarno-igrana serija. 19.55 Dela svetovnih muzejev. 20.10 Nevidni človek 2., serija (12/22). 21.00 Novice. 21.05 Svetovna kultura. 22.05 Triler. HTV 3 10.00 Od prijema do sojenja, dokumentarno-igrana serija. 12.30 Ti si moja usoda, serija. 16.05 Nogomet: Magazin Lige prvakov. 17.00 Športni prenosi in reportaže. 17.25 Hrvaška nogometna liga: Dinamo - Zagreb, pr. 19.20 Športni prenosi in reportaže. 22.20 Šport danes. 22.35 TOP DJ MAG. AVSTRIJA 1 6.00 Confetti tivi, otroški program. 7.15 Disneyjev festival, klasične risanke. 8.50 Ena dva ali tri, kviz. 9.15 Veleslalom (m), prvi tek, prenos iz Soldna. 10.55 Johnny Bravo, risana serija. 11.20 Šport. 11.40 Avtomobilistični magazin. 12.10 Veleslalom (m), drugi tek, prenos. 13.40 Vrnitev mušketirjev, pustolovski film, 1989. 15.15 Ekstremno, magazin. 15.45 Nogomet, magazin lige prvakov. 16.15 Nogomet, avstrijska liga: Rapid-Austria Memphis, prenos. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Šport. 20.15 Trautmann: Nič ni tako dobro skrito, kriminalka, 2001. 21.50 Columbo: Smrtonosni dobitek, kriminalka, 1991. 23.25 Kraj zločina: Eksil, kriminalka. 0.55 Umor po povzetju, triler, 1990. 2.25 Black Dog, akcijski film, 1998. 3.45 Brez obzira, akcijski, 1997. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Axion esti-Slava mu, dokumentarec. 9.20 Nove ustnice, novi vzdihljaji-dnevnik Arthurja Schnitzlerja, dokumentarec. 10.05 La Somnabula, opera Vinzena Bellinija, dokumentarec. 10.35 Kulturni tednik. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Novinarska ura. 12.00 Iz parlamenta. 12.30 Orientacija, magazin. 13.00 Poročila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Tuja domovina, magazin. 14.00 Pogledi s strani. 14.10 Univerzum: Šakali iz Etoše, dokumentarec. 15.00 Policijska postaja 1, serija. 15.25 Navihanci iz prve klopi 7, komedija. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lepše življenje, magazin. 18.00 Milijonsko kolo. 18.30 Podobe Avstrije. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Ko glasba zaigra, show narodnozabavne glasbe. 21.45 Čas v sliki. 21.55 Zadeva, pogovor. 23.10 Čas v sliki. 23.15 Lasje, umetniki in frizerji, tematski večer. 2.00 Kulturni tednik. 2.25 Pogledi s strani. 2.40 Pogledi s strani. 2.50 Lepše življenje. 3.40 Dober dan, Koroška, magazin. SATELITSKA TV SAT 1 6.15 Trojica s črpalke, komedija, 1955. 7.55 Weck Up, jutranji magazin. 8.55 C.O.PS. - Najboljše s TV. 9.40 Šaljive reklame. 10.40 Kaj zijaš?!, pon. 11.10 Trojica. 12.10 Klinika Rosenau. 13.10 Park Hotel Stern. 14.10 Pensacola, zlata krila. 15.05 J.A.G., 16.05 Star Trek - Voyager. 17.00 Farscape, pogrešani v vesolju zf. serija. 18.00 V bliskavici, magazin. 18.30 Poročila. 18.45 Šport. 19.00 Nogomet, nemška liga. 20.15 Kviz show v živo. 22.15 Kdo pride na večerjo. 22.45 Planetopia. 23.30 News & Stories. 0.25 Na Ree-perbahnu ob pol enih ponoči, drama, 1969. 2.20 Pensacola, pon. 3.05 Farscape, pon. 3.50 Trojica, pon. RTL 5.00 Otroški program. 9.20 Hulk. 9.45 Silver Surfer. 10.10 A-Team. 12.10 Vrnitev pozabljenih prijateljev, fantazijski, 1999. 14.00 SeaQuest DSV. 14.55 Herkules, serija. 15.50 Xena. 16.50 Robin Hood, serija, 1999. 17.45 Exclusiv, vikend. 18.45 Poročila. 19.10 Klic v sili. 20.15 Show za 10 milijonov. 22.15 Spiegel TV, magazin. 23.00 Dogodki posebne sorte. 0.00 South Park, pon. 0.35 Prime Time. 0.55 Xena, pon. 1.45 Herkules, pon. 2.30 SeaQuest DSV, pon. 3.20 Oliver Geissen Show. RTL 2 5.45 Countdown X - Alarm v vesolju. 6.30 Charlie Brown in njegovi prijatelji, risanka. 7.50 Hiša II, pon. zabavne grozljivke. 9.20 Dinozavri - Pozabljeni svet, pon. fantazijskega filma. 11.00 Bravo TV, pon. 12.25 Pop zvezde - To so moje sanje, pon. 14.25 Wild Things, dokumentarni. 15.20 Velike stvari. 16.20 Robot Wars -Vojna robotov, akcijski show, 1/30. 17.20 X-Factor - Nepojmljivi. 19.05 Twilling Zone, Območje somraka, serija. 20.00 Poročila. 20.15 Pop zvezde - to so moje sanje. 21.20 Brodolom, pustolovski show. 22.20 Avtopsija - skrivnostni smrtni primeri. 23.20 Redakcija special - vse kar ljudi zabava. 0.20 Poetic Justice, drama, 1993. 2.25 Nočne fantazije. PRO 7 5.55 Lovec na strahove 3, dokumentarni. 6.30 Roswell. 7.15 Dennis. 7.35 Feuerstein Junior. 8.05 Inšpektor Gadget. 8.30 Otroški program. 10.25 Futurama, risana serija. 10.55 CinemaxX TV, kinomgazin. 11.40 Batman. 14.10 Izgubljeni svet. 15.05 Amazonke - Ujete v džungli. 16.05 Bram Stoker's: Legenda o mumiji, fantazijski triler, 1997. 17.55 Krt, show. 189.00 Čudežni svet, dokumentarni. 19.55 Poročila. 20.15 Pleasanwille, komedija, 1998. 22.35 Focus Tv. 23.40 Wes Craven's: Gospodar želja, grozljivka, 1997. 0.10 Blade, lovec na vampirje, grozljivka, 1995. 2.40 Pro 7, reportaže: V objemu vampirja. 2.15 Amazonke - Ujete v džungli. EUROSPORT 6.00 Cart FedEx dirke, prenos. 8.00 AdNatura, pon. 9.00 Nogomet - kvalifikacije za SP 11.00 Tenis - WTA turnir v Linzu, pon. 12.30 Nogomet - kvalifikacije. 14.00 Tenis - WTA turnir v Linzu, finale. 16.00 Sabljanje, SP v Nimesu, prenos. 18.00 Tenis - ATP turnir v Baselu. 18.45 Tenis - ATP turnir v Stockholmu, drugi polfinale. 19.45 Poročila. 20.00 Nascar serija, Alabama, ZDA. 21.00 Cart FedEx, pon. 23.00 Športna poročila. 23.15 Watts. 23.45 Veleslalom, moški v Soldenu. 1.00 Športna poročila, pon. 1.15 Športna poročila. dSF 6.00 Jutranji program. 7.00 Potovalni magazin. 8.45 Nezadržni. 9.00 Nogomet, 2. liga. 9.45 Nogomet. 11.00 Pogovor o nogometu. 13.00 Nogomet. 14.15 DSF reportaže. 14.45 Košarka. 17.00 Nezadržni, magazin. 17.30 Nogomet. 18.45 Fujuma, magazin. 19.15 Potovalni magazin: Kenija. 20.00 MX, motokros magazin. 20.30 Tenis - WTA turnir v Luksemburgu. 21.15 Overtime, hokejski magazin. 21.45 Nogomet. 22.45 Mednarodni nogomet. 23.30 Boks. 0.30 Speed Zone. 0.45 Monster Trucks. 2.15 Monster Trucks. 3 SAT 7.15 O koristi in škodi branja, pogovor. 8.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Lirika za vse. 9.15 Max Rieger: sonata za violončelo in klavir v a-molu, posnetek. 10.00 Književnost v preddverju, magazin. 11.00 Bogastvo askeze-arhitekt Max Dudler, dokumentarec. 11.45 Ideje za boljšo Švico-arhitekt Luigi Snozzi, dokumentarec. 12.15 Guben-ljudje in zgodbe ob koncu tisočletja, dokumentarec. 12.50 Norbert Bleidt, portret slikarja. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Pregled tedna. 13.30 100 nemških let: Nemci in nakupovanje, dokumentarec. 14.00 Berlinska srečanja, pogovor. 14.45 80 let Gradiščanske, dokumentarec. 15.15 Futura-pot v tretje tisočletje: Človek-osamljen v vesolju?, dokumentarec. 16.00 Hitec, magazin. 16.30 Skrivnosti zgodovine: Karel Veliki-skrivnost prvega cesarja, dokumentarec. 17.15 Euro-odštevanje: Portugalski eskudo, dokumentarec. 17.30 Nasveti domačega zdravnika. 18.00 Dnevnik. 18.15 Razgled, magazin. 19.00 Danes. 19.10 Koll, pogovor. 20.00 Dnevnik. 20.15 Troja-sanje in resničnost, dokumentarec. 21.00 Zakladi sveta: Riževe terase Ifugauov-stopnice v nebesa, dokumentarec. 21.15 Pribežališče na Bosporju, dokumentarec. 22.45 Pogovor z Nedimom Hazarjem. 23.05 Komisar, krimi serija. 0.05 Gospa Mona, drama, 1986. 1.45 Halo Avstrija. 2.15 Berlinska srečanja. 3.00 Nasveti domačega zdravnika. 3.30 Dnevnik. 3.45 Razgled, magazin. Ponedeljek, 29. oktober SLOVENIJA 1 8.00 Utrip # 8.20 Zrcalo tedna # 8.40 Pod Piramido, oddaja TV Maribor 9.20 Ž friki, 2/17 9.50 Iz popotne torbe, 4. oddaja 10.10 Sre~anja z živalmi, pz. serija, 9/10 # 10.35 Slovenski pesniki in pisatelji: C. Kosma~ 11.00 Zemljepis celin: Afrika 11.25 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.50 Starodavni vojš~aki, dokumentarna serija, 6/8 # 12.15 Tasmanska dragulja, oddaja TV Maribor 13.00 Poro~ila # 13.10 Vremenska panorama 13.25 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 14.15 Polno~ni klub 15.25 Opus 15.55 Dober dan, Koroška 16.30 Poro~ila # 16.45 Telebajski, 50. oddaja 17.10 Balon 17.20 Risanka 17.40 Izobraževalna oddaja 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Komisar Rex, nanizanka, 3/15 21.00 Nakovalo sanj, portret Mirsada Begi}a 22.00 Odmevi # 22.55 Branja 23.00 Brez reza 0.00 Izobraževalna oddaja, ponovitev SLOVENIJA 2 15.05 Videospotnice 15.40 Sloves, dokumentarna serija, 5/11 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 108. epizoda 17.00 Sylvia, nanizanka, 2/15 18.00 Tele M, oddaja TV Maribor 18.30 Jasno in glasno: Najstnikov zadnji ples, kontaktna oddaja 19.30 Videospotnice 20.05 Cik cak 20.30 Gospodarski izzivi 21.00 Marketing 21.05 Studio City 22.00 Stoletje odkritij, dokumentarna nanizanka, 2/10 23.00 Brane Ron~el izza odra 0.25 Videospotnice, ponovitev POP TV 9.00 Oprah show, ponovitev 10.00 Vsiljivka, ponovitev 10.55 Črni biser, ponovitev 11.50 Prepovedana strast, ponovitev nadaljevanke 13.10 Športna scena, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, 118. del nanizanke 15.30 Oprah show, pogovorna oddaja 16.25 prepovedana strast, 21. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 151. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 9. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 TV Dober dan, 7. del nanizanke 20.55 Sedma nebesa, 9. del nanizanke 21.50 Urgenca, 7. del nanizanke 22.40 Tat za vedno, 20. del nanizanke 23.30 M.A.S.H., 33. del humor. nanizanke 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 8.15 Ekstra magazin, ponovitev 8.30 Slon~ek za Daniela, mladinski film 10.10 Show Jerryja Springerja, ponovitev 11.30 Dannyjeve zvezde 12.30 Obala ljubezni, 155. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 21. del nadaljevanke 14.45 Družinsko pravo, zadnji del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Zvezdne steze: Nova generacija (IV.), 1. del 17.30 Princ z Bel Aira, 6. del humor. nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, 15. del humor. nanizanke 18.30 Varuška, 15. del humor. nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Show Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Superfilm: Jerry Maguire, ameriški film 22.40 Will in Grace, 8. del humor. nanizanke 23.10 Tretji kamen od sonca, 21. del humor. nanizanke 23.40 Noro zaljubljena, 11. del humor. nanizanke 0.10 Seinfeld, 20. del humor. nanizanke 0.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 6.00 Videostrani 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 11.00 Italijanska nogometna liga, ponovitev 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 15.15 SQ Jam, ponovitev 16.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 20.00 Popotovanja z Janinom 21.00 Commercial Breakdown 21.30 Ekskluzivni magazin 22.00 V sedlu 22.30 Dunlop motorsport report 23.00 Motor Show Report 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.15 Wai Lana joga 0.45 Videostrani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Arrest And Trial, dokum.-igrana serija. 10.00 Novice. 10.05 Predšolska vzgoja. 10.50 Kviz. 11.00 Otroški program. 12.00 Opoldanske novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Kje so moji otroci, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Poizvedovalec, pz. serija. 16.00 Predšolska vzgoja. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Živeti z..., oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Viza. 20.55 Latinica. 22.25 TV leksikon. 22.30 Odmevi dneva. 22.50 Šport danes. 23.05 Pariz pono~i, film. 00.45 Zopet znova, serija. 1.30 Becker, humor. serija. 1.50 2.4 otroka VIII., humor. serija. 2.20 Arrest And Trial, igrano-dokumentarna serija. 2.45 Kraljica Mati, dokumentarni film. 3.35 Amerika - življenje narave. 4.05 Kje so moji otroci, am. film. 5.35 Planet Internet. 6.05 Glasbeni program. HTV 2 8.00 Panorama. 10.35 Mir in dobro. 11.05 David Copperfield, serija. 11.55 Svet zabave. 12.25 Cafe Cinema. 13.05 Mesečina. 13.50 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 14.20 Glamour Cafe. 15.15 Otroški program. 16.10 Novice. 16.15 Ogledalce, ogledalce - serija. 16.40 Hugo, TV igrica. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sreče. 19.00 2.4 otroka VIII., humor. serija. 19.30 Od prijema do sojenja, dokumentarno-igrana serija. 19.55 Dela svetovnih muzejev. 20.10 Zopet znova, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Becker, humor. serija. 21.45 Kraljica Mati, dokumentarni film. 22.35 Seinfeld, humor. serija. 23.00 Lone Gunmen, serija. 23.45 Na meji mogočega 3., serija. 00.30 Novice. HTV 3 10.00 TV vodič + panorama. 19.00 Planet Internet. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Petica. 21.20 To je zabava 3., am. film. 23.05 ČB v barvi. 23.50 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.50 Ena, dva ali tri, kviz, otroški program. 7.55 Meego, serija. 8.15 Divji bratje s šarmom, serija. 8.40 Sabrina, serija. 9.00 Zasledovalci, komedija, 1993. 10.35 Ljubica, pomanjšala sva se, komedija, 1997. 11.45 Confetti tivi. 13.20 Grad ugank, kviz. 14.05 Triple Z, risani film. 14.30 Papyrus, risana serija. 14.55 Mladi Herkul, serija. 15.20 Princ z Bel-Aira, serija. 15.45 Beverly Hills 90210, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Neskon~en dan, komedija, 1993. 21.55 Kri in vino, kriminalka, 1996. 23.30 Nikita, serija. 0.15 Plen, serija. 0.55 Trautmann: Ni~ ni tako skrito, kriminalka, 2001. 2.25 Kri in vino, kriminalka, 1996. 4.00 Ljudstvo proti O'Hari, kriminalka, 1951. AVSTRIJA 2 6.15 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Policijska postaja 1, serija. 9.55 Zlata dekleta, serija. 10.20 Ne more odnehati, komedija. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Grajski hotel Orth, serija. 21.05 Tema, magazin. 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kraj sre~anja kultura. 0.00 Čas v sliki 3. 0.30 Ljubi življenje, drama. 2.20 Pogledi s strani. 2.25 Kraj sre~anja kultura. 3.55 Dobrodošli v Avstriji. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik, zdravniška serija. 22.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Bolnišnica Lic-htenberg, doku. serija 18.30 Poro~ila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Bolje ne gre, romanti~na komedija, 1997 . 23.10 Spiegel TV, reportaže. 23.35 24 ur. 0.10 Poro~ila. 0.30 Star Trek -naslednje stoletje, pon. 1.20 Kviz. 1.50 Nakupovanje doma. 3.00 No~ni program. RTL 6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 To~no ob devetih. 9.30 Moja poroka. 10.00 Dr. Stefan Frank. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti. 16.00 Mladinsko sodiš~e. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami. 18.00 Dober ve~er. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi. 20.15 Kdo bo milijonar. 21.15 Za rešetkami -ženska kaznilnica, serija, 2001. 22.15 Extra, RTL magazin. 23.30 Denar. 0.00 Polno~ni žurnal. 0.35 10 pred 11. 1.00 Veronica. 1.30 Mož v sebi. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 No~ni žurnal. RTL 2 6.05 Otroški program. 8.50 Trije moški in nobenega otroka. 9.45 Radijska postaja. 10.40 King of Queens, pon. 11.05 Vsi ljubijo Raymonda, pon. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 Otroški program. 16.10 Pokemon, risana serija. 16.40 Digimon, risana serija. 17.00 Nesre-~na do konca. 7.30 Polna hiša. 18.00 Princ z Bel-Aira. 18.30 King of Queens. 19.00 Vsi ljubijo Raymonda, serija. 19.30 Dragon Ball Z. 20.00 Poro~ila. 20.15 Neumni pešci. 21.15 Veseli otroci sveta. 22.10 Halloween 4: No~ ~arovnic IV: Vrnitev Michaela Myersa, grozljivka, 1988. 23.55 Avtopsija - skrivnostni smrtni primeri, pon. 0.50 X-Factor - Nepojmljivi. 2.35 No~ne fantazije. PRO 7 6.20 Bulevarski magazin, pon. 7.20 Andreas Turck - ljubezenske zgodbe. 8.20 Pogovor. 8.50 Prihod, pon. zf filma. 11.00 Krt. 12.00 Grace. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Prijatelji. 18.30 Sabrina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poro~ila. 20.15 Dosjeji X, fantazijska krimi serija. 21.15 Simpsonovi. 21.45 Malcolm, serijska komedija. 22.15 TV total. 23.15 Komedija. 23.45 Zmeda v mestu. 0.15 Seinfeld. 0.40 CinemaxX TV, kinomagazin. 1.30 Dosjeji X. 2.20 Johnyy Bravo. 2.40 Johnny Bravo. 3.00 Johnny Bravo. EUROSPORT 8.30 Nogomet - kvalifikacije za SP 10.00 Sabljanje - SP v Nimesu, pon. 11.30 Motorsport. 12.30 Watts. 13.00 Tenis, pon. 14.00 Tenis - ATP turnir v Stockholmu. 15.00 Nogomet - SP kvalifikacije, pon. 16.30 Nogoemt - pon. 18.00 Eurogoals. 19.30 Watts, pon. 20.00 Boks, pon. 22.00 Eurgoals, pon. 23.30 Športna poro~ila. 23.45 Sabljanje - SP v Nimesu, 3. dan. 1.15 Športna poro~ila. DŠF 5.00 Jutranji program. 7.00 Pago Pago, pon. 8.15 Nogomet. 9.30 Pogovor o nogometu. 12.00 Speed Zone, pon. 13.00 Auto-magazin. 14.00 Tenis_ - ATP turnir v Parizu, prenos. 17.15 Košarka, NBA. 18.00 Športna poro~ila. 18.30 Nogometni magazin. 19.00 Nogomet. 19.45 Nogomet, poro~ilo. 20.15 Nogomet: Hannover-Mannheim, prenos. 22.30 LaOla, mednarodni nogomet. 23.30 Ameriški nogomet. 2.15 Monster Trucks. 3.30 Lumberjack. 3 SAT 7.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Črni strup in Materini mali pomo~niki-vsakdanja mamila, dokum. 9.45 Hitec, magazin. 10.15 Berlinska sre~anja, pogovor. 11.00 Tele akademija. 11.45 B. sre~a, pogovor. 12.45 Nedeljski koncert, show. 13.30 Lepše življenje, magazin. 14.15 Zakladi sveta. 14.30 Nasveti: moda. 15.00 Podobe Nem~ije. 15.45 Socialno zavarovanje pred propadom?, dokum. 16.30 Paviani z rde~o liso, dokum. 17.00 Umetnost in ki~, magazin. 17.30 Podobe Avstrije. 18.00 Ekskluzivno, reportaža. 18.30 Nano, magazin. 19.00 Dnevnik. 19.20 ~as za kulturo. 20.00 Dnevnik. 20.15 Veliki kriminalni primeri: Tolpa iz Gladowa-Chicago v Berlinu, dokum. 21.00 Povezovanje Evrope: Estonija, dokum. 21.30 Novo, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Kino kino ekstra, magazin. 23.10 Proces (2), dokum.. 0.40 Tohuwabohu, ske~i. 1.10 Pogledi s strani. 1.15 Deset pred deseto. 1.40 Nano, magazin. 2.10 Čas za kulturo. 2.50 Kino kino ekstra, magazin. 3.35 Novo, magazin. 4.05 Umetnost in ki~. Torek, 30. oktober SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi # 8.30 Mostovi 9.00 Čarobni šolski avtobus, risanka 9.25 Radovedni Ta~ek: Balon 9.40 Gulimišek 10.05 Oddaja za otroke 10.40 Izobraževalna oddaja 11.30 Pomagajmo si, oddaja TV Koper # 12.00 Komisar Rex, nanizanka 13.00 Poro~ila # 13.15 Evropska glasbena no~: Soo Kyong Hong, Jens Elkvekjaer 13.35 Obzorja duha # 14.05 Nakovalo sanj, portret M. Begi}a 14.55 Renesansa, dokumentarna serija, 4/6 15.55 Pod Pekrsko gorco, oddaja TV Maribor 16.30 Poro~ila # 16.45 Sprehodi v naravo: Praproti, 1. del 17.00 Risanka 17.10 Otroci na ladji luna, nadaljevanka, 3/8 17.50 Miti ~loveštva, dokumentarna serija, 5/6 # 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.05 Po~astitev dneva reformacije, prenos iz CD 21.00 Borštnikovo sre~anje, prenos iz Maribora 22.10 Odmevi # 23.00 Ivan Cankar: Za narodov blagor, posn. predstave MGL 1.10 Miti ~loveštva, ponovitev SLOVENIJA 2 14.55 Videospotnice 15.30 Studio City 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 109. epizoda 17.00 Sylvia, nanizanka, 3/15 18.00 Suzie Washington, avstrijski film 19.30 Videospotnice 20.05 Narodno zabavna glasba 21.00 Kaja, ubil te bom, hrvaški film 22.15 Na Univerzi, oddaja TV Maribor 22.45 No~ v hotelu, slovenski kratki film 23.05 Svetloba skušnjave, ponovitev filma 0.45 Videospotnice, ponovitev POP TV 9.00 Oprah show, ponovitev 10.00 Vsiljivka, ponovitev 10.55 Črni biser, ponovitev 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 13.10 TV Dober dan, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, 119. del nanizanke 15.30 Oprah show, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, 22. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 152. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 10. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno 20.45 Resni~ne zgodbe: Ne pozabi me, kanadsko-am. film 22.20 Tat za vedno, 21. del nanizanke 23.20 M.A.S.H., 34. del humor. nanizanke 23.50 24 ur, ponovitev KANAL A 8.25 Ekstra magazin, ponovitev 8.40 Pepelka, mladinski film 10.10 Show Jerryja Springerja, ponovitev 11.30 Mladeni~ v modrem, 151. del nanizanke 12.30 Obala ljubezni, 156. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 22. del nadaljevanke 14.45 Dvakrat v življenju, 1. del kanadske nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Zvezdne steze: Nova generacija, 2. del nanizanke 17.30 Princ z Bel Aira, 7. del humor. nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, 16. del humor. nanizanke 18.30 Varuška, 16. del humor. nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Show Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Kung fu: Bud Spencer - Gonzales, am.-it. film 21.45 Will in Grace, 9. del humor. nanizanke 22.15 Tretji kamen od sonca, 22. del humor. nanizanke 22.45 Noro zaljubljena, 12. del humor. nanizanke 23.15 Seinfeld, 21. del humor. nanizanke 23.45 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 11.00 Španska nogometna liga, ponovitev 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Videostrani 15.15 Popotovanja z Janinom, ponovitev 16.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 20.00 Windsorski protokol, ameriški triler 22.00 Naj N - nogometni studio 23.00 Automobille 23.30 Kuharski dvoboj 0.15 Wai Lana joga 0.45 Videostrani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Arrest And Trial, dokum.-igrana serija. 10.00 Novice. 10.05 Eko-eho. 10.15 Ex libris. 10.25 Aktualnosti. 10.35 Izziv znanosti. 10.50 Kviz. 11.00 Otroški program. 12.00 Opoldanske novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Formula za smrt, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Poizvedovalec, pz. serija. 16.00 Razmnoževanje gob. 16.20 Izziv znanosti. 16.35 Ex libris. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Govorimo o zdravju. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Skupaj do zvezd. 21.00 Forum. 22.00 Knjižnica. 22.40 TV leksikon. 22.45 Odmevi dneva. 23.05 Šport danes. 23.20 Policijske zgodbe, dokumentarna serija. 23.50 Korenita sprememba, film. 1.30 Glavno mesto, serija. 2.20 Seks v mestu 3., serija. 2.45 Vero-nikine skrivnosti 3., humor. serija. 3.10 Pravica za vse 4., serija. 3.55 Arrest And Trial, dokum-igrana serija. 4.20 Dela svetovnih muzejev. 4.30 Formula za smrt, am. film. 6.00 Glasbeni program. HTV 2 8.00 Panorama. 9.50 Živeti z..., oddaja. 10.20 Planet Internet. 10.50 Zopet znova, serija. 11.35 Hit HTV-ja. 12.20 Kraljica Mati, dokumentarni film. 13.10 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 13.40 Latinica. 15.15 Otroški program. 16.10 Novice. 16.15 Fant spoznava svet, serija. 16.40 Hugo, TV igrica. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sre~e. 19.05 Vero-nikine skrivnosti 3., humor. serija. 19.30 Od prijema do sojenja, dokumentarno-igrana serija. 19.55 Dela svetovnih muzejev. 20.10 Glavno mesto, serija. 21.05 Polni krog. 21.25 Seks v mestu 3., humor. serija. 21.55 Pravica za vse 4., serija. 22.40 Seinfeld, humor. serija. 23.05 Lone Gunmen, serija. 23.50 Na meji mogo-~ega 3., serija. 00.35 Novice. HTV 3 10.00 TV vodi~ + panorama. 15.50 Nogomet: Magazin Lige prvakov. 16.45 Petica. 17.55 Nogomet: Kup UEFA: AEK - Osijek, prenos. 19.55 Glasbeni program. 20.35 Nogometna Liga prvakov, prenos. 22.40 Monoplus. 23.20 Nogometna Liga prvakov. 23.50 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.35 Čarobni šolski avtobus, risana serija, otroški program. 7.55 Caroline v mestu, serija. 8.20 Sabrina, serija. 8.40 Čarovnice, serija. 9.25 Beverly Hills 90210, serija. 10.10 Vrnitev mušketirjev, pustolovski film, 1989. 11.45 Confetti tivi. 13.20 Grad ugank, kviz, otroški program. 14.05 Triple Z, risana serija. 14.30 Papyrus, risana serija. 14.55 Mladi Herkul, serija. 15.20 Princ z Bel-Aira, serija. 15.45 Beverly Hills 90210, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Medicopter 117, serija. 21.10 Vztrajnost, komedija, 1999. 22.40 Seks v mestu, serija. 23.05 Dober tek, show. 23.30 Nogomet, liga prvakov, posnetki. 0.20 Živalski nagon 2, triler, 1993. 2.05 Bogati in slavni, drama. 3.55 Nau~i me, triler, 1997. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Na pomo~, sorodniki prihajajo, komedija, 1971. 11.35 Pogledi s strani. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Pogled v deželo, magauin. 12.35 Pregled tedna. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Po sledeh nižinskih goril, dokumentarec. 21.05 Report, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizoriš~u, reportaža tedna. 23.05 Po dolgem in po~ez, magazin. 0.00 ~as v sliki. 0.30 Veronikine skrivnosti, serija. 0.55 Zlata dekleta. 1.20 Univerzum: Po sledeh nižinskih goril, dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Tema, magazin. 3.25 Po dolgem in po~ez, magazin. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - Naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Magazin. 18.00 Bolnišnica Lichtenberg. 18.30 Poro~ila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Natalie IV, melodrama, 2001. 22.20 Akti 2001/44, report. magazin. 23.20 Harald Schmidt Show. 0.20 Poro~ila. 0.40 Frasier. 1.10 Ameriški nogomet. 1.30 Kviz. 2.00 Nakupovanje doma. 3.00 Star Trek. RTL 6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 To~no ob devetih. 9.30 Moja poroka. 10.00 Dr. Stefan Frank. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geissen show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti! 16.00 Mladinsko sodiš~e. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami (1708). 18.00 Dober ve~er RTL. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi. 20.15 Medicopter 117, akcijska serija, 2001. 21.15 V imenu zakona, policijska serija 2001. 22.15 Nogomet -liga prvakov. 22.30 Nogomet,liga prvakov: FC Liverpool-Borussia, Dortmund in Schalke O4-Arsenal London. 0.00 No~ni žurnal. 0.15 Nogomet, liga prvakov. 1.00 Veronica, serija. 1.30 Mož v sebi. 2.00 Oliver Gaissen show, pon. 2.50 No~ni žurnal. RTL 2 6.05 Otroški program. 8.50 Nesre~na do konca. 9.20 Polna hiša, pon. 9.45 Princ z Bel-Aira. 10.10 Radijska postaja. 10.40 King of Queens, pon. 11.05 Vsi ljubijo Raymonda. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon. 17.00 Nesre~na do konca. 17.30 Polna hiša. 18.00 Princ z Bel-Aira. 18.30 King of Queens. 19.00 Vsi ljubijo Raymonda. 19.30 Dragon Ball Z. 20.00 Poro~ila. 20.15 Pop zvezde. 21.20 Brodolom. 22.10 Exklusiv, reportaže: kraja avtomobilov. 23.00 Redakcija, report. magazin. 0.00 Foxy Fantasies. 1.00 Halloween 4, grozljivka, 1988, pon. 2.50 No~ne fantazije. PRO 7 6.15 Bulevarski magazin, pon. 7.15 Kdo je tu šef. 7.45 Prijazna hiša. 8.15 Velika družina. 8.45 Pleasantville, pon. komedije. 11.05 Prijazna hiša. 11.30 Bill Cosby Show. 12.00 Grace, serija. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole, pogovor. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Prijatelji. 18.30 Sabrina. 19.00 Simpsonovi, risana serija. 19.30 Galileo. 19.55 Poro~ila. 20.15 Urgenca, zdrav. serija, 2000. 21.15 Sex and the City, kom. serija, 1999. 22.20 TV total. 23.25 Gospodarski magazin. 23.55 Outer Limits - Neznane dimenzije. 0.45 Delta Team - Tajno naro~ilo. 1.40 Jets, življenje na robu. 2.35 Sex and the City, pon. 3.30 TV total, pon. EUROSPORT 8.30 Sabljanje, pon. 10.00 WATTS, pon. 10.30 Nogomet, kvalifiak-cije za SP 12.00 Eurogoals, pon. 13.30 WATTS, pon. 14.00 Sabljanje, SP v Nimesu, 3. dan. 15.30 Nogomet kvalifkacije, pon. 17.00 Nori športi, magazin. 17.30 Tenis - WTA Masters v Muenchenu, osmina finala, prenos. 20.30 Tenis - WTA Masters v Muenchenu. 22.00 Boks: Sherman Williams-Frankie Swindell. 23.30 Športna poro~ila. 23.45 Sabljanje - SP v Nimesu, 4. dan. 1.15 Poro~ila. dSF 5.00 Jutranji program. 7.00 Pago Pago, pon. 8.15 Overtime, pon. 8.45 Nogomet. 10.30 LaOla, pon. 12.00 Speed Zone. 13.00 Auto-magazin, pon. 14.00 Tenis - ATP turnir v Parizu, prenos. 18.00 Športna porp~ila. 18.20 Dvoboj. 19.00 DSF reportaže. 19.30 Pogovor. 20.00 Športna poro~ila. 20.15 Automagazin. 22.15 Športna poro~ila. 22.30 Motodrom, magazin. 23.30 Lumberjack. 0.00 Jet Sprints. 0.30 Speed Zone. 0.45 Monster Trucks. 3 SAT 7.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 Evropski magazin. 10.45 Zadeva, pogovor. 12.00 Tema, magazin. 12.45 Podobe Južne Tirolske, magazin. 13.15 Veselje do potovanja: južna Indija, magazin. 14.00 Podobe Avstrije. 14.30 08/15-V domovini, vojna drama (3), 1955. 16.00 Stara plo~evina-mlada ljubezen. 16.15 Zgodovina letalskih poletov: Bil sem zraven (1), dokumentarec. 17.00 Uživati po nemško. 17.30 Podobe Nem~ije, magazin. 18.00 Na poti s prodajalci, reportaža. 18.30 Nano, magazin. 19.00 Dnevnik. 19.20 Čas za kulturo, magazin. 20.00 Dnevnik. 20.15 Neverjetna kariera, drama, 1989. 21.45 Klub 2000, kratki film, 1998. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Odisejev pogled, drama, 1995. 1.15 Pogledj s strani. 1.20 Deset pred deseto. 1.50 Nano, magazin. 2.15 Čas za kulturo. 2.55 Zadeva, pogovor. 4.10 Podobe Nem~ije. Sreda, 31. oktober SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi # 8.30 Dober dan, Koroška 9.00 Risanka 9.10 Trojčice, risana nanizanka, 3/13 9.35 Carski sel, risana nanizanka, 25/26 10.00 Evangeli~ansko bogoslužje, prenos 11.10 Lingo, TV igrica # 11.35 Sprehodi v naravo: Praproti, 1. del 11.55 Miti človeštva, dokumentarna serija, 5/6 # 13.00 Poročila # 13.10 Vremenska panorama 13.25 Čarobne galoše, slovaško-nemški film 14.55 Borštnikovo srečanje, posnetek iz Maribora 15.55 Mostovi 16.30 Poročila # 16.45 Sadna opera, plesna gledališka predstava 17.25 Oddaja za otroke 17.50 Delfini: Svobodna bitja, dokumentarna oddaja # 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Sedmi pe~at: Apostol, ameriški film 22.25 Poročila # 22.45 Slovenska filharmonija na turneji 23.35 Delfini: Svobodna bitja, ponovitev SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 13.10 Videospotnice, ponovitev 13.50 Gent: SP v gimnastiki (m) ekipno, prenos 17.00 Sylvia, nanizanka, 4/15 18.00 Seansa na deževno popoldne, angleški ~b-film 20.00 Športna sreda: Liga prvakov v nogometu: Lile - Manchester United, prenos 0.00 Umori, nanizanka, 29/45 0.45 Videospotnice POP TV 9.00 Oprah show, ponovitev pogovorne oddaje 10.00 Vsiljivka, ponovitev 10.55 Črni biser, ponovitev 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 13.10 Preverjeno, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, 120. del nanizanke 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah show, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, 23. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 153. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 11. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 TV kriminalka: Najhujša izdaja, ameriški film 21.45 Newyorška policija, 9. del nanizanke 22.40 Tat za vedno, 22. del nanizanke 23.30 M.A.S.H., 35. del humor. nanizanke 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 8.10 TV prodaja 8.15 Ekstra magazin, ponovitev 8.30 Susie Q, mladinski film 10.10 Show Jerryja Springerja, ponovitev 11.00 TV prodaja 11.30 Dannyjeve zvezde 12.30 Obala ljubezni, 157. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 23. del nadaljevanke 14.15 TV prodaja 14.45 Dvakrat v življenju, 2. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Zvezdne steze: Nova generacija, 3. del nanizanke 17.30 Princ z Bel Aira, 8. del humor. nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, 17. del humor. nanizanke 18.30 Varuška, 17. del humor. nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Show Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Zločin in kazen: Begunec, 9. del nanizanke 21.00 Na kraju zločina, 9. del nanizanke 21.50 Will in Grace, 10. del humor. nanizanke 22.20 Tretji kamen od sonca, 23. del humor. nanizanke 22.50 Noro zaljubljena, 13. del humor. nanizanke 23.20 Seinfeld, 22. del humor. nanizanke 23.50 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 6.00 Videostrani 7.00 TV prodaja 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz domače skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 11.00 Nemška nogometna liga, ponovitev 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Videostrani 15.15 Naj N - nogometni studio, ponovitev 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 20.00 Koncert okteta Deseti brat 22.00 Sijaj 22.30 Vrhunci nemške nogometne lige 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.15 Wai Lana joga 0.45 Videostrani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Arrest And Trial, dokum.-igrana serija. 10.00 Novice. 10.05 Strah v ulici lip. 10.25 Glasbena kultura. 10.50 Kviz. 11.00 Otroški program. 12.00 Opoldanske novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Film. 15.00 Novice. 15.05 Poizvedovalec, pz. serija. 16.00 Povej mi kaj bereš. 16.15 Portret likovnih umetnikov. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Zeleni dragulj Istre, dokumentarna oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 LOTO 7/39. 19.20 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Divja naselja, dokumentarna oddaja. 20.45 Pol ure kulture. 21.15 Trenutek spo-znanstva. 21.50 TV intervju. 22.45 Odmevi dneva. 23.05 Šport danes. 23.20 Euromagazin. 23.55 Film. 1.50 Jack in Jill 2., serija. 2.35 Simpsonovi VIII., risana serija. 3.00 Nikita 3., serija. 3.45 Arrest And Trial, dokumentarno-igrana serija. 4.10 Film. 5.40 Kraljevstvo divjine. 6.05 Glasbeni program. HTV 2 8.00 Panorama. 10.15 Knjižnica. 10.55 To je zabava 3., am. film. 13.25 Forum. 14.25 Skupaj do zvezd. 15.15 Otroški program. 16.10 Novice. 16.15 Navadna klinika, serija. 16.40 Hugo, TV igrica. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sreče. 19.05 Simpsonovi VIII., risana serija. 19.30 od prijema do sojenja, dokumentarno-igrana serija. 19.55 Dela svetovnih muzejev. 20.10 Jack in Jill 2., serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Nikita 3., serija (5/22). 22.05 Journey To The North Ethiopia, dokumentarni film. 22.55 Seinfeld, humor. serija. 23.20 Lone Gunmen, serija. 00.05 Na meji mogočega 3., serija. 00.50 Novice. HTV 3 10.00 TV vodič + panorama. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Nogomet. 20.35 Prenos tekme. 22.35 Dokumentarni film. 23.25 Nogometna Liga prvakov. 23.55 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.40 Čarobni šolski avtobus, risana serija, otroški program. 8.00 Caroline v mestu, serija. 8.25 Sabrina, serija. 8.45 Čarovnice, serija. 9.30 Beverly Hills 90210, serija. 10.10 Columbo: Smrtonosni dobitek, kriminalka, 1991. 11.45 Confetti tivi. 13.20 Grad ugank, kviz. 14.05 Triple Z, risana serija. 14.30 Papyrus, risana serija. 14.55 Mladi Herkul, serija. 15.20 Princ z Bel-Aira, serija. 15.45 Beverly Hills 90210, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30_ Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Nogomet, liga prvakov: prenosi in posnetki tekem. 0.35 Policisti iz El Camina, serija. 1.20 Primer Jessica, serija. 2.05 Živalski nagon 2, triler, 1993. 3.30 Videti Malto in umreti, kriminalka, 1972. AVSTRIJA 2 6.00 Teletext. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Evangeličanska maša, prenos. 10.15 Navihanci iz prve klopi 7, komedija, 1972. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Vprašanja poslancev. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1386). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji, magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Euro show 2001, kviz. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Rt Dobrega upanja (2), drama, 1996. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Veronikine skrivnosti, serija. 0.55 Na prizorišču, reportaža tedna. 1.25 Pogledi s strani. 1.30 Zgodba Adele H., drama, 1975. 3.05 Gorski zdravnik, serija. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - Naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Magazin. 18.00 Bolnišnica Lichtenberg, doku. serija. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici. 19.40 Kviz shoe v živo. 20.15 Kolega, krimi serija, 2001. 21.15 Policaj iz Tolza, krimi serija, 2000. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Poročila. 0.35 Frasier, serija. 1.05 Star Trek - Naslednje stoletje, pon. 1.55 Nakupovanje doma. 3.00 Policaj iz Tolza, pon. RTL 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Moja poroka. 10.00 Dr. Stefan Frank. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti! 16.00 Mladinsko sodišče, sodnica Ruth Herz. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami. 18.00 Dober večer RTL. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Nogomet, liga prvakov, poročilo. 20.45 Nogomet, liga prvakov, prenos. 22.35 Nogomet. 0.00 Polnočni žurnal. 0.15 Nogomet. 1.00 Veronica. 1.30 Mož v sebi. 1.55 Cyber Tracker, zf. akcijski, 1994. 3.25 Poročila. RTL 2 6.05 Otroški program. 8.50 Nesrečna do konca. 9.20 Polna hiša, pon. 9.45 Princ z Bel-Aira, pon. 10.10 Radijska postaja, pon. 10.40 King of Queens, Kraolj Queensa, serija, pon. 11.05 Vsi ljubijo Raymonda. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon. 17.00 Nesrečna do konca. 17.30 Polna hiša. 18.00 Princ z Bel-Aira. 18.30 King of Queens. 19.00 Vsi ljubijo Raymonda. 19.30 Dragon Ball Z, risana serija. 20.00 Poročila. 20.15 Stargate, Zvezdna vrata, zf. serija, 2001. 21.15 Andromeda, zf. serija, 2001. 22.15 Halloween V: Maščevanje Michaela Myersa, grozljivka, 1989. 23.55 Exklusiv - reportaže: počitnice v Turčiji. 0.35 Peep - pogovor o erotiki. 1.45 Foxy Fantasies, erotična serija, 1992. 2.20 Nočne fantazije. PRO 7 6.40 Bulevarski magazin, pon. 7.35 Kdo je tu šef. 8.05 Prijazna družina. 8.40 Velika družina 9.10 Bram Stokers: Legenda o mumiji, pon. grozljivke, 1997. 11.05 Prijazna družina. 11.35 Bill Cosby Show. 12.05 Grace. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole - odločitev popoldne. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Prijatelji. 18.30 Sabrina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Buffy, izganjalka vampirjev, serijska grozljivka, 2000. 21.15 Angel, lovec teme, novih 22. nadaljevanj serije, 2000. 22.15 TV total. 23.10 Pro 7, reportaže: lokalna televizija. 23.55 Revenant, prihajajo ponoči, grozljivka, 1998. 1.25 H. F! Lovecrafts Necronomicon, grozljivka, 1993. 2.55 Buffy, pon. EUROSPORT 8.30 Tenis - WTA Masters v Muenchnu, pon. 10.00 Sabljanje, pon. 11.30 Jahanje. 12.30 Tenis - WTA Masters v Muenchnu, osmina finala. 14.00 Umetnostna gimnastika, SP v Gentu, prenos. 17.00 Automagazin. 17.30 Tenis - WTA Masters v Muenchnu, prenos. 20.30 Tenis - WTA turnir v Muenchnu. 22.00 Golf, pon. 22.30 Jadralni svet. 23.00 Športna poročila. 23.15 Motorsport. 23.45 Sabljanje - SP v Nimesu. 1.15 Športna poročila. DŠF 5.00 Jutranji program. 8.30 Nogomet. 9.00 World Soccer, pon. 9.30 Automagazin. 10.30 Motociklizem. 12.00 Nromal, magazin. 13.00 Automagazin, pon. 14.00 Tenis - ATP turnir v Parizu. 17.15 Stoke, magazin. 18.00 Športna poročila. 18.20 Dvoboj. 19.00 DSF reportaže. 19.30 Nogomet. 20.00 Poročila. 20.15 Motorsport. 21.15 Motociklizem. 22.15 Športna poročila. 22.30 Boks. 23.30 Ameriški nogomet. 0.15 Wrestling. 2.15 Monster Trucks. 3 SAT 7.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 Dnevnik. 10.30 Pogled nazaj, pred 35. leti. 10.45 NDR talkshow. 12.45 Parada uspešnic, glasbeni show. 13.30 ML Mona Lisa, magazin. 14.15 Podobe Nemčije. 14.45 Uživati po nemško. 15.15 Nekdo kot ti-jubilejni show Tonija Marshalla, posnetek. 16.15 Abeceda evropskih mest: Berlin-Freirdrichshain, dokumentarec. 17.00 Servis: denar. 17.30 Podobe Švice. 18.00 Mednarodni Report, magazin. 18.30 Nano, magazin. 19.00 Danes. 19.20 Čas za kulturo. 20.00 Dnevnik. 20.15 Angel iz tajskih slumov, dokumentarec. 21.00 Ženske s povezanimi nogami, dokumentarec. 21.15 Gerd Ruge na poti po Kitajski: Kmetje, neveste, nebotičniki in Maove restavracije (1), dokumentarec. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Proti koncu noči, drama, 1998. 0.00 Pogledi s strani. 0.10 Deset pred deseto. 0.35 Nano, magazin. 1.05 Čas za kulturo. 1.40 Književnost v preddverju, magazin. 2.40 Podobe Švice, magazin. @,8dto-tedn!k.sî radlo, ki je na vasi frekvenci 104,3 FM 98,2 FM http://www.radio-tednik.si 25. - 31. oktober 2001 ČETRTEK, 25. oktobra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (se ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOFF 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.20 NOVA. 11.35 HIT STYLING. 12.00 Poročila radia BBC, Z ormoškega konca (Majda Fridl). 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 17.00 SKUPNA ODDAJA. 17.30 POROČILA. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val). PETEK, 26. oktobra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 Glasbena oddaja Peta noč. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val). SOBOTA, 27. oktobra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT. 21.00 POPULAR- NIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Saša Einsiedler). 23.00 Mitja in Petja show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val). NEDELJA, 28. oktobra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HORO-SKOPP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in ŠPORT. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj). PONEDELJEK, 29. oktobra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA (šport - Danilo Klajnšek). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj). TOREK, 30. oktobra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj). SREDA, 31. oktobra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Po Slovenskih goricah (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.10 Poročilo z Ljubljanske borze. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman-Žunec). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! KVIZ PIRAMIDA RADIOPTUJ 89,8° 98.2 °I04:3MHZ VSAK PONEDELJEK MED 21. IN 22. URO PRIPRAVljA IN VODI: ^AJVDIMIR KAJZOVAR ^ Mercator TÏL.: 02 / 77122 61 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Vsak četrtek ob 20.00 uri moćm 13 SRx 7 "" 13. Ans. Rosa Venček 12. Ans. Tornado Za to so prijatelji 11. Alpski kvintet Hvalnica trti 10. Ans. Nagelj Kozarce dvignimo 09. Vesele Štajerke Ljubček moj, srček moj 08. Ans. Modri val Vino teče 07. Ans. Deri Kdo oral bo polje moje 06. Ans. Vrtnica Bela ladja 05. Ans. Karošec Na pršut, na teran 04. Ans. Zarja Fletna navada 03. Slovenskogoriški kvintet Slovenije ml ne damo 02. Ans. Zeme Martinova polka 01. Trio Pogladič Slovenski pozdrav K 1. Werner Daj mi srček daj 2. Karizma Tangice 3. Kingston Lunapark 4. Frajkinclari Naša fara 5. Hermin Jakončič Srce, ki ranjeno je 6. Saša Lendero Vrni ml 7. Dvojčici Vesna in Vlasta Enčink počak Poskočnih 13 I Glasujem za: Veličastnih 7 Glasujem za:_ Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGAMARKETlNGd.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj Nagrado založbe ZLATI ZVOKI prejme: Robert MUHIČ, Lackova ul.5,2250 Ptuj Na prvi kmečki tržnici je prodajalo 21 kmetij in društev. O tem, kaj, kje in komu prodajati je spregovoril tudi Damjan Jerič, kmetijski strokovnjak iz KGZ Murska Sobota. STRAN 2 Kmetija Marjane Munda iz Sobetincev se ponaša z nazivom najboljšega vzreje-nega prašičerejskega središča v Sloveniji na Kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni so prejeli srebrno priznanje za svoje delo. STRAN 2 Brigita Kekec iz Nove vasi: »Zdaj, ko imamo vrtec tudi v Markovcih smo se odlo~ili, da Reneja vpi-{emo semkaj. Dobro se po~uti, dalj ~asa lahko spi, zadovoljni pa smo tudi do-ma~i.« STRAN 4 LIST IZ MARKOVCEV ISSN 1580-3554 MARKOVCI, 25. OKTOBER (VINOTOK) 2001 LETO 2, ST. 5 VESELILI SMO SE SADOV ZEMLJE Zajtrk na navlih sveže pokošene trave Drugo septembrsko soboto so v naši občini zaznamovale prireditve, ki so jih organizatorji združili pod imenom Občina Markovci se raduje darov zemlje in dosežkov svojega dela. V Novi vasi so se tokrat odločili, da bodo obudili nekatere običaje, ki jih je gradnja jezu in kanala v 70-ih letih popolnoma izbrisala iz vsakdanjika naših ljudi. Pod okriljem vaškega odbora, konjeniškega kluba in PGD Nova vas ter občine Markovci so Novovaščani obudili stari običaj košnje trave. Program celodnevnega dogajanja se je začel odvijati že v ranih jutranjih urah. Ob svitu so se pred staro Dominklovo domačijo zbrali novovaški možje, ki so se po jutranjem okrepčilu skupaj s pevci iz Markovcev odpravili kosit v Šturmov-ce. Dravo so kosci prečkali z ladjo, košnje v Šturmovcih pa so se v veselem vzdušju in spremljavi ljudskih pesmi lotili na popolnoma enak način kot so to v naših krajih počeli v daljni preteklosti. Okrog pol devete ure so se koscem pridružile tudi kmečke žene, ki so pripravile »južno«, ki je bila taka kot Otroci v vrtcu, starši na kmečki tržnici Tisto drugo septembrsko soboto pa smo v občini Markovci, v okviru projekta CRPOV, pripravili še prvo kmečko tržnico in vse, ki so na njej sodelovali kot prodajalci ali kot kupci, moramo pohvaliti, saj so se dobro »odrezali« in bo tako tržnica v Markovce še vabila. V nove prostore pa vabi tudi dolgo pričakovani vrtec. Otroci, ki ga obiskujejo so veseli in razigrani, zadovoljni pa so tudi njihovi starši. tista, ki so jo gospodinje koscem pripravljale nekoč. Tako so jim pogrnile kar na navlih sveže pokošene trave, kislo svinjsko župo pa so zajemali kar iz ene posode. V slast so šli še debelo odrezani kosi domačega kruha z zaseko in mesom iz tunke, prav vsi, tudi obiskovalci pa so radi segli po domačih sirovih pogačah. Po kratkem oddihu in južni so kosci in gospodinje ob petju in smehu s skupnimi močmi spravili pokošeno travo na vozove in jo s konjsko vprego peljali v Novo vas. V soseščini novega športnega parka so potem travo raztepli in v naslednjih dneh tudi posušili, za konec pa so jim gospodinje pripravile še bogat obed. ODPRTJE CESTE BUKOVCI-NOVA VAS IN ŠPORTNEGA PARKA NOVA VAS Po končanih prireditvah v Markov-cih pa se je dogajanje ob treh popoldan ponovno preselilo v Novo vas, še prej pa v Bukovce, kjer so odprli nov asfaltni odsek ceste, ki preko polja povezuje Bukovce z Novo vasjo. Odprtja 1250 metrov dolgega odseka ceste, ki so ga na novo asfalirali, kar je občino stalo 9 milijonov tolarjev, so se udeležili predstavniki obeh vaških odborov, svetniki in župan občine Markovci ter predstavniki markovske občinske uprave. Po kratki otvoritveni slovesnosti, ki so jo pripravili Bukovčani, so se vsi navzoči -s konjsko vprego na čelu- po novi asfaltni cesti odpeljali v Novo vas, kjer so svečano odprli nov športni park. V Novi vasi so po kratkem kulturnem programu, v katerem so nastopili markovski kopjaši, moški pevci iz Markovcev in ljudske pevke iz Za-bovcev, odprli nove športne površine, ki so po dobrih desetih letih trdega dela le dočakale uradno odprtje. Športni park, ki zajema asfaltno in travnato igrišče, igrišče za odbojko, izpuste za konje ter gasilsko požarno pot, ki nas kot sprehajalna, kolesarska ali konjeniška pot popelje vse od zapornic do Bukovcev, so odprli svetniki občine Markovci z županom na čelu. Park pa je blagoslovil tudi naš farni župnik Janez Maučec, ki je poprej blagoslovil tudi nov asfaltni odsek ceste Bukovci-Nova vas. Vse, ki so se zbrali na otvoritvi športnega parka sta nago- vorila Franc Panikvar, predsednik vaškega odbora Nova vas in Franc Kekec, župan občine Markovci. Novovaščani pa so bili izredno ponosni tudi na nepričakovani obisk Mirka Kostanjevca, upokojenega vrhovnega sodnika v Beogradu in svojega nekdanjega sovašča-na, ki zdaj živi na Ptuju, ki so ga med zbranimi lepo pozdravili in ga povabili, da spregovori o svojih spominih na Novo vas, gospod pa je delček svojih spominov odkril tudi našim bralcem. Uradnemu odprtju in slovesnosti je sledila pogostitev vseh zbranih, ki so jo pripravili Novovaščani skupaj z občino Markovci, posebna zahvala pa tokrat velja aktivu kmečkih žena Nova vas. V nadaljevanju družabnega večera so župan in svetniki spravljali zjutraj pokošeno travo v »navle«, mladi pa so se opogumili in kljub mrzlemu vremenu preizkusili novo odbojkarsko igrišče na mivki. Mojca Zemljarič Iz spominov rojaka Mirka Kostanjevca Ob ofD^irifDÍ športnega p^rka v Novi vasi se mi je zbudil spomin na minule čase. V soboto, 8. septembra se je v markovski občini zvrstilo kar nekaj prireditev, o katerih so poročali tudi mediji. Sam sem se rade volje udeležil otvoritve športnega parka v Novi vasi in takrat so moje misli odplavale v pretekle čase in osvežil se mi je spomin na nekatere stvari o katerih želim pisati v tem članku. Odkod domače ime za Novo vas pri Markovcih in za njene vaščane? Prebivalci Nove vasi in tudi drugi vasi v markovski občini imenujejo našo vas tudi Nagošenci, tako pa poimenujejo tudi njene vaščane. To ime se je te vasi in njenih vaščanov prijelo takrat, ko je že v davnih časih neki markovski župnik videl novovaške otroke, ki so se nagi kopali in podili ob Dravi. Nagnal jih je in vzkliknil: »Fuj, tako se kopate in skačete kot nagi šenci (beseda šenci je množina besede šene, kar pomeni mlad psiček). S športom smo se v Novi vasi začeli ukvarjati pred 70. leti Največ zaslug, da so se tudi kmečki fantje in dekleta začela ukv^-rjati z raznimi športi kot na primer z nogometom, odbojko, plavanjem, orodno telovadbo in drugim imajo takratni novovaški študentje, od katerih sta dva postala u~itelja, eden duhovnik, eden občinski tajnik, eden sodnik, eden akademski slikar itd. Spomnim se, da smo takrat igrali nogomet na travniku bosi in z žogo, ki jo je bilo potrebno napihovati. Kako se je v markovski občini razvijala telesna kultura, kdo so bili člani športnih društev, kakšne uspehe so dosegli, vse to je pregledno napisano v dveh brošurah z naslovoma Telesna kultura v Markovcih in okolici od 1933 - 1973 in 50 let telesne kulture v Markovcih in okolici od 1933 do 1983. Brošuri je izdalo telovadno društvo Partizan Markovci. Drava je spremenila svojo strugo Na prostoru, kjer je sedaj novovaški športni park, je vse do postavitve zapornic v Markovcih in zgraditve vodnega kanala do Formina, tekla globoka in deroča Drava po kateri so takrat še pluli splavi, ki so jih krmarili izurjeni splavarji. Zgodilo pa se je, da je včasih brod nasedel na rečno dno. Takrat so splavarji poska-kali v vodo in z dolgimi drogovi ob vpitju »ho-ruk!« splav porinili v globjo vodo in odpluli. Vožnja v Spodnji Sturmovec Na otok imenovan Spodnji Sturmovec, ki leži med strugami Drave in Dravinje in na katerem imajo Novovaščani svoje travnike in gozdove, se je bilo v času, ko na Dravi v Markovcih še ni bilo broda in mosta, mogoče prepeljati z malim čolnom, ki smo mu rekli ranca ali pa z velikim čolnom ali kot smo mu rekli z veliko ladjo. Z rancami, ki so bile last posameznih vaščanov, so se prevažali predvsem ljudje in manjši tovori, z veliko ladjo, ki je bila v skupni lasti Novovaščanov pa so ti prevažali iz Sturmovca seno, drva in listje. Veliko ladjo na katero je bilo mogoče naložiti par vprežnih konj in kmečki voz so prevažali spretni prevozniki, imenovani brodar-ji, ki so stali v zadnjem delu , rekli smo mu »ritek« velike ladje (navadno so bili trije ali štirje) in ladjo porivali z drogovi okovanimi z železnimi konicami tako, da so drogove zapikovali v dno dravske struge. Povedati moram, da je sedaj Sturmovec z odlokom o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v občini Ptuj že od 1979. leta razglašen za krajinski park. IZ PRVEGA OBČINSKEGA NADSTROPJA HITRO KOT SE NIKOLI Septembrska - podopustniška seja občinskega sveta je bila kratka in učinkovita. Očitno so si markovski svetniki v počitnicah nabrali novih moči, saj so sejo zaključili v rekordnem času treh ur, kar pa ne pomeni, da niso bili učinkoviti. Od zdravstvenih izkaznic do meteornih vod Zanimive so bile nekatere pobude posameznih članov sveta, kot na primer, da bi sku{ali v Markovce pridobiti avtomat za podalj{anje zdravstvenih izkaznic in morebiti {e priročno lekarno v okviru zasebne ordinacije. Opozorili so na moteče posamezne objekte v območju na{e občine, zaradi katerih so ceste nepregledne in tako ogrožajo promet (predvsem objekti pravnih oseb, pa tudi v zasebni lasti (ograje Prav tako nekateri občani ne spo{tujejo občinskega odloka in spu{čajo meteorne vode na cesti{ča, kar tudi ovira promet. Svetniki so naložili občinski upravi, da primerno poskrbi za navedene pobude in pripombe. V nadaljevanju so največ časa posvetili kadrovskim zadevam in Repu-bli{ki volilni komisiji predlagali člane za Okrajno volilno komisijo in sicer za namestnika predsednika Vladimir-ja TOPLAKA iz Stojncev in za člana Darka MEZNARIČA iz Zabovcev. V Svet zavoda Lekarne Ptuj so v imenu predstavnika ustanovitelja predlagali Marjana HORVATA iz Sobetincev. So-gla{ali so tudi z imenovanjem direktorice Zdravstvenega doma dr. Metke PETEK UHAN. Zatem so svetniki odločili, da ostane v leto{njem letu najemnina za najete grobove na markovskem pokopali{ču enaka lanski, to je 3.000 SIT za enojni grob, 4.800 SIT za družinski grob in 1.800 SIT za žarni grob, brez DDV seveda. Žetalski občini so podali tudi soglasje za vknjižbo lastninske pravice za nepremičnino v k.o. Žetale. Rzpečevanje in uživanje drog? Na koncu je svetnikom Marinič, na{ rajonski policist, podal {e trende varnostnih pojavov na območju občine Markovci v letu 2000. Nekateri podatki so naravnost zaskrbljujoči, predvsem na področju ilegalnega prehoda mej oziroma povečevanja {tevila tujcev (beguncev - azilantov?) na območju na{e občine, nara{čanje kriminala ter razpečevanja in uživanja drog med mladimi. Predvsem zaradi slednjega so svetniki sklenili, da bodo v kratkem organizirali okroglo mizo, na kateri bodo strokovnjaki spregovorili in svetovali na{i mladini, njihovim star-{em in ostalim prebivalcem. Lahko si le želimo, da se je bo udeležilo čim več poslu{alcev. Marinka B. Kolenko PRIPRAVILI KMEČKO TRŽNICO IN SPREGOVORILI O NEPOSREDNEM TRŽENJU S KMETIJE Kupec odloča o tem, kaj bo kmet prodal in česa ne »Pri prodaji kmetijskih izdelkov, pa naj bo to kar s praga domače kmetije, ali se odločimo za prodajo na njivi, za stojnico ob cesti, prodajo na kmečki tržnici, morda za dostavo pridelkov na dom, je zelo pomembno, da se za eno od omenjenih možnosti odločijo vsi člani družine. Brez njenega skupnega nastopa in sodelovanja ne bo šlo, pričnemo pa prodajati tisto, kar najboljšega zraste na naših njivah, kar znamo pridelati in potem tudi že predelati, narediti. Seveda se moramo odločiti za trgu primerno ponudbo, spoštovati zakonske predpise in se zavedati, da je kupec tisti, ki odloča, kaj bo kupil,« je svoje enourno predavanje na jesenski kmečki tržnici v Markovcih sklenil Damjan Jerič, s Kmetijsko gozdarske zbornice v Murski Soboti. Dejstvo je, je poudaril predavatelj, ki se je pri svojem delu v kmetijski svetovalni službi specializiral prav za področje trženja s kmetije, da slovenski kmetje v EU ne bodo konkurirali z velikostjo svojih kmetij, lahko pa že v tem času razvijajo dopolnilne dejavnosti na svojih kmetijah, se odločijo za manjše predelave svojih vrtnarsko -poljedelskih in mesnih pridelkov in to potem tudi (spešno) prodajo. »Vesel se, da se vse pogosteje zgodi, da dopolnilne dejavnosti preraščajo v glavne. Idej našim ljudem ne zmanjka, res pa jih je treba dobro preveriti, preden se za neko investicijo odločimo. Dobro je tudi, da ta v začetku denarno ni preveč obremenjujoča, pač pa je najbolje že v času preverjanja idej tisto, kar znamo pridelati in predelati počasi prodajati in tako testirati trg,« je na srečanju z markovskimi kmetijskimi pridelovalci povedal Damjan Jerič, ki pri svojem delu na terenu spoznava, da mladi nasledniki na kmetijah veliko razmišljajo o prodaji in so tržno usmerjeni. Kupec, poudarja Jerič, je tisti, ki bo odločal o tem, kaj bo kmet prodal in česa ne, vsekakor pa bo vselej odločilna kakovost izdelka, pomembni pa so še izgled, hranilna vrednost nekega izdelka, vpliv na zdravje, o nakupu navsezadnje odločata tudi cena in pa sama priložnost, ko in zakaj se odločimo za nek nakup. Slabo desetino pridelkov kmetje prodajo kar doma »Proizvod, ki ga bomo ponudili - če ne gre ravno za prodajo kar na njivi, ko pri nabiranju, denimo jagod ali drugega sadja, pobiranju krompirja in po- Priznanja najboljšim vzrejnim središčem v Sloveniji Republi{ka komisija za odbiro in ocenjevanje plemenskih merjascev je letos že drugič v okviru pra{ičerejskega dneva na mednarodnem kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni podelila priznanja najbolj{im vzrejnim sredi{čem v Sloveniji za leto 2000. Petčlanska komisija, ki jo je imenovala Republi{ka komisija za odbiro in ocenjevanje plemenskih merjascev je pregledala podatke kmetij, ki imajo status vzrejnega sredi{ča in se dogovorila za kriterije. Ocenjevanje je bilo razdeljeno v dva dela - vodenje rejskih opravil je prineslo 70 odstotkov točk, samo ocenjevanje na kmetiji, ki je zajemalo splo{no oceno zunanjosti in oskrbo živali, osnovne sanitarne ukrepe in ureditev kmetije pa 30 odstotkov točk. V ožji izbor je pri{lo pet kmetij, vendar sta bili nagrajeni le dve. Najbolj{i za leto 2000 sta kmetija Marjane Munda, Sobetinci 16, ki je prejela srebrno priznanje in Danijele Gojko{ek iz Sp. Hajdine, ki je prejela zlato priznanje. OBČINA MARKOVCI OBČINSKA UPRAVA OBVESTILO KMETOVALCEM Pri pregledu občinskih cest nas je občinska inšpektorica opozorila na slabo ~i{~enje ob~inskih cest in poti (predvsem po jesenskem oranju). V tej zvezi opozarjamo vse kmetovalce, da dosledno upo{-tevajo dolo~ila odloka o ob~inskih cestah (43. ~len), ki prepoveduje oranje v razdalji 4 m od ceste v smeri proti njej ali v {irini 1 m od ceste vzporedno z njo. Prepovedano je tudi obra~anje traktorjev, strojev in drugega kmetijskega orodja na ob~inskih cestah. Neo~i{~ene ceste - blato na cesti - predstavljajo nevarnost za vse udeležence v prometu. V primeru neupoštevanja navedenih določil bo ukrepala občinska inšpekcija v skladu z odlokom (denarna kazen). Vse opažene nepravilnosti lahko prijavite na občino Markovci na telefon št. 788-88-83, Branko Kostanjevec. Kmetija Marjane Munda V okolici Markovec, natančneje v Sobetincih 16, najdemo kmetijo Marjane Munda. Gospa Marjana je bila do 1993. leta zaposlena na Kmetijski zadrugi Ptuj. V tem letu se je odločila, da ostane doma na kmetiji in intenzivno začne z rejo pra{ičev. Kmetiji je bil takrat podeljen status vzrejnega sre-di{ča. Gospa Marjana svoje odločitve do danes ni obžalovala, saj ob pomoči moža Ivana obdeluje 3,5 hektarov lastnih kmetijskih povr{in, na njih pa prideluje koruzo in ječmen. Manjkajočo energetsko in beljakovinsko krmo dokupita. Trenutno je na kmetiji 30 plemenskih živali in sicer 28 plemenskih svinj pasme {vedska landrace in dva plemenska merjasca, veliki jork{ir in nem{ka landrace. Urejenih imajo sedem porodnih boksov. Svinje so vkle{čene, tla so polna in se nastilja. Za pujske je urejeno gnezdo. Čakali{ča so na kmetiji urejena na dva načina: nekaj živali je vhlevljenih individualno, ostale so v skupinskih boksih. Vzreja mladic poteka v skupinskih boksih z izpusti. Rezultati plodnosti, ki so bili na kmetiji doseženi v lanskem letu: {te-vilo gnezd je bilo 49, {tevilo živoroje-nih pujskov na gnezdo 10,27. Število odstavljenih pujskov na gnezdo 9,86, delež izgub 4,0, {tevilo živorojenih pujskov na svinjo na leto 24,3 in {tevilo krmnih dni na odstavljenega pujska 15,6. Iz rezultatov vidimo, da je plodnost zelo dobra, kar je posredno povezano tudi z ekonomskim uspehom reje. Darja Lobnik, univ. dipl. inž. zoot., KGZS, Zavod Ptuj Damjan Jerič, kmetijski svetovalec na KGZ Murska Sobota: »Vse pogosteje se dogaja, da neko~ dopolnilne dejavnosti na kmetijah prerastejo v glavno dejavnost.« dobnem, ne sodeluje tudi kupec - je potrebno primerno pripraviti, poskrbeti za označevanje in seveda izgled. Če se odločite za neposredno prodajo na kmetiji - za zdaj se na ta način pri nas proda 5 do 10 odstotkov kmetijskih pridelkov - potem je potrebno imeti pestro ponudbo. Samo po krompir kupci ne bodo (trumoma, kar je želja kmeta) prihajali na kmetijo, zato se je dobro medsosedsko povezati in odločiti za skupno prodajo na kmetiji, ki se bo odločila za to. Dobro je, če je pri hi{i dovolj ljudi, ki bodo rade volje poklepetali s kupci. Obiskovalci kmetije pa si bodo ob takem obisku {e rade volje ogledali kmečko dvori{če, ki je zlasti zanimivo za otroke, ki navsezad- nje mnogokrat odločijo, kam bodo njihovi star{i {li po nakupih,« je svoje razmi{ljanje sklenil Damjan Jerič in napovedal, da bodo s podobnimi strokovnimi srečanji v Markovcih {e nadaljevali. Takrat bo, verjamem, predavanjem prisluhnilo {e več domačih kmetijskih pridelovalcem, ki so s svojo ponudbo na prvi kmečki tržnici v Markovcih pokazali - sebi in drugim - da je tovrstna zamisel dobra in je potrebno tudi ta projekt CRPOV-a razvijati {e naprej. In postaviti dovolj zgovorne oznake, ki bodo kupce usmerjale k posameznim kmetijam, ki se prav zdaj odločajo za prodajo kar na svojih dvori{čih. Slavica Pičerko Peklar CESTNO PODJETJE MARIBOR BO GRADILO OC NOVI JORK 105 milijonov tolarjev vredna pogodba Prihodnjo pomlad naj bi v obrtni coni Novi Jork posamezni investitorji, domači in tudi zunanji obrtniki in podjetniki, že lahko začeli s širitvijo svojih dejavnosti. Do takrat pa morajo delavci Cestnega podjetja Maribor 4 hektarje veliko območje obrtne cone komunalno urediti. Pred slabim tednom sta Anton Berga-uer, generalni direktor CPM in župan občine Markovci, Franc Kekec pod- pisala 105 milijonov tolarjev vredno pogodbo, po kateri morajo delavci izvajalskega podjetja v 60 delovnih dneh do OC Novi Jork pripeljati in tam urediti električno, vodovodno, telefonsko, cestno, kanalizacijsko in še kako omrežje. Spomladi, tako župan Kekec, naj bi v OC Novi Jork svoje dejavnosti začeli seliti obrtniki in podjetniki. (SP) @upan Franc Kekec, Anton Bergauer, generalni direktor Cestnega podjetja Maribor, Marjana @inkovi~, prokuristka CPM in ob~inska svetnika Franc Obran ter Karl Majcen med podpisom pogodbe o izvedbi gradbenoinfrastruk-turnih del v OC Novi Jork. Kuharski nasveti :J Prednica rdeče pese je obmorska pesa, ki se danes raste na obalah Sredozemlja in Črnega morja. Kot rastlino, kakršno poznamo danes, so rdečo peso prvič opisali leta 1558 v Nemčiji. Kljub imenu pa je lahko tudi drugačne barve. Rdeča pesa je dvoletnica, vendar jo gojimo kot enoletnico. Pridelujemo jo zaradi odebeljenega korena - gomolja in mladih listov, ki pa jih uporabljamo manj pogosto. Ni občutljiva na pozebe in vsebuje nekoliko več ogljikovih hidratov kot večina druge zelenjave. Gomolje rdeče pese lahko uživamo surove, tako da jih naribamo ali pa jih do polovice skuhamo in hitro ponudimo. Rde~o peso najpogosteje vlagamo in s tem dobimo okusne in hitro pripravljene solate v zimskem času. Mlade liste rdeče pese lahko pripravljamo kot {pinačo ali blitvo. Zanimiva za pripravo so tudi druge barve pese, posebej rumena in bela sorta. Tako lahko solate iz SOK IZ RDEČE PESE 1 kg rdeče pese olupimo in skuhamo do mehkega. Soku prilijemo 4 litre vode, dodamo {e 2,5 kg sladkorja, 2 citronki in 2 poljubna ekstrata za okus. Dobro prevremo, nalijemo v vro~e steklenice in dobro zapremo. Avtorica: Zdravka Ker-mat, Strni{~e 22, Kidri~e-vo rdeče pese odlično popestrimo tudi v barvni kombinaciji. Po okusu se rdeča pesa ujema s siri, fižolom, hrenom in zato naštete vrste zelenjave pogosto srečujemo kot dodatek ali kot enakovredno sestavino pri pripravi jedi iz rdeče pese. Pri nas jo pred uporabo do polovice ali do konca skuhamo. Preden jo damo kuhat, jo operemo v hladni vodi. Pecljev in podaljšanega repka na gomolju ne odrežemo in pazimo, da ne ranimo zunanje lupine, saj pesa med kuhanjem izgubi sok in tudi specifični okus. Kuhamo jo v slani vodi. Rdeča pesa je odlična tudi vroča. Kuhano hitro in pazljivo olupimo, jo narežemo na tanke kolobarje in iz njih narežemo tanke rezance. Posebej ogrejemo sladko smetano, in ko smetana zavre, jo rahlo solimo in popramo ter kuhamo tako dolgo, da se rahlo zgosti. Tako zgoščeno smetano prelijemo čez vročo narezano rdečo peso in potresemo s sesek- PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 353. NAD. Duševno zdravje otrok in mjJadosJnikov 65. nadaljevanje Promocija duševnega zdravja - 2. nad. In katere so najpogosteje uporabljene strategije varovanja duševnega zdravja otrok? Te strategije so: - spremljanje psihosocial-nega razvoja celotne populacije, - spremljanje psihosocial-nega razvoja rizi~nih skupin, - odkrivanje ogroženosti ali motenj s presejevalnimi testi, - programi krepitve duševnega zdravja, - odpravljanje dejavnikov tveganja, - prepre~evanje dodatnih/kumulativnih neugodnih vplivov, - uvajanje varovalnih vplivov in procesov, - informiranje, širjenje znanja o psihosocialnem razvoju in potrebah otrok, - osveš~anje/spreminjanje za otroka neugodnih stališ~ javnosti glede odnosov in ravnanja z otroki, - socialni aktivizem, - pomo~ otrokom s težavami in njihovim družinam. Pri na~rtovanju dejavnosti in programov varovanja ter krepitve duševnega zdravja otrok je nujno upoštevati naslednje: - prilagoditi programe lokalnim potrebam in mož-nostnim, - zagotoviti dostopnost programov za prebivalstvo, kateremu so namenjeni, - zagotoviti sprejemljivost programov za porabnike, - upoštevati organizacijsko in strokovno izvedljivost programov, - zagotoviti sodelovanje s sorodnimi službami in dejavnostmi, - zagotoviti ekonomi~nost programov. Naslednji~ pa si bomo pogledali nekatere sveže poglede na varovanje duševnega zdravja. ljanim peteršiljem. Tako pripravljeno ponudimo zraven pečenk. Rdečo peso lahko tudi spe-čemo. Najbolje je, da jo najprej do polovice skuhamo v slani vodi. Se vročo previdno olupimo in ohladimo. Nato jo narežemo na tanke kolobarje. Posebej pripravimo be{amel omako s parmezanom, tako da na majhni koli~ini margarine ali masla prepražimo moko, pese lahko nadevamo kuhano proseno ka{o, ki smo ji dodali jajce in skuto. Nadevamo jo tako, da s pomočjo nadeva naredimo tudi pokrov. Nato rdečo peso damo v pekač, ki ga narahlo premažemo z margarino, čez nadev naribamo poljubni poltrdi sir in v pečici zlato rjavo zapečemo. Rdeča pesa je tudi sestavina mesnih enolončnic. V svetu znana mesna enolončnica je bor{č. Rdečo peso lahko uporabimo pri pripravi govejih in svinjskih enolončnic. Iz svinjine pripravimo neke vrste svinjski golaž ter mu na koncu dodamo rdečo peso in kislo smetano. Na ma{čobi najprej prepražimo večjo količino sesekljane čebule. Ko dobi zlato rumeno barvo, dodamo strt in še preden spremeni barvo, jo zalijemo z manjšo koli~ino mleka. KUHAMO tako dolgo, da dobimo gosto omako. Za~i-nimo s soljo in po želji s poprom. Omako odstavimo, do mla~nega ohladimo, dodamo 2 celi jajci in 2 žlici parmezana. Manjši peka~ premažemo z margarino in potresemo z ostro moko. Po dva in dva li-sti~a rde~e pese pomo~imo v bešamel omako in jih zlagamo v peka~ tako, da predhodnega pokrijemo do polovice. Vsaj 2 do 3 žlice bešamel omake prelijemo po vrhu. Narahlo po-tresemo še z parmezanom in v pe~ici spe~emo. Pe~emo pri 200° tako dolgo, da po vrhu dobimo zlato rjavo barvo. Tako pripravljeno rde~o peso lahko ponudimo kot samostojno jed, zraven pa ponudimo poljubno solato. Manjši gomolji rde~e pesa so primerni tudi za nadevanje. Nadeve lahko pripravimo iz zelenjave, mesa in skute. Za nadevanje peso prav tako do polovice skuhamo v slani vodi. Kuhano odcedimo, do mla~ne-ga ohladimo in olupimo. Nato z manjšo žlico izdolbemo sredino. Pazimo, da ne poškodujemo dna. V odprtino rde~e česen in na majhne kocke narezano svinjsko meso. Meso dobro spražimo, dodamo na majhne kocke narezano rdečo papriko in pražimo toliko, da paprika ovene. Nato jed rahlo pomokamo, dodamo na majhne kocke narezani sveži paradižnik, ki ga po želji olupimo, in zalijemo s kostno juho ali vodo. Začinimo s soljo, lovorom, kumino in majaronom. Posebej v slani vodi skuhamo rdečo peso. Kuhano odcedimo, do mlačnega ohladimo in narežemo na tanke rezance. V juho jo sipamo tik pred serviranjem. Na sredino v vsak krožnik damo {e žlico kisle smetane. Drobnej{i gomolji rdeče pese s premerom manj kot 5 centimetrov so primerni tudi za zamrzovanje. Peso prej operemo, skuhamo, ohladimo, olupimo in narežemo. Obliko rezanja izberemo glede na to, za kaj jo kasneje uporabimo. Narezano primerno embalira-mo in hranimo v zamrzovalnih skrinjah ali omarah do 6 mesecev. Nada Pignar, profesorica kuharstva Krvodajalci 9. oktober: Branko Laura, Tibolci 47; Vilma Angel, Ptujska Gora 92; Angela [alamun, Planjsko 19/B; Anton Tomani~, Osojnikova 22, Ptuj; Irena Gajšt, Sestrže 45/A; Jelka Jur-gec, Pot v toplice 7, Ptuj; Vida Gajzer, Grajenš~ak 39/A, Marko Kukovec, Ul. 25. maja 15, Ptuj; Stanko Vrši~, Zamušani 38; Dragica Molnar, Vol-kmerjeva 5, Ptuj; Marjanca Kajzer, Cirkovce 60/A; Jelka Voda, Trubarjeva 13, Ptuj; Leon Kau~evi~, Apa~e 177/A; Natalija Kokot, Majšperk 32; Lidija D_eri~ Simoni~, Kicar 21/C; Stanko [tefani~, Rucmanci 53; Sre-~ko Lah, Ul. B. Kraigherja 21, Kidri-~evo. 11. oktober: Robert Rimele, Kidri-~eva c. 108, Miklavž; Robert Les- jak, Mali Oki~ 20; Branko Kontar~ek, Hum 21/A, Ormož; Marjan Cizerl, Zagorje 10/B; Jožef Veselko, Sp. Klju-~arovci 4; Branko Firbas, Moškanjci 76; Aleksander Vogrinec, Vuzmetin-ci 1; Boštjan Novak, Ob železnici 25, Ptuj; Elvis Marini~, Kicar 111/A; Friderik Majcen, Spuhlja 118; Erika [entak, Stogovci 53; Tomaž Munda, Poštna 1/A, Ormož; Janko Kodri~, Bukovci 92/A; Marija Arnuš, Podvin-ci 43; Majda Ceh, Vintarovci 21/A; Bogomir Brumen, Ciglence 59; Jože Pauman, Vinogradniška 13, Orehova vas; Janez Antoli~, Sodinci 78/A; Franc Trafela, Tržec 45; Bojan Rojko, Sp. Duplek 3; Franc Vaupoti~, Ke-leminova 7, Maribor; Viktor Baka~, Rimska pl. 3, Ptuj; Jože Knedl, Borštnikova 5, Maribor. PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU O^i^Jober biJ je dober Vremenske in talne razmere so v letošnjem oktobru bile za vrtnarjenje izredno ugodne. Topla in sončna jesen je omogočala dobro dozorevanje vrtnin, suho vreme pa je lajšalo opravila v zemlji in pri spravilu pridelkov. Luka, praznoval je 18. oktobra v lepem, sončnem in toplem jesenskem vremenu, je s svojim vremenskim pregovorom, ki govori: "Vlažen, mrzel Luka kmalu sneg prikuka!", nekoliko zamudil, vendar pa napovedujejo, da se dnevi lepega jesenskega vremena iztekajo, kar nagovarja vrtnarja, da jih izrabi za jesenska opravila v vrtu. V SADNEM VRTU se približuje čas za sajenje sadnega drevja. To je zahtevno opravilo, ker imamo opravek z rastlinami, ki bodo dolga leta rasle in rodile na istem rasti{ču in kjer se napake, ki jih storimo pri izboru sadnih vrst in sort, razvrstitvi saditve in načinu sajenja, ne dajo popraviti. Glede na razpoložljiv prostor v vrtu, potrebe po sadnem pridelku in estetski videz, ki naj bi ga sadno drevje kot del celote domačega vrta zaključevalo kot zeleno okolje, se pri izboru sadnih vrst in sort odločamo za tak{ne, ki bodo ustrezale naravnim danostim ra-sti{ča in izpolnjevale pestrost na{ih potreb glede časa in namena - od zgodnjih jagod do poznih jabolk. Med vrstami sadja je v na{ih vremenskih in talnih razmerah najbolj raz{irjeno pridelovanje jabolk. Jablane uspevajo v vseh tipih tal, na različnih legah - od ravninskih do hribovskih, njihov sortni izbor pa je tako pester, da si jabolka lahko zagotovimo vse leto, od zgodnjih julijskih do poznih zimskih sort, ki v svežem stanju v ustrezni hrambi vzdrže do julija. Čeprav je izbor jabolk dovolj pester, pa ga je potrebno dopolniti {e z drugimi vrstami. Ko obnavljamo sadni vrt ali opravljamo nadomestno sajenje, posadimo tudi nekaj hru{k. Hru{ka je poleg jablane najbolj raz{irjena sadna vrsta v na{ih sadnih vrtovih. Hru{ke so za hrambo manj obstojne kot jabolka, po okusu pa so bolj{e. Hru{ke, vzgojene na {ibko rastočih podlagah, so nekoliko občutljivej{e na ostrej{e zimske mrazove, zato jim namenimo lego, ki je v zavetju pred zimskimi vetrovi ali ni preveč izpostavljena dnevnim otoplitvam in nočnim zmrzalim ob izteku zime. Hru{ke, cepljene na kutinovo podlago, potrebujejo za rast bolj{o zemljo kot jablane. Uspevajo na zračnih in rahlih tleh, ki morajo biti humozna in dobro odcedna. V apnenih tleh se rada pojavi bledica listov, ta pa ima za posledico slabo rodnost, v pesnatih tleh pa trpi zaradi su{e. Hru{ke, vzgojene na {ibko rastočih podlagah kutine, potrebujejo oporo skozi vso življenjsko dobo, zato so primerne za vzgojo v {palirni obliki, kar daje sadnemu vrtu {e dodaten privlačen videz urejenosti. Hru{kam ni potrebna ograja za za{či-to pred zajci, pa tudi voluharju ne ustreza njihov okus. V OKRASNEM VRTU je čas za sajenje spomladi cvetočih čebulnic. Sadimo jih lahko ves jesenski čas, začen{i z narcisami, ki naj bodo posajene v zgodnji jeseni, da zaradi počasnega vkoreninjanja vzniknejo {e do zime, pa do tulipanov, ki jih lahko sadimo {e do konca novembra, seveda če so ugodne talne razmere. Talne in vremenske razmere, kot so bile v leto{njem oktobru, so ugodne za sajenje čebulnic anemon, žafranov, narcis, zvončkov, tulipanov in mnogih drugih. Uspevajo v vseh tipih tal, le da so dovolj odcedna, zračna in humozna. V lahko in dobro porozno prst čebulice sadimo globlje kot v težko in spri-jemljivo, to je 5 do 10 cm. Čebulice carskega tulipana pa sadimo nagloblje, do 15 cm. V ZELENJAVNEM VRTU v drugi polovici oktobra pospravimo večino vrst poznih vrtnin in zelenjadnic, ki so dozorele. Še posebej smo v tem času pozorni na vremenske spremembe, ki so lahko v hipu zimske, da pravočasno pred pozebo pospravimo občutljivej{e pridelke. Pridelke, namenjene za zimsko hrambo, spravljamo v suhem vremenu, če pa vreme ovira spravilo, pa jih odložimo v zračen in zavarovan prostor, da se pred hrambo osu{i in očisti blato. Zelenjadnice (radič, endivijo, {pinačo, motovilec), ki lahko ostanejo {e nekaj časa na prostem, zavarujemo pred pozebo tako, da jih prekrijemo z vlaknasto folijo ali pa zavarujemo s plastično folijo v obliki bunkerja. Pri tej za{čiti moramo bunkerje redno zračiti. Brstični ohrovt nekoliko osipljemo in namestimo oporo, da ga ohramimo pred poleganjem zaradi težkega in obilnega snega. Z gred pospravimo ostanke vrtnin in jih zasekljamo ter kompostiramo. Enako storimo s pleveli, če ti {e niso sposobni osemenitve. Cvetoče in zrele plevele spravimo v kup in sežge-mo. Zbita in nepropustna tla v vrtu čimprej globoko prelopata-mo ter pustimo v grobi brazdi, da jih zima zdrobi in napravi zračne. Hlevski gnoj in druga organska gnojila ob jesenski obdelavi zakopljemo, po neporavnani brazdi pa posipljemo kamninsko moko, ki zemljo zrahlja in obogati z rudninami. Po biokoledarju je do konca oktobra priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, od 28. do 31. oktobra, zaradi korenike 25. oktobra ter zaradi cveta od 26. do 28. oktobra. Miran Glušič, ing. agr. LJUDJE IN DEŽELE a J3 ;> □ a •i: a •i: .3 SAN MARINO - droben bii^ier v osriju Italije Ne morem potovati namesto tebe, lahko pa sem ti kažipot! (D. Mrak -Luč) ... in jaz bom skušala biti vaš. Veliko potujem, se posledično učim, sprejemam, spoznavam, odkrivam, opazujem svet skozi številne prizme in ... skušam razumeti kulture, religije, običaje, tradicijo in tako z vsakim novim dnem bolj spoštujem svojo. San Marino je z 61 kvadratnimi kilometri najmanjša republika v Evropi in ena najstarejših na svetu. Leži v bližini letoviškega mesteca Rimini, nedaleč od obale Jadrana, v pokrajini Pesaro - Ur-bino. Ta "mini" državica se razteza po 755 metrov visokem hribu Monte Tita-no v Apeninih. Prebivalci republike so več stoletij znali ohraniti neodvisnost svoje hribovske državice in jo ohraniti pred pretenzijami sosednjih držav, ki so se vrstile vse od prve omembe samostana San Marino leta 855. O njegovi neodvisnosti priča že dokument iz 10. stoletja in leta 1263 izdana ustava velja še danes! Tamkajšnji zavetnik Marino je bil kamnosek, ki se je iz Dalmacije zatekel sem pred preganjanjem kristjanov v času vladanja rim- skega cesarja Dioklecijana. In tu je leta 301 ustanovil naselbino. Sveti zavetnik zagotovo ni nikoli odrekel svojega blagoslova San Marinu, če je tako drobcena državica lahko nedotaknjena preživela do današnjih dni, čeprav ne smemo zanemariti dejstva, da je že od 13. stoletja uživala varstvo urbinskega vojvode. Neodvisnost San Marina sta nato potrdila leta 1631 papež Urban VIII. in leta 1797 Napoleon, leta 1815 pa še dunajski kongres. San Marino je ob italijanskem narodnem zedinjenju dosegel varstvo italijanske države in z njo podpisal še danes veljavno carinsko zvezo, a je vselej zavračal priključitev k Italiji. Ta status sta San Marino in Italija zapečatila s sporazumom o prijateljstvu, ki sta ga podpisala 1897. leta in nazadnje obnovila pred natanko tridesetimi leti. Načelno pa imata San Marino in Italija kar nekaj stičnih točk, kot so: jezik, število rojstev, povprečna življenjska doba, predvsem pa način življenja. Čeprav je v obtoku tudi italijanski denar, ima San Marino pravico kovati svojega in tudi tiskati znamke. Ker so davčne olajšave precej velike (Monte Carlo, Monaco), je v tej majhni republiki registriranih več kot 2500 podjetij. Italijanska republika plačuje vsako leto San Marinu določeno vsoto kot odškodnino, ker se je odpovedal lastni predelavi tobaka, pa tudi zato, ker hoče preprečiti pretirano izkoriščanje njegove gospodarske in finančne neodvisnosti na škodo Italije. Prebivalci živijo predvsem od kmetijstva in tako kot v Italiji pridelujejo pšenico, vino, olivno olje in sir. Če pa boste želeli prinesti iz San Marina zares nekaj ekskluzivnega, naj bo to Peach Whiskey - breskov viski, ki ga originalnega lahko kupite le v San Marinu in povem vam ... težko se boste odtrgali od kozarčka. Seveda pa je glavni vir dohodka turizem. Vsako leto obišče to malo republiko okoli 3 milijone turistov, ki kupujejo za spomin nakit in keramiko, znamke in sladko muškatno vino. Posebej slikovito je v San Marinu 3. septembra, na dan državnega praznika, ko potekajo prireditve, sprevodi ... v raznolikih srednjeveških kostumih. Na sprehodu skozi mesto si je vredno ogledati zelo lepo cerkev sv. Franči-šča ali stolnico v slogu neoklasicizma, v kateri so shranjene relikvije svetega zavetnika, pa vladno palačo v toskanskem gotskem slogu, ki zre na Trg svobode. A meni je najbolj všeč obzidje, ki so ga zgradili med 11. in 13. stoletjem na vrhovih Monte Titana in od koder boste v jasnih dneh zagledali dve modrini: PTUJ / VICAVSKA POT V UREJENI PODOBI Kjer le volja, je tudi pot Prvi oktobrski teden so v mestni četrti Panorama nadaljevali dela pri urejanju vičavske poti. Tudi tokrat so jim pomagali vojaki ptujske vojašnice, s katerimi že vrsto let zgledno sodelujejo. "Lepo je, da nam pomagajo vedno, ko je to potrebno. Letos bi radi uredili še pomol za rancarje, če bo le vreme vzdržalo," je med drugim povedal Anton Vidovič, stari Vičavljan, saj tam živi že 31 let. Pri urejanju vičavske poti sam sicer aktivno ni sodeloval, skrbel pa je, da vojaki, ki so delali, niso bili lačni. Rozika Ojsteršek, predsednica univerze za tretje življenjsko obdobje, v sklopu katere deluje lokalna skupina oziroma iniciativa za kvalitetnejše živ- ljenje starih na območju Orešja in Vi-čave, je povedala, da si je skupina v okviru prvotnega načrta zadala nalogo urediti vičavsko pot, da bi se lahko ob Vojaki ptujske vojašnice in domačini na Vičavi dobro sodelujejo. Oktobrska dela pri urejanju vi~avske poti so bila {e posebej zahtevna, ker so morali razbijati kamenje. Foto: MG njej sprehajali vsi, tudi tisti s posebnimi potrebami in matere z vozički. Začeli so že leta 1999. V svojem entuziazmu so naleteli na prvo nerešljivo oviro, neurejene lastniške odnose med občino in prebivalci območja vičavske poti, zato so morali od te variante odstopiti. Ker pa so že imeli sredstva iz Sorosove fondacije za ta ptujski projekt, so denar delno porabili za delavnice na temo okolja in sobivanja z reko. Skupno so izvedli 15 delavnic, na katerih je sodelovalo od 11 do 22 udeležencev. Del denarja pa je šel za ureditev stopnic do skalnega izvira. To je bil neprehoden teren, s pomočjo vojske pa so ga premagali. Z lesom in drugim so jim pomagali nekateri donatorji. Čeprav je mestna občina Ptuj prvotno obljubila, da bo pomagala z dvakratno vsoto denarja, kolikor ga bodo zbrali sami, ni bilo tako, plačala je edino pragove in pomagala s strokovnim nadzorom. V glavnem pa so se angažirale nekatere družine in posamezniki z območja mestne četrti Panorama. Letos pa so se lotili urejanja vičavske poti na najbolj kritični točki na dolžini 50 - 80 metrov, vendar tudi ne tako, kot so si prvotno zamislili, ker bi izvedba zahtevala prevelik vložek in tudi ne bi bila v naravnem sozvočju s tistim, kar so naredili lansko leto. Velik problem na vičavski poti je sanacija same skale, ker se je povečala razpoka; tega se bodo morali v dogovoru lotiti mestna občina Ptuj, Dravske elek- neba in Jadranskega morja. In če torej - predvsem mladi in mladi po srcu - ne boste vedeli kam za novoletne praznike, se odločite za prešerno praznovanje v Riminiju in s kulturnim pridihom San Marina. Zagotavljam vam, imeli se boste nadvse lepo. KURENT TURISTIČNA AGENCUA - TRAVEL AGENCY MINORITSKI TRG 2, 2260 PTUJ telefon: 02 748 18 80, 748 18 81 teLefaks: 02 778 33 31_ - ORGANIZACIJA IZLETOV IN POTOVANJ i - POČITNICE DOMA I IN V TUJINI I - LETALSKE VOZOVNICE I Anton Vidovič, domačin na Vičavi, ki je skrbel, da vojaki niso bili lačni trarne Maribor in VGP Ptuj. Rozika Ojsteršek vabi vse Ptujčane, da začnejo uporabljati vičavsko pot, ker je to edini miren kraj, kjer se bodo na-dihali svežega zraka in kjer se bodo razvedrili ob pogledu na reko. Če bo Čisto mesto pričelo s tega območja odvažati odpadke, bo sprehod še toliko lepši. Ker je pot sedaj varna, jo bodo kot šolsko učno pot lahko uporabljali tudi učenci OŠ Olge Meglič. Projekt, ki je bil prvotno ovrednoten na tri milijone tolarjev, so uspeli izpeljati za 500 tisoč tolarjev. Brez upoštevanja dela krajanov, ki so prav tako naredili veliko za ureditev poti, je vojska skupaj s poveljniki lani in letos opravila okrog 3000 ur prostovoljnega dela, za kar so jim zelo hvaležni. MG POGLEJ IN ODPOTUJ in Koroška Irrrrn jja^lliimrn 9.990.. 10.11., avtobus, plača eden-potujeta dva 9.990. 10.11., avtobus, plača eden-potujeta dva JI Martinovanje 8.990 SIT 10.11., avtobus, plača eden-potujeta dva Avstrijska romantična pot 6.990 SIT 18.11., avtobus, plača eden-potujeta dva Padova in Benetke 8.990 SIT 24.11., avtobus, plača eden-potujeta dva Portorož z Radiem Čily [ \ 15.990 'SIT okt.-inar.. Sončkov klub, 3/4D, NZ, 2 osebi Terme Lendava JI 19.900 SIT nov.-feb.. Sončkov klub, 2D, POL, 2 osebi SONČEK FTUI, 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK, 02/33 00 915 gUBUANA. 01/234 21 55 CELJE, 03/425 46 40 vwvw.sonchek.com POTOVMUWœVIER glasbene novice Statistika je pokazala, da je radio najbolj spremljan medij (povprečen državljan mu nameni štiri ure dnevno) in dobra glasba je pravi magnet, ki privlači poslušalce. *** Cherilyn Sarkisian je pravo ime pevke CHER, ki je zaslovela s hitom I Got you Babe (zapela ga je v duetu z nekdanjim možem Sonnyjem Bonom), medtem ko je največji hit zapela leta 1998 in nosi naslov Believe. Legendarna pevka bo 19. novembra izdala novi album Living Proot in napoved zanj je single THE MUSICS NO GOOD WITHOUT YOU (***), ki glasbeno malenkost spominja na hit Believe. Komad ima torej znan, dokaj napadalen ritem, njegova največja slabost pa je, da je zapet z napačnimi računalniškimi efekti. *** Nemčija je prava Meka za plesne izvajalce. Tokrat predstavljam tri novosti, ki imajo ob sebi letnico 2001, vendar so bile narejene že prej in so sedaj izdane kot remiks verzije. To so komadi Wonderful Days - CHARLEYLOWNOISE & MENTAL THEO, Never Stop That Feeling - MARK OH in L'Amour Toujours - GIGI D'AGOSTINO. *** Nemški pevec SASHA je najstnice navduševal z uspešnicami If you Believe, I Feel Lonely, Let me be the One, Chemical Reaction in Owner of my Heart. Mladi glasbenik počasi dozoreva in to je čutiti v njegovem novem komadu HERE SHE COMES AGAIN (***), ki zveni udarneje kot včasih, vendar v njem še zmeraj prevladujejo elementi čistega popa. *** Ameriški raper in pevec JA RULE je v tem trenutku kralj Billboardovih lestvic. Popularen nakladač je trenutno na 1. mestu lestvice singlov skupaj z Jennifer Lopez s hitom I'm Real in na prvem mestu lestvice al-bumovz albumom Pain is Love. JA RULE pa promovira tudi atraktiven komad LIVIN IT UP (***), ki je sestavljen iz rap ter groovy r & b glasbenih pasaž; v njem vokalno sodeluje tudi priznana skupina Case. *** Dobri filmi so navadno podprti z dobro glasbo in to gotovo drži za filmski album Moulin Rouge, s katerega že poznamo mega hit Lady Marmalade, ki ga izvajajo Christina Aquilera, Lil Kim & Mya & Pink. Glavna igralca filma Moulin Rouge (od 11. oktobra igra v Sloveniji in si ga boste lahko na Ptuju ogledali v začetku novembra) sta NICOLE KIDMAN & EWAN McGREGOR, ki sta skupaj zapela tudi klasiko Come What May (***). MICK JAGGER, pevec skupine Rolling Stones, bo ob koncu novembra izdal četrti solo album z naslovom Goddess Through the Doorway. Razvpiti pevec predstavlja pesem z ironičnim naslovom GOD GAVE ME EVERYTHING (****), ki je zmes odličnega rocka in rock n'rolla. Italija je glasbena velesila in iz nje prihaja tudi izobražena pevka LAURA PAUSINI, ki se je rodila 16. maja 1974. Simpatična pevka izvaja preprosto klavirsko pop/rock balado E RITORNO DA TE (***), ki jo najdete na njeni kompilacijski plo{~i The Best of. *** Ameriška pevka FAITH HILL je letos blestela z uspe{nico There You'll Be (enak je tudi naslov njenega novega albuma največjih uspe{nic) iz filma Pearl Harbor. Vrhunska pevka je v ZDA izdala ~udovito country balado THERE WILL COME A DAY (****), ki ima dvopomensko besedilo - ljubezensko ter nacionalno z vojaškim pridihom. Ker je gospa HILL velika zvezda country glasbe, vam tokrat predstavljam nekaj novih country hitov: Where the Stars and Strippes ... - AARON TIPPIN, I'm Tryin - TRACE ATKINS, I Wanna Talk About Me - TOBY KEITH, Angry All the Time - TIM McGRAW, Where I Come From - ALAN JACKSON, When God Fearin Women Get the Blues - MARTINA McBRIDE, Love of a Woman - TRAVIS TRI-TT, I Wouldve Love you Anyway - TRISHA YEARWOOD, Only in America - BROOKS & DUNN, Six Pack Summer - PHIL VASSAR, Run - GEORGE STRAITT, Riding With Private Malone - DAVID BALL, With Me - LONESTAR, Beer Run - GEORGE JONES & GARTH BROOKS in In Another World - JOE DIFFIE. David Breznik Mladi dopisniki PLANINSKI IZLET NA RESEVNO že dolgo sem se veselila nedeljskega izleta na Resevno. Končno je napo~il ta dan ... Zjutraj me je ati z avtom odpeljal do železniške postaje. Tam sem se pridružila veliki skupini otrok. Ko je pripeljal vlak, sem vstopila v vagon. Sedela sem s sošolci. Čez eno uro, ko smo se pripeljali do Smartnega pri Celju, smo izstopili in za malico pojedli jabolko in grozdje. Nato smo se napotili proti vrhu. Najprej smo šli po ulicah. Ker je bilo megleno, nismo videli vrha. Zagledali smo kozolec, kjer smo se se že veselim naslednjega. Katja Mršnik, 5. a, OŠ Olge Meglic, Ptuj MEDO BERTO V deželi Ledo nekje na severni strani Zemlje je živel Berto. To je bil lep mali rjavi medo. Medvedi, ki so živeli v isti ulici kot Berto, so vedeli, da je tudi zelo bister in da mu ni skoraj nobena stvar tuja. Nekega dne je Berto v svoji znanstveni reviji prebral, da je poskušal nekdo z juga Zemlje narediti plovilo z vso sodobno elektroniko. Bertu se je porodila ideja in poklical je Brza. To je bil zajček z izredno hitrim tekom. Pekli smo kostanje. Planinci iz OŠ Cirkovce z mentorico Stanko Ivančic. Foto: Primož Trop ustavili in pojedli malico iz nahrbtnika. Ko smo pojedli, smo se odpravili dalje. Prišli smo do table, ena puščica je kazala na strmo pot, druga pa na položno. Odločila sem se za strmo pot. Po poti smo nabirali kostanje. Težko smo hodili, saj smo imeli polne vrečke. Končno smo prišli do vrha. Bila sem ena izmed prvih. Sedli smo na klopce in se odpočili. Ko smo se odpočili in še nekaj popili, smo si v koči pritisnili žige v planinske knjižice. Tedaj je prišel naš vodnik Primož in nam rekel, da gremo na bližnji razgledni stolp. Zagledali smo ga. Zdel se nam je zelo visok. Na vrhu stolpa smo se fotografirali. Nato smo šli na prelep travnik pod kočo. Tam smo si pekli kostanje, ki smo jih med potjo nabrali, se igrali, lovili, fotografirali in se pogovarjali. Vračali smo se po drugi poti, po bolj položni. Večino smo hodili po gozdu. Čez kakšni dve uri smo prišli na železniško postajo. Tam smo posedeli in počakali na vlak, medtem smo tudi pojedli, kar še nam je ostalo. Pripeljal je vlak. Sli smo v vagon in se odpeljali domov. Z izletom sem bila zelo zadovoljna. Čeprav je bilo naporno, Pridrvel je kot blisk in se komaj ustavil pri hiši Berta. Po uri skrivnostnih pogovorov sta odšla v Bertov znanstveni laboratorij. Brz je prinesel kup železa in aluminijastih ploščic. Berto je vse skupaj lepo privil in privaril. Po debeli uri je bilo ogrodje skoraj končano. Brz je še privil kolesa in namestil na zadek plovila stranska aerodinamična krilca. Začelo se je razvijanje pogonskega agregata. Berto je prinesel razna sita, valje, sončne celice in jedrski reaktor. Brz pa je iz nahrbtnika vzel prenosni računalnik in začel računati razmerja moči in sil. Po vseh izračunih je dognal, da dobita še največ moči, če je glavni pogon reaktor, pomožni pogon pa celice na sončno energijo za vožnjo po mestu. Ob slabem vremenu pa bi celice nadomestila sita na vodni pogon. Berto se je strinjal in vgradila sta motor. Elektroniko je vgradil Berto. V nadzorno ploščo je zraven merilnika za hitrost in obrate motorja ter moči reaktorja vgradil še navigacijski računalnik in ra-~unalnik za upravljanje drugih tehničnih naprav, ki jih je vsebovalo plovilo. Procesor tega ra- ST^amHoBk-ár^drld^M-™ "AJhBTE M^k Bb an Angel -'ND / s! Only Time - ENYA rTnlTBlavE far you - BRITNEY SPEAHi • ÍFallin'-ALICIA KEYS ' mnnfTR^ LUVME LUV ME - SHAGGY & SAMANTHA CDLE g. Would ypu be Happier - THE CDHHS Id/BeceuJe I Got High - ÀFROM^N ^ Vsakť? 5o\:>o\:o med 21. in uro čunalnika je razvil sam Berto, njegova moč je bila kar neverjetnih dvesto Ghz. Na ta računalnik so bile vezane tudi vse kamere, ki so omogočale vozniku pogled nazaj. Ko sta kon~ala z elektroniko, sta vgradila sedeže, volan, sklopka, plin ter ročni ali samodejni menjalnik. V plovilu seveda ni manjkal radio s CD-DVD prevajalnikom in na monitorju računalnika je bila tudi televizija. Športnost vozilu je dajala tudi streha iz prozornih sončnih celic, ki se je samodejno zložila v predviden prostor v prtljažniku. Po treh mesecih priprav je plovilo zapeljalo pred laboratorij. Nad izpušnimi cevmi je pisalo Ca-atom. To je bilo namreč ime plovila, a izumitelje sta mu krajše rekla Cat. Oba sta sedla v vozilo, in ko je Berto položil prst na elektronsko ključavnico, se je Cat zagnal, vendar je bil motor tako tih, da ga nisi slišal. Cat je imel pod motornim pokrovom 860 konjskih moči in prostornino 8,3 litra. Do sto kilometrov na uro je merilnik pokazal pri štirih sekundah vožnje. Po tleh je lahko peljal s hitrostjo 420 km/h. S pritiskom na gumb so se ob straneh odprla krila in Cat se je lahko pri 210 km/h dvignil v zrak, kjer je lahko letel s hitrostjo tudi 980 km/h. Znanstvenika medo Berto in zajček Brz sta dobila priznanje od predsednika države Ledo za največji dosežek na področju znanosti in tehnike v državi Ledo. Matjaž Turk, OŠ Kidričevo POSTALI SMO OSMOÏOLCI Zadnji razred v osnovni šoli. že. Kako hitro je minilo ... Ne dolgo nazaj sem bila še v plenicah in z dudo v ustih. Zdaj pa sem kar naenkrat 'tavelika', kot bi se izrazili starši. Pred osmimi leti sem prvič vstopila v to šolo, ki je še zadnje leto moj drugi dom. Še zdaj se spomnim prvega dne. Bili smo majhni, a hkrati veliki, saj smo že obiskovali šolo. Sedeli smo v učilnici, vsi malce plašni, s polno glavo vprašanj, ki jih nismo upali izreči na glas. Ampak učiteljica je, kot bi nam brala misli oziroma vprašanja, odgovorila na vsa. Tako nam je omogočila lažjo pot do novih prijateljev. Niti teden ni minil in že smo bili nerazdružljivi. Vse tja do šestega razreda. Takrat smo se razdelili v tri oddelke. Dobila sem nekaj novih sošolcev, s katerimi smo že prej imeli stike, zato ni bilo problemov. Zdaj sem že v osmem razredu. 'Tanovi' sošolci so že stari. Tretje leto teče, tretje leto skupaj 'gulimo' klopi, si pomagamo, včasih se tudi skregamo. Ampak zmeraj se vse vrne na stari tir. Kakšen razred pa bi bili, če bi si nenehno skakali v lase ali pa bi se nenehno objemali? Malce nenormalen. Zato pa smo razred, ki 'vsebuje' malo obojega in ki tudi včasih kaj ušpiči. Cas zares hitro beži. Drugo leto bom že v srednji šoli. Zadnje čase se mi pogosto pojavljajo vprašanja: Kam naprej? Pred letom dni sem bila trdno odločena, kam bom šla. Zdaj pa ... v dvomih sem. Sicer pa še imam čas. Osnovna šola mi bo ostala v lepih spominih. Rada se je bom spominjala. Prav veselim se že časa, ko bom svojim vnukom, še prej pa otrokom, pripovedovala svoje osnovnošolske dogodivščine. Doroteja Širovnik, 8. c, OŠ Videm Kako se reče okostju blondinke na omari? Lanskoletna zmagovalka v skrivanju. *** Policaj ustavi osebno vozilo, ki je prehitro vozilo, ter od voznika zahteva dokumente: "Vozni{ko, prosim!'" "Je nimam," se glasi odgovor. "Kaj pa prometno?' vpra{a policaj. "Nimam." "In osebno?" "Tudi nimam.' Policaj se razjezi in reče: "Ja, kaj pa sploh imate?" Voznik i{če, kaj bi mu dal, in na koncu mu da ogledalo, ki ga je imel slučajno pri sebi. Policaj si ga nekaj časa ogleduje ter nato reče: "Zakaj mi pa niste prej povedali, da ste policaj?" *** Zakaj so mo{ki kot mikrovalovna pečica? Ker se segrejejo v 15 sekundah. Zakaj so mo{ki kot spermiji? Ker je eden na milijon uporaben. Zakaj mo{ki ne more biti lep in inteligenten hkrati? Ker bi bil ženska. Zakaj so baterije bolj{e od mo{-kih? Ker imajo vsaj eno pozitivno stran. Zakaj se ženske ne poročajo več? Ker imajo raje pr{ut v hladilniku kot pa prasca v dnevni sobi. Kak{na je razlika med skodelico kave in mo{kim? Ni razlike, po obeh postane{ nervozna. Mo{ki je kot videorekorder: naprej, nazaj, naprej, nazaj, eject! Zakaj so moški možgani več vredni od ženskih? Ker so bolj redki. *** Pride moški k zdravniku. Zdravnik: "Kaj vas muči?" Moški: "Eno jajce imam plavo." Z. : "Pokažite. Uf, to zna biti nalezljivo, odrezati ga bo treba.' Dobro, odrežeju možaku jajce. Pa pride zopet čez mesec dni. Z. : "Kaj je zopet?" M.: "Tudi drugo jajce imam plavo," in pokaže. Z.: "Odrezati!" Sek, jajca ni več. Pa pride zopet čez mesec! Z.: "?" M.: "Luleka imamplavega." Z.: "Odrezati!" In možakar ostane brez luleka. Čez dva meseca pride zopet k zdravniku. Stari zdravnik je bil na dopustu, zato ga nadomešča mlad zdravnik. Z.: "Kaj vas muči, gospod?' M.: "Rit imam čisto plavo - popolnoma enaki znaki kot prej." Z.: "Pokažite!" Sleče se in pokaže. "Nič hudega ni, gospod. Vaše kavbojkepuščajo barvo." *** "Zame je popoln moški takle: biti mora lep, znati mora zanimivo govoriti, če želim, me mora znati zabavati, mora biti tiho, kadar se mi ne da, da bi se pogovarjala, in zvečer ne sme hoditi ven ..." "Draga moja, to pa ni moški, to je televizor!" IZDELOVALEC LASUU NAŠA PEVKA KRAŠEVEC KULTURNA ALI DIVJA RASTLINA LATINSKI PESNIK NEŽA TRPINC TRAČNICA PRIPADNIK INKOV SREDIŠČE VRTENJA RDEČI KRIŽ ZBOR 8 PEVCEV JOŽE OLAJ BAZA, LUG, LUŽINA LESENA ZAGOZDA PREBIVALKA IRSKE RIBIŠKA MREŽA AROMATSKI OGUIKOVODIK LOJZE LEBIČ OZKI KOSI BUGA TURŠKA LUTNJA TV ZASLON INDIJSKI JELEN FRAN. Pl-SATEUICA NERESNICA TISKARSKA ZVEZDICA REVOLUC. GUEVARA AFRIŠKI VELETOK MENIČNI POROK SLAVKO HREN FR. SMUČAR (MICHEL) ALENKA ŽAVBI NJIVA POLNA OSATA STANE TRBOVC POKRAJINA V JAR OTOK V KIKLADIH DAUŠA DOBA TROPSKA OVIJALKA ZVESTA DOMAČA ŽIVAL NADA UKMAR TONE PAVČEK SIFILIS REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Vodoravno: oslar, Blane, ranta, VN, IL, Dragomira, EK, buzdovan, nozemavost, Agropop, Penev, ribar, kantor, AEK, miza, 111, RS, Arista, jabolko, Ola, Aškerc, gameta, rtosa, če, soor, astro, Isis, Edmonton, Kenan, Stra, Agnetha, Araks. UGANKARSKI SLOVARČEK: ALALEONA = italijanski muzikolog in skladatelj (Domenico, 1881-1928), ALIMENTI = stroški za vzdrževanje, preživnina, ASAKI = prva pooblaščena sultanova žena, ASTERISK = tiskarska zvezdica, ki opozarja bralca na opombo, LASTA = zagrebški gledališki igralec (Sven, 1925), LUES = najhujša spolna bolezen, sifilis, LUN = kraj na severu otoka Paga, NILGAV = indijski goveji jelen, modri bikec, SAZ = turška lutnja z dolgim vratom. GOVORI SE DA se je minist^^ Kopač pred interpelacijo prišel v Zetale podkrepit in okrepčat s kostanji in moštom. V parlamentu lahko sedaj pri~akuje-mo tudi kakšen aufbiks. ... DA bodo novo {olo v Le-skovcu utrdili ve~ kot deset metrov globoko. Da je ne bi, po dolgoletnih prizadevanjih zanjo, kdo ukradel. ... DA ima po mnenju strank ptujska upravna enota dobre uradnike. Z državo je nekaj hudo narobe, če imajo ljudje radi celo njeno birokracijo. ... DA je mesec Nove KBM simbolična priložnost za pri-varčevanje denarja za njen nakup. ... DA sta obe slovenski najstarejši banki kot bogati nevesti. Ni dovolj zgolj ljubezen do njunega bogastva, tudi ženin mora imeti zelo debelo denarnico. ... DA so v Juršincih ugotovili, da je gospodinja temelj družine. Ce je vse po sreči, na njej največkrat temelji gospodar. ... DA se v Kidričevem stranke ne morejo sporazumeti o gradnji kanalizacije. Tako obstaja nevarnost, da bo Drava od njihovega sračkan-ja tudi politično onesnažena. ... DA še vedno velja pregovor, da obleka dela človeka. Toda zakaj so kandidatkam za slovenske misice gledali predvsem ritke in joške? ... DA ima novinec v 1. ligi MNZ srečo, da ima predsednik tovornjak. Tako lahko prejeto količino golov lažje pripeljejo domov. Aforizmi by Fredi Vca.sih je bila kmečki statusni simbol alfa, danes je alfa romeo. *** Je Adam vedel, da bi imel mnogo manj težav, če bi iz jabolka skuhal sadjevec? *** Kako nebogljene so ženske brez moških, pove tudi to, da brez moških ne bi bilo niti ženskega vprašanja. *** Razlika med civilistom in vojakom je v tem, da se civilist ravna po sili razmer, vojak pa razmere posili. *** Resnici, zakaj smo na dnu, ne bomo nikoli prišli do dna. *** Zadnjič sem bil tako pijan, da sem se streznil šele, ko mi je maček polovil vse bele miške. *** Davčni pralni stroj je vedno programiran na izžemanje. *** Slamnik na glavi je idealna kamuflaža za slamo v njej. LUJZEK Dober den vsaki den! Ceglih je nedela, sen jaz drgoc na svojem delovnem mesti. Moja ta stora {rajbma{ina in jaz sma vejkaprijatela. Boj tučem po črkah, boj je hvaležna. Včosik mi kokšni prst mujmo klepne, pa saj to neje nič huj-dega, saj moja Mica oprovi kontrolo in me za vsoko napako prav po{teno skrega kak kok{nega {mrkavca. Vete, če bi jaz mlaj{i bija, bi se {a vičit za tajnico, seveda če bi direktor bija ženskega spola. Kofe bi kuha, namesto fikusa bi v koti sta, na računalnik bi pisa in se nasploh obno{a kak ta provi kancelarijski fuks. Ste v^^a za čuli, ke mamo prvega kandidata za bodočega predsednika drzove. Kandidira se je Jelinčičov Zmagec. Ime ma ze ta provo, ke bi lehko zmago dosegna na vali-tvah in zameja na prestoli Kučanovega Milana, bojim pa se, ke de meja dosti protikandidatov, ki mu bodo glasove valivcev pojeli. Nav-sezadje bi lehko tudi jaz kandidira. Pameten sen zadosti, nor pa tudi za tri, kar je tudi potrebno za dobrega politika. Tudi roke man k sebi obrjene, rad man dnar kak tisti naši poslanci, ki to več niso, pa klub tumi vejke pare zizajo, pač po tistem načeli: ti meni jaz pa tebi. Kak vsoki den po radiji čujete in televiziji gledate, se Ladnov Bine dobro pred Amerikanci skrivle in jih za nos vleče. Čuje se tudi, ke ma več kak deset dvojnikov. To pravzaprav niti neje zmetno, saj so Telebanci vsi bradoti in kos-moti in si podobni kak levo jajce desnemi jajci. Vtoti sveti vojni, kak ji provijo, je hujdo samo to, ke glih tak kak v Novem Jorki v tistih dveh stolpnicah nastrodajo neduzno zrtve, ta glovni krivci pa se skrivlejo kak miši v luknjah. Saj ste vena ze čuli tisti policijski vic: Na policijskem dvorišči si je nareda krt krtinovec. Komandir je naroča policaji, naj krta likvidira, in zahteva o tem poročilo. Mlodi policaj je delo oprava in v poročilo napisa: Kazen izvršena. Krta sen zivega zakopa v zemljo! Vas lepo podavlja vaš krto-lovec LUJZEK OVEN 21. 3. do 20. 4. Pred vami je prijeten teden. Obstaja veliko možnosti, da se vam uresniči srčna želja. Pri tem vam bo pomagala prijateljska oseba, na katero sploh ne računate. Glede službe se vam obeta izboljšanje glede plačil. BIK 21. 4. do 20. 5. Zelo boste dejavni, veliko boste naredili in dosegli tako v osebnem življenju kot v poslovnem. Postali boste pogumnejši, odločnejši in bolj prodorni. Dnevi bodo ugodni za ljubezen. Najboljši dan za to je nedelja. DVOJČKA 21. 5. do 20. 6. Zaradi skrivnostne novice se boste bolj zaprli vase. Zaradi tega boste v teh dneh imeli več opravka z ljudmi, ki bodo imeli težave tako osebno kot poslovno. Pomagajte jim, pri tem pa uporabljajte svojo notranjo moč. RAK 21. 6. do 22. 7. V tem tednu vam ne bo manjkalo adrenalina, zato ga le izkoristite za nove poslovne zmage. Ker pa nam preveč adrenalina lahko tudi ponagaja, bodite strpni. Krotite jezo, da ne bi prišlo do neljubih prepirov. LEV 23. 7. do 23. 8. Slabi dnevi, ki so za vami, lahko povzročijo razdor v vaši partnerski zvezi, saj bosta postala s partnerjem bolj občutljiva. Preden pase odločita za razdor, poskuista še enkrat najti medsebojni dogovor. DEVICA 24. 8. do 23. 9. Zelo prijeten in optimističen teden je pred vami, veliko dobrega se vam bo zgodilo na poslovnem in finančnem polju. Nekaj težav v ljubezni. Včasih preveč brskate po preteklosti pustite jo, naj počiva v miru. TEHTNICA 24. 9. do 23. 10. Vteh dneh boste imeli največ težav na ljubezenskem področju. Vezane tehtnice lahko s pomočjo partnerja ogromno ustvarijo, če bodo le znale biti strpne. K samskim tehtnicam pa se bo vrnil nekdo, ki je nekoč odšel. ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11. Pred vami je zelo dinamičen teden, v katerem boste blesteli, kar se komunikacije tiče, saj boste uspešni pri pogajanjih in podpisu pogodbe. Kar se ljubezenskega življenja tiče, pa je vse odvisno od vas samih. STRELEC 23. 11. do 21. 12. V teh dneh bo vaša pozornost posvečena predvsem finančnemu področju, saj se boste veliko ukvarjali s tem, kako služiti in kako najbolje vložiti denar. Nič pa ne bo narobe, če boste kaj potrošili tudi za svojo dušo. KOZOROG 22. 12. do 20. 1. Na poslu vam v teh dneh pretijo zapleti. Bodite previdni, in preden koga glasno obsodite, raje prej preverite vsa dejstva, da ne bo blamaže. Bodo pa to tudi prijetni dnevi. Kmalu se bo pokazalo, kdo je "krivec" za to. VODNAR 21. 1. do 19. 2. Pred vami je zelo pester H'i/Sîil zanimiv teden, čeprav boste imeli kar nekaj težav glede posla, predvsem če se ukvarjajte s komunikacijo in transportom. Najbolj napeto bo v torek, boste pa težave zelo uspešno realizirali. RIBI 20. 2. do 20. 3. Energije in vitalnosti vam v tem tednu ne bo primanjkovalo. Morate pa biti pozorni pri svojem delu, da vsa vaša dejanja ostanejo v skladu s poslovno moralo. Tudi zabave ne bo manjkalo, le izkoristite ugodne dneve. Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski posti: majda.golubovic@netsi.net ROKOMET Pred pričetkom tekme se je kapetanka Šijančeva poslovila od Suzane Boj, ki je po 11 letih prenehala aktivno igrati. STRAN 27 ROKOMET Rokometa{i Velike Nedelje so si v 3. krogu 1. A SRL obetali, da bi proti Preven-tu naredili kaj več, kot pa doživeli še tretji neuspeh. STRAN 27 m FILA PC DOMINO, Trstenjakova ul. 5, PTUJ POLFINALE POKALA MNZ PTUJ Nogometaši Aluminija in Stojncev so se uvrstili v finale pokalnega tekmovanja. Kidričani so premagali Dornavo, Stojnce pa Slovenjo vas. STRAN 27 JUDO V nedeljo je potekal 5. Davidov memorial, ki se ga je udeležilo okrog 200 tekmovalcev. Za ekipo Go-rišnice je nastopalo 16 tekmovalcev, ki so dosegli zelo dobre rezultate. STRAN 27 NOGOMET 1.SLOVENSKA LIGA Rezultati 13. kroga: Era Šmartno - Maribor Pivovarna Laško 0:0, Primorje - Olimpija 1:0 (0:0), Korotan - Mura 0:3 (0:1), CMC Publikum - HIT Gorica 1:0 (0:0), Domžale - Rudar Velenje 2:2 (0:0), Sport Line Koper - Živila Triglav 1:1 (1:0) 1. PRIMORJE 13 9 2 2 24:6 29 2. MARIBOR PIVOVARNA LAŠKO 13 8 2 3 22:13 26 3. SPORT LINE KOPER 13 7 3 2 22:9 24 4. MURA 13 6 4 3 15:10 22 5. OLIMPIJA 13 6 3 4 16:16 21 6. CMC PUBLIKUM 13 5 4 4 18:14 19 7. ERA ŠMARTNO 13 4 6 3 17:14 18 8. RUDAR VELENJE 13 4 4 5 17:21 16 9. ŽIVILA TRIGLAV 13 3 3 7 12:23 12 10. HIT GORICA 13 2 4 7 7:17 10 11. KOROTAN 13 2 3 8 7:17 9 12. DOMŽALE 13 1 4 8 10:26 7 2. SLOVENSKA LIGA Nova vas pri Ptuju Marko Perger s.p., Proletarska ul. 5, Kidričevo ce Goriška brda - Livar Ivancna Rezultati 12. kroga: Aluminij - Nafta 5:1 (3:0), Tabor Sežana - Drava Asfalti 3:4 (2:3), Dravi-nja - Železničar Radio City 1:1 (0:0), Feroterm Lenterm - Triglav Bakovci 1:2 (1:0), Zagorje - Bela Krajina 1:1 (1:0), Dravograd - Jadran Šepič 3:1 (2:1), Elan - Ljubljana 0:1 (0:0), Ren- Gorica 0:3 (0:1). 1. DRAVOGRAD 12 9 3 0 31:11 30 2. ALUMINIJ 12 9 1 2 35:12 28 3. LIVAR IVANCNA GORICA 12 7 3 2 28:8 24 4. LJUBLJANA 11 7 3 1 21:4 24 5. ZAGORJE 12 6 3 3 19:13 21 6. ŽELEZNIČAR RADIO CITY 12 6 2 4 19:18 20 7. JADRAN ŠEPIČ 12 5 3 4 17:20 18 8. BELA KRAJINA 11 5 2 4 24:15 17 9. DRAVINJA 12 3 7 2 16:8 16 10. DRAVA ASFALTI 12 4 3 5 21:21 15 11. NAFTA 12 4 1 7 27:26 13 12. TRIGLAV BAKOVCI 12 4 1 7 13:30 13 13. TABOR SEŽANA 12 3 1 8 13:5 10 14. RENČE GORIŠKA BRDA 12 3 0 9 15:33 9 15. FEROERM LENTERM 12 2 1 9 14:30 7 16. ELAN 12 1 0 11 5:44 3 Pari 13. kroga: Drava Asfalti - Renče Goriška Brda, Livar Ivan-čna Gorica - Aluminij, Ljubljana - Tabor Sežana, Triglav Bakovci -Zagorje, Jadran Šepič- Elan, Bela krajina - Dravograd, Železničar Radio City - Feroterm Lenterm, Nafta - Dravinja. 3. SNL - SEVER Rezultati 11. kroga: Kozjak Radlje - INDE Vransko 0:0, Stojnci - Krško Posavje 2:3 (1:2), Zreče - Hajdina 2:2 (1:0), Pobrežje Gradiš - Mons Claudius 1:4 (0:1), Šmarje pri Jelšah - Malečnik 4:2 (2:1), Gerečja vas Unukšped - Paloma 0:4 (0:2), Bistrica - Usnjar Šoštanj 2:7 (1:4). 1. MONS CLAUDIUS 11 10 1 0 28:5 31 2. KRŠKO POSAVJE 11 7 1 1 27:11 22 3. KOZJAK RADLJE 11 6 4 1 14:2 22 4. STOJNCI 11 6 2 3 19:15 20 5. PALOMA 11 6 0 5 27:17 18 6. MALEČNIK 11 4 3 4 16:20 15 7. USNJAR ŠOŠTANJ 11 4 2 5 18:14 14 8. HAJDINA 11 4 2 5 18:24 14 9. INDE VRANSKO 11 4 2 5 11:18 14 10. ŠMARJE PRI JELŠAH 11 4 1 6 12:22 14 11. GEREČJA VAS UNUKŠPED 11 3 2 6 13:23 11 12. POBREŽJE GRADIS 11 3 1 7 17:25 10 13. ZREČE 11 2 2 7 17:25 8 14. BISTRICA 11 2 1 8 10:29 7 Pari 12. kroga - sobota 27. 10., ob 15.30 uri: INDE Vransko -Usnjar Šoštanj, Paloma - Bistrica, Malečnik - Gerečja vas Unuk-šped, Mons Claudius - Šmarje pri Jelšah, Hajdina - Pobrežje Gra-dis, Krško Posavje - Zreče, Kozjak Radlje - Stojnci. Danilo Klajnšek NOGOMET MARIBOR / SVETOVNO AMATERSKO PRVENSTVO V KIKBOKSU Zlate medalje za Nadjo, Mateja, Marcela in Davorina V nedeljo se je v mariborski športni dvorani Tabor končalo letošnje svetovno amatersko prvenstvo v kikboksu združenja WAKO v semi in light kontaktu. Slovenska reprezentanca, ki je štela 23 tekmovalcev in tekmovalk, je osvojila devet odličij. Odlično so se odrezali tekmovalci ptujskega kluba borilnih veščin, saj so osvojili kar pet zlatih ter dve bronasti medalji. Tako je poplačan ves vloženi trud in odpovedovanje za dober nastop na tem prvenstvu. Športna dvorana tabor je bila štiri dni dodobra napolnjena, naši tekmovalci in tekmovalke, ki so jih vodili selektor Vladimir Sitar ter trenerji Tomaž Ba-rada, Bojan Korošec in Alojz Miklavčič, pa so jim dali dovolj razlogov za glasno navijanje. Nadja in Matej [ibila sta poskrbela, da ima njuna družina največ trofej, saj sta osvojila kar tri zlate medalje: Nadja je bila najboljša v semi in light kontaktu, Matej pa v semi. Davorin Gabrovec in Marcel Fekonja pa sta s svojimi odličnimi predstavami dopolnila uspešno bilanco članov ptujskega kluba. Sebastijan Kristovi~ in Renata Polanec sta v disciplini semi kontakt osvojila tretji mesti. Nadja je v disciplini semi kontakt v finalnem obračunu premagala Irko Nicole Cordett., v light kontaktu pa je opravila ODBOJKA / 2. DRŽAVNA LIGA - ŽENSKE Spet zmaga Ptujiank V 2. krogu so bili doseženi tile rezultati: Comet Zreče -ŽOK Ptuj 0:3, Mislinja - 3 S Kamnik 3:2, IÎ Prevalje - Purus Tabor Maribor 0:3, Benedikt -Mladi Jesenice 3:0, Kočevje -Ljubljana II. 3:0, Bled - Gradbeništvo Stane Mežica 0:3. Vrstni red: ŽOK Ptuj, Pu-rus Tabor Maribor, Benedikt in Gradbeništvo Stane Mežica 6, Mislinja 5, 3 S Kamnik 4, Kočevje 3, Comet Zreče, Ljubljana II., IÎ Prevalje, Bled in Mladi Jesenice 0 točk. COMET ZREČE -ŽOK PTUJ 0:3 (19:25,12:25, 16:25) @OK PTUJ: Oletičeva, Ku- Ekipa Žok Ptuj cajeva, Intiharjeva, Janžeko-vičeva, Ornikova, Nimčeva, Kostanjevčeva, Fištravčeva. Odbojkarice Ptuja so gostovale v Zrečah pri ekipi Comet Zreče, ki ji je v lanskem prvenstvu za las spodletela uvrstitev v prvo ligo. Toda ponovno so igralke Ptuja dokazale, da so dobro pripravljene in srečanje tudi dobile po dobrih petdesetih minutah igre. Nekaj odpora domačih je bilo samo v prvem nizu, v drugem in tretjem pa so gostje slavile z lahkoto. V naslednjem krogu bodo Ptujčanke v soboto ob 18.00 uri v športni dvorani Mladika gostile ekipo iz Mislinje. Danilo Klajnšek s predstavnico Italije Kelly Za-ninni. "V semi kontaktu sem to nekako pri~akovala, saj sem isto tekmico premagala že na lanskem evropskem prvenstvu. Do odločitve je prišlo v tretji rundi in takrat se je pričelo veliko slavje," je po nastopu dejala nova svetovna prvakinja Nadja Sibila. Njen brat Matej je bil v finalnem obračunu veliko boljši od nizozemskega tekmovalca Reta von Waissenfluka. Prav tako kot sestra pa je bila tretja runda tista, v kateri je Matej prišel do odločilne prednosti. Marcel Fekonja je dokaj suvereno premagal Madžara An-dreasa Dohanyosa, Davorin Gabrovec pa je po podaljšku (po treh rundah je bil rezultat izenačen 5:5) premagal Italijana Andrea Misianina. Z devetimi osvojenimi medaljami so naši reprezentanti in reprezentantke dokazali, da je slovenski kikboks v samem svetovnem vrhu. Danilo KLajnšek SPORT NOGOMET / 2. SLOVENSKA LIGA Ponovna zmaga Aluminija ALUMINIJ - NAFTA 5:1 (3:0) Strelci: 1:0 Franci (v 10. minuti), 2:0 Žemljic (18), 3:0 Franci (22), 3:1 Dominko (65), 4:1 Širec (75), 5:1 Franci (90) ALUMINIJ: Šeremet, Koren, Golob, Prapotnik, Žemljic (Kancler), Sambolec, Gojkovic, Franci, Pipenbaher (Širec), Doncec, Rakic (Majcen). Trener: Branko Horjak. Peter Franci v preigravanju Nogometaši Aluminija iz Kidričevega nadaljujejo svojo serijo zmag. V sre~anju proti lendavski Nafti so ponovno razveselili na-vija~e, saj njihova zmaga ni bila vpra{ljiva. Prakti~no se je vse končalo v prvih dvaindvajsetih minutah, ko so dosegli tri zadetke, zraven tega pa je bila njihova igra takšna, da se niti slučajno ni zdelo, da bi jih lahko gostje presenetili. V za~etku drugega pol~asa so nekoliko pogumneje zaigrali tudi Lendavčani in v 65. minuti uspeli znižati vodstvo domačih. To kot da je le-te razjezilo, saj je preostanek srečanja minil v njihovi kombinatorni in predvsem hitri igri, ki ji gostje niso uspeli slediti. Vrstile so se številne priložnosti pred vrati Nafte. Da je bilo zmagoslavje popolno, sta poskrbela Danijel Širec in Peter Franci, ki sta s svojima zadetkoma samo potrdila zaslužen uspeh. Nasploh je bil za igro razpoložen Peter Franci in je dosegel tri zadetke, zadel prečnik in sploh bil - seveda v sodelovanju s soigralci - nerešljiva uganka za goste. V kazenskem prostoru Nafte je bilo vedno vroče 3. LIGA SEVER TABOR SEŽANA - DRAVA ASFALTI 3:4 (2:3) Strelci: 0:1 Krepek (8. iz 11 m), 1:1 Grlj (13), 2:1 Bašič (21),2:2 Krepek (42), 2:3 U. Krajnc (44), 2:4 Vogrinec (69), 3:4 Makivič (75) DRAVA ASFALTI: Golob, Emeršič, D. Krajnc, Pekez, Klinger, Zdelar (od 66. Poštrak), Zajc, Krepek, U. Krajnc (od 86. Bratec), Vogrinec (od 69. Hojnik), Sluga. Trener: Dragan Grbavac. Tudi nogometaši ptujske Drave Asfaltov nadaljujejo uspešne igre. Tokrat so gostovali v Sežani pri lanskoletnem prvoligašu Taboru, ki mu letos ne cvetijo rožice. Srečanje je bilo v prvem polčasu polno preobratov. Najprej so povedli gostje, nato so domačini dosegli dva zadetka in potem obratno. Nogometaši Tabora so v 27. minuti ostali brez vratarja, s tem pa tudi z igralcem manj. Pot do zmage je bila tako Ptujčanom odprta in so si do odmora priigrali zadetek prednosti. V drugem polčasu je zadel še Damjan Vogrinec in s tem je bilo sanj domačinov, da bi iztržili ugodnejši izid, konec. Nogometaši Drave Asfaltov so pokazali dobro in zrelo igro ter prišli do pomembnih treh točk, ki so jih nekoliko oddaljile od ekip iz spodnjega dela prvenstvene razpredelnice in tako lahko nedeljsko srečanje, ko bodo gostili ekipo Renč iz Goriških brd, pričakujejo z optimizmom. GEREČJA VAS UNUKŠPED - PALOMA 0:4 (0:2) Strelci: 0:1 Stojanov (11), 0:2 Kapun (22), 0:3 Kapun (50), 0:4 Žabot (70) GERECJA VAS: Lampret, Bauman, Kmetec, Sagadin, Krajnc, Slaček, Frangež, Ciglar, Gorše, Voglar (Pacher), Verlak. Domačini v napadih niso znali izkoristiti številnih priložnosti, izgubljali so žoge in gostje so to izkoristili ter po redkih napadih prišli v vodstvo. Zvišali so ga, ko je domača obramba pozabila na Kapuna. Domačemu vratarju gre zahvala, da ni bilo vodstvo gostov višje. Tudi v nadaljevanju ni bilo boljše, gostje so napadali, toda domača obramba je morala še dvakrat kloniti. V domačem napadu je malodušnost in trener bi se moral spomniti, da neuspešnost terja zamenjave in dati priložnosti tistim, ki čakajo na klopi, da se uveljavijo. Maloštevilnim gledalcem tekma ni prinesla zadovoljstva. (anc) STOJNCI - KRŠKO POSAVJE 2:3 (1:2) Strelci: 0:1 Zildžovič (13), 0:2 Zildžovič (25), 1:2 Fridauer (38), 2:2 Štebih (54), 2:3 Struna (80) STOJNCI: Veselič, Strgar (Kupčič), Fridauer, Lenart, Vilčnik, Štebih, Ljubec, Arsič (Zemljarič), Klajderič (Purgaj), Žnidarič, Ri-žnar. Trener: Gorazd Šket. Nogometaši Stojncev so še enkrat izgubili derbi ekip iz zgornjega dela prvenstvene razpredelnice. Gostje so že v 25. minuti prvega polčasa povedli z dvema zadetkoma prednosti, vendar je zadetek Fridauerja vrnil domačine v igro. V drugem polčasu so Stojnčani uspeli izenačiti. Deset minut pred koncem pa so gostje zadeli še tretjič ter si priigrali zmago, medtem ko domačinom ostaja tolažba, da bi iz tega srečanja vsekakor lahko potegnili več. I. LIGA MNZ PTUJ Rezultati 9. kroga: Slovenja vas - Skorba 1:1, Eltehšop Rogozni-ca - Središče 4:5, Videm - Tržec 5:0, Holermuos Ormož - Dornava 5:1, Gorišnica - Boč Anchiinžiniring 0:0, Pragersko - Podlehnik 1:0. 1. HOLERMUOS ORMOŽ 9 9 0 0 54:19 27 2. SREDIŠČE 9 5 1 3 20:19 16 3. DORNAVA 9 5 1 3 23:16 16 4. ELTEHŠOP ROGOZNICA 9 4 3 2 20:16 15 5. PODLEHNIK 9 4 2 3 13:12 14 6. VIDEM 9 3 3 3 15:12 12 7. SKORBA 9 3 3 3 17:16 12 8. SLOVENJA VAS 9 3 3 3 16:20 12 9. PRAGERSKO (-1) 9 3 2 4 14:20 10 10. BOČ ANCHIINŽINIRING 9 1 4 4 12:20 7 II. GORIŠNICA 9 1 4 4 9:22 7 12. TRŽEC 9 0 0 9 9:39 0 Pari 10. kroga: sobota 27.10., ob 15.00 uri: Boč Anchiinžiniring-Slovenja vas; nedelja ob 10.30 uri: Skorba - Pragersko; ob 14.00 uri: Dornava - Središče, Podlehnik - Eltehšop Rogoznica, Tržec -Gorišnica, Holermuos Ormož - Videm VIDEM - TRŽEC 5:0 (1:0) Strelci: 1:0 V. Ciglar (13), 2:0 Kokol (46), 3:0 Šeliga (54), 4:0 Matjaž Topolovec (73), 5:0 B. Ciglar (82) VIDEM: Krajnc, B. Ciglar, Kokol, Bratušek, Bračič, V. Ciglar, Šeliga, Šipek (Matej Topolovec), Selak, Varnica (Ovčar), Matjaž Topolovec (Bedrač). Trener: Rudi Štelcer. TRŽEC: Bračič (Podpečan), Fridauer, Kolednik, Sitar (Palijan), Prelog, Mlakar, Fideršek, B. Emeršič, Pečnik, Breznik (D. Emer-šič), Metličar. Trener: Janez Pečnik. SLOVENJA VAS - SKORBA 1:1 (0:0) Strelca: 1:0 Kotnik (68), 1:1 Klaneček (87) SLOVENJA VAS: Matjašič, Krajnc, Panič, Vrbanec (Erhatič), Ekart, Mohorič, Lenart (Mlinarič), Levstik, Kotnik, Gerečnik, Huzjak. Trener: Ivan Ornik. SKORBA: Šmigoc, Lenartič (Klaneček), Perko, Petek (Škerget), Janžekovič, Horvat, B. Mertelj, Toplak, Šijanec, S. Mertelj, Mlakar. Trener: Branko Krajnc. ELTEHŠOP ROGOZNICA - SREDIŠČE 4:5 (3:1) Strelci: 1:0 D. Polanec (2), 2:0 Kralj (10), 2:1 Vizjak (16), 3:1 Kukovec (42), 4:1 Kukovec (53), 4:2 Lesjak (56), 4:3 Novak (61), 4:4 Kolenc (76), 4:5 Fafulič (83) ELTEHŠOP ROGOZNICA: IÎ Polanec, Kukovec, Pungračič, Kurbus, Pihler, Cajnko (Hvalec), Nenad (Lah), D. Polanec, Vauda (Vindiš), Dokl, Kralj. Trener: Damjan Bezjak. SREDIŠCE: Majč, Novak, Jelovica, Ivančič, Vizjak, Gašparlin (Kaloh), Fafulič (Jurkovič), Lesjak, Kolenc, Tušek, Rajh (Žerjav). Trener: Miran Rakovec. PRAGERSKO - PODLEHNIK 1:0 (0:0) Strelec: 1:0 Ducman (53) PRAGERSKO: Petrovič, Stojnšek, Curk, Leskovar, Lončarič, Debevec, Pišek, Krajnc (Ducman), Sagadin (Breznik), Dirnberk, Bezjak. Trener: Zvonko Kacjan. PODLEHNIK: S. Grabrovec, Lesjak (M. Grabrovec), Gregorec (Gabrovec), B. Grabrovec, Podgoršek, Zajšek, Topolovec, Dejan Vinko, Cafuta (David Vinko), Koren, Milošič. Trener: Dušan Hva-lec. GORIŠNICA - BOČ ANCHIINŽINIRING 0:0 GORIŠNICA: Roškar, Gašparič, Hanželič, Alič, Levačič, M. Bezjak, Purgaj, Brodnjak, Žnidarič (Kukovec), Horvat, G. Bezjak. Trener: Nijaz Alič. BOC ANCHIINŽINIRING: Pepelnak, Mlaker, Kralj, Berglez (Dolšak), Žnuderl, Beškovnik, Novak (Kmetec), Korošec, Veho-var, Habjanič, Volavšek (Car). Trener: Zoran Lah. HOLERMUOS ORMOŽ - DORNAVA 5:1 (3:0) Strelci: 1:0 Horvat (27. iz 11 m), 2:0 Horvat (36), 3:0 Horvat (45), 3:1 Jurišič (69) 4:1 Boris Prapotnik (82), 5:1 Boris Prapotnik (85) HOLERMUOS ORMOŽ: Polak, Školiber, Pintarič, Govedič (Tušek), Jurčec, Jerebič (Vrbnjak), Borut Prapotnik, Gašparič, Horvat, Habek (Zidarič), Boris Prapotnik. Trener: Drago Posavec. DORNAVA: Kristovič, Serdinšek, Hrga, Jurič, Stergar, Plohl, Hunjet (Flos), Obran (Kvar, Lešnik), Neuvirt, Jurišič, Trunk. Trener: Ivan Dobaj. 2. LIGA MNZ PTUJ Rezultati 9. kroga: Spodnja Polskava - Cirkulane 1:1, Lovrenc -Apače 3:2, Markovci - Zgornja Polskava 0:3, Leskovec - Bukovci 1:4, Podvinci - Hajdoše 3:0, Grajena - Zavrč 1:2 1. ZAVRČ 9 7 1 1 21:13 22 2. GRAJENA 9 8 0 1 32:9 21 3. PODVINCI 9 6 1 2 25:11 19 4. BUKOVCI 9 6 1 2 28:15 19 5. LOVRENC 9 6 1 2 22:15 19 6. SPODNJA POLSKAVA 9 3 2 4 19:21 11 7. ZGORNJA POLSKAVA 9 3 2 4 22:25 11 8. APAČE 9 3 2 4 17:24 11 9. HAJDOŠE 9 3 0 6 27:22 9 10. MARKOVCI 9 2 1 6 6:25 7 11. CIRKULANE 9 1 3 5 13:24 6 12. LESKOVEC 9 0 0 9 8:36 0 Pari 10. kroga - sobota ob 15.00 uri: Hajdoše - Zgornja Polskava, Cirkulane - Lovrenc, Zavrč - Spodnja Polskava; nedelja ob 14.00 uri: Bukovci - Markovci, Apače - Leskovec, Podvinci - Grajena. 1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA Rezultati 12. kroga: Triglav - Aluminij 2:0, Maribor Branik -Olimpija 1:2, MNK Izola - Rudar Velenje 1:3, Bilje Primorje -GOK IGM Dravograd 4:3, Slovan - HIT Gorica 1:2, Publikum -Koper 1:0; srečanje Factor - Mura preloženo. Vrstni red: Factor in Bilje Primorje 22, Olimpija 20, GOK IGM Dravograd 19, Maribor Branik in Publikum 18, Triglav, Rudar Velenje in HIT Gorica 15, Koper 13, MNK Izola 10, Aluminij, Mura in Slovan 9 točk. 1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA Rezultati 12. kroga: Triglav - Aluminij 3:0, Maribor Branik -Olimpija 1:0, MNK Izola - Rudar Velenje 0:4, Bilje Primorje -GOK IGM Dravoggrad 2:1, Slovan - HIT Gorica 2:7, Publikum -Koper 1:1; srečanje Factor - Mura preloženo. Vrstni red: HIT Gorica 31, Triglav 23, Bilje Primorje 21, Rudar Velenje 19, Olimpija, Maribor Branik, Mura in Koper 16, Publikum 15, Aluminij in Factor 11, GOK IGM Dravograd in Slovan 8, MNK Izola 7 točk. 2. SLO. MLADINSKA LIGA - VZHOD Rezultati 11. kroga: Pohorje - Nafta 1:3, Holermuos Ormož -Bistrica 1:0, Drava Asfalti - Korotan 2:1, Železničar Radio City -Dravinja 0:2, Era Šmartno - Nissan Ferk 7:0, M.U. Šentjur - Zreče 2:1, Krško - Kovinar Mascom 0:1. Vrstni red: Dravinja 33, Era Šmartno 30, Železničar Radio City 23, Nissan Ferk 22, Nafta 19, Krško 18, Pohorje 13, Drava Asfalti 12, Kovinar Mascom 10, M.U. Šentjur 9, Bistrica 8, Zreče in Ho-lermuos Ormož 7, Korotan 6 točk. 2. SLO. KADETSKA LIGA - VZHOD Rezultati 11. kroga: Pohorje - Nafta 1:3, Holermuos Ormož -Bistrica 4:1, Drava Asfalti - Korotan 6:0, Železničar Radio City -Dravinja 1:1 Era Šmartno - Nissan Ferk 0:2, M. U. Šentjur - Zreče 5:1, Krško - Kovinar Mascom 2:0. Vrstni red: Železničar Radio City 31, Era Šmartno 27, Drava Asfalti, Nissan Ferk in Korotan 22, Dravinja 20, Krško 18, Nafta 13, M. U. Šentjur 12, Pohorje 10, Kovinar Mascom 9, Holermuos Ormož 7, Zreče 3, Bistrica 0 točk. Danilo Klajnšek POLFINALE POKALA MNZ PTUJ Aluminij in Stojnci v finalu Nogometaši Aluminija in Sto-jncev so se uvrstili v finale pokalnega tekmovanja na po-drocju MNZ Ptuj. Kidricani so brez vecjih težav premagali Dornavo, kljub temu da so nastopili precej oslabljeni, nogometaši Stojncev pa so prav tako brez vecjih težav odpravili ekipo Slovenje vasi in samo potrdili odlicne igre v jesenskem delu tekmovanja v 3. SNL - sever. ALUMINIJ - DORNAVA 6:0 (3:0) Strelci: 1:0 Kancler (15), 2:0 Jevdenič (16. iz 11 m), 3:0 Majcen (36), 4:0 Majcen (65), 5:0 Majcen (72), 6:0 Širec (90. iz 11 m) ALUMINIJ: Dukarič, Koren, Golob (od 46. Rakič), Prapotnik, Sambolec, Kancler, Goj-kovič (Pipenbaher), Jevdenič, Širec, Franci, Majcen. Trener: Branko Horjak. DORNAVA: Kristovič, Ser-dinšek, Flos (od 46. Kvar), Hrga, Jurič, Stergar, Jurišič (od 70. Vrabl), Plohl, Trunk, Metli-čar, Neuvirt. Trener: Ivan Do-baj. STOJNCI- SLOVENJA VAS 3:0 (1:0) Strelci: 1:0 Rižnar (17), 2:0 Fridauer (58), 3:0 Klajderič (77) STOJNCI: Veselič, Rižnar, Fridauer (od 46. Žuran), Lenart, Vilčnik, Štebih, Ljubec, Ster-gar, Klajderič, Žnidarič, Arsič. Trener: Gorazd Šket. SLOVENJA VAS: Matjašič (od 46. Travnikar), Metličar, Sledič (od 33. Kotnik), Krajnc, Levstik, Ornik, Lenart, Vrba-nec, Erhatič, Huzjak, Metličar. Trener: IVan Ornik SPORT ROKOMET / 1. A SRL MOŠKI Velika Nedelja brez toike Dušan Podpecan, vratar Velike Nedelje Rezultati 3. kroga: Prevent - Velika Nedelja 25:22 (11:9), Slovan - Termo Škofja Loka 30:32 (15:18), Izola - Mobitel Prule 67 20:36 (10:20), Sevnica - Trimo Trebnje 21:26 (7:15), Rudar Trbovlje - Celje Pivovarna Laško 24:25 (10:13), Gorenje - Inles Riko 32:19 (13:9) 1. MOBITEL PRULE 67 3 3 0 115:72 6 2. TRIMO TREBNJE 3 3 0 086:72 6 3. CELJE PIVOV. LAÏKO (-1) 3 3 0 081:65 5 4. ORÍNJE 3 2 0 181:64 4 5. TERMO [KOFJA LOKA 3 2 0 188:84 4 6. INLES RIKO 3 2 0 185:85 4 7. OVSALN 3 1 1 176:77 3 8. VBBT 4 1 0 278:91 2 9. RUDAR TRBOVLJE 3 0 1 277:82 1 10. VELIKA NEDELJA 3 0 0 368:85 0 11. ZOLA 3 0 0 373:103 0 12. SEVNICA (-1) 3 0 0 367:87 -1 PREVENT - VELIKA NEDELJA 25:22 (11:9) VELIKA NEDELJA: Gotal 7, Mesarec 2, Tro-fenik, Potocnjak 1, Marcen, Bezjak 8, Šoštaric 3, Kokol, Belec, Poje, Okreša, Podpecan, Kumer, Šantl 1. Rokometaši Velike Nedelje so si v 3. krogu 1. A SRL obetali, da bi v Slovenj Gradcu proti domačemu Preventu naredili kaj več, kot pa doživeli še tretji neuspeh v prvenstvu. Domačini so bolje pričeli in povedli s 3:0, vendar so jih gostje čez nekaj minut ujeli. Do konca prvega dela igre je bil rezultat dokaj izenačen, kljub vsemu pa so si rokometaši Preventa priigrali dva zadetka prednosti. Sredina drugega polčasa pa je bila usodna za rokometaše Velike Nedelje, saj so si domačini priigrali sedem zadetkov prednosti. Do konca so jo sicer gostje uspeli znižati, vendar je za kaj več zmanjkalo časa, pa tudi športne sreče. 1. B LIGA - MOŠKI Rezultati 3. kroga: Novoles Novo mesto - Cimos Koper 27:26 (13:11), Ormož - Dol TKI Hrastnik 37:28 (19:12), Gorica Leasing - Dobova 30:27 (12:10), KIG Mokerc Ig - Mitol Pro-Mak Sežana 24:24 (14:11), Pivka Perutninarstvo - Gorišnica 33:26 (16:9), Chio Kranj - Šmartno 99 27:24 (14:14). Vrstni red: Pivka Perutninarstvo 6, Gorica Leasing 5, Dobova, Ormož, Novoles Novo mesto in Cimos Koper 4, Gorišnica 3, Šmartno 99 in Chio Kranj 2, KIG Mokerc Ig in Mitol Pro - Mak Sežana 1, Dol TKI Hrastnik 0 točk. ORMOŽ — DOL TKI HRASTNIK 37:28 (19:12) Ormož: Radek, Belšak 5, Horvat 3, Mesarec 1, Pučko 3, Bezjak 2, Prapotnik 3, Grabovac 1, Iva-nuša 3(1), Kirič 9, Dogša, Hanželič 3, Hrnjadovič 3(1), Sapač 1. Trener: Ivan Hrupič Rokometaši Ormoža so se na veliko oddolžili nepopolnim ,'kemičarjem' (manjkali so Pap, Bur-dijan, Rantah) za lanski poraz v Ormožu. Že v deseti minuti so povedli visokih 7:1 in hitro odločili srečanje v svojo korist. Do konca polčasa je najvišja razlika v korist domačih trikrat že znašala osem zadetkov (17:9, 18:10, 19:11). V prvem polčasu je v ekipi Ormoža odlično zaigral Kirič, ki je dosegel šest zadetkov. V drugem polčasu so domači razliko le še poviševali, največja je znašala enajst zadetkov (31:20). Zadnjih petnajst minut je domači trener Ivan Hrupič dal priložnost še vsem drugim domačim igralcem, ob tem pa še preizkušal razne variante v obrambi in napadu za prihodnja pomembna srečanja. V naslednjem krogu Ormoža-ni gostujejo pri nevarnem novincu Novem mestu, katerega barve v letošnji sezoni branita nekdanja igralca Ormoža Aleš Rajh in Bogdan Burgar. Uroš Krstić PIVKA PERUTNINARSTVO -GORIŠNICA 33:26 (16:9) GORIŠNICA: Štorman 2, Fri-celj 8, Kumer 1, I. Ivančič 1, Zajnkovič 1, Cvitanič, D. Ivan-čič 6, Firbas 1, Gajšek 4, Šte-fanič 2, Pisar, Valenko, Štrbal, Janžekovič. Trener: Vlado He-bar Rokometaši Gorišnice so na gostovanju pri lanskoletnemu prvoligašu iz Hrpelj doživeli pričakovani poraz. Po uvodnem izenačenem delu igre se je v domači vrsti izkazal vratar in zaustavljal strele rokometašev Gorišnice, v napadu pa so bili rokometaši Pivke Perutninars-tva natančni in so si do odhoda na odmor priigrali sedem zadetkov prednosti. V drugem polčasu so roko-metaši Gorišnice močno zmanjšali vodstvo domačih in prišli na samo tri zadetke zaostanka, nato pa je ponovno stekla igra domačih in so si priigrali tretjo zaporedno zmago v tem prvenstvu ter so še naprej vodeče moštvo v 1. B SRL. 2. MOŠKA LIGA Rezultati 3. kroga: Drava Ptuj - Fužinar 34:24 (20:10), Črnomelj - Radovljica (40:35 (21: 14), Sava Kranj - Grča Kočevje 25:35 (12:14), Krim - Radgona 28:26 JUDO Corišniiani uspešni na Davidovem memoriálu V nedeljo, 21. oktobra, je potekal na Jesenicah 5. Davidov memorial, ki se ga je udeležilo okrog 200 tekmovalcev iz Slovenije, Italije, Nemčije, Avstrije in Hrvaške. Za ekipo Gorišnice je nastopalo 16 tekmovalcev, ki so dosegli zelo dobre rezultate. Mlaj{i de~ki (letnik 90, 91 in mlajši): do 28 kg: Nejc Belšak - 7. mesto; do 36 kg: Danijel Petek - 1. mesto, Nejc Bombek - 2. mesto. Mlaj{e deklice (letnik 90, 91 in mlajše): do 30 kg: Mateja Hemetek - 2. mesto; do 36 kg: Sandra Žula - 2. mesto; nad 36 kg: Špela Černivec -7. mesto. Starej{i de~ki (letnik 88,89): do 38 kg: Rene Gabro-vec - 1. mesto, do 42 kg: Domen Černivec - 7. mesto, do 46 kg: Darjan Podgoršek - 1 mesto. Starej{e deklice (letnik 88, 89): do 50 kg: Tamara Gerečnik - 3. mesto, do 54 kg: Špela Lilija - 2. mesto. Kadeti (letnik 85, 86, 87): do 55 kg: Leon Ja-všovec - 1. mesto, nad 64 kg: Rok Žavcer - 9. mesto. Kadeti-nje (letnik 85, 86, 87): do 55 kg: Simona Milošič - 2. mesto. Ekipno je ekipa Judo kluba Gorišnice, ki jo vodita Mitja Kostevc in Donald Rus, zasedla odlično 2. mesto za domačini iz Judo kluba Jesenice. Donald Rus JUDO Zmaga in poraz Drave V 1. in 2. slovenski judo ligi so nadaljevali tekmovanje. Ptujčani so nastopili na turnirju v Ljubljani in visoko premagali Triglav ter tesno izgubili po tehničnih točkah z ljubljansko Olimpijo, čeprav se je dvoboj končal neodločeno. V drugi slovenski judo ligi pa sta nastopila JK Juršinci na turnirju v Ljubljani in JK Gorišnica na turnirju v Oplotnici. Juršinčani so dvakrat zmagali in doživeli tesni poraz z ekipo Sankaku, judoisti Gorišnice pa so prav tako dvakrat zmagali, izgubili pa z ekipo Šiške. Rezultati - 1. liga: - turnir v Ljubljani: Olimpi-ja - Drava 3:3 (30:25), Drava -PJG Triglav 5:2 (50:15), Olim-pija - PJK Triglav 4:3 (37:30) - turnir v Slovenj Gradcu: Bežigrad - Koroški Holding Slovenj Gradec 5:1 (47:10), Bežigrad - Branik Broker 3:3 (25:20), Branik Broker - Koroški Holding Slovenj Gradec 5:2 (45:20) - turnir v Slovenski Bistrici: Impol - Koper 6:1 (57:10), Ivo Reya - Koper 3:4 (30:35), Impol - Ivo Reya 5:2 (43:20) Vrstni red: Impol 12, Bežigrad 9, Branik Broker in Olim-pija 8, Ivo Reya 5, Drava, Koroški Holding in Koper 4, PJG Triglav 0 točk. Rezultati - 2. liga: - turnir v Mariboru: Sankaku - Železničar 5:2 (50:20), Ljutomer - Lendava 3:4 (27:40), San-kaku - Ljutomer 5:2 (50:20), Železničar - Lendava 5:2 (50:20), Sankaku - Lendava 6:1 (60:10), Železničar - Ljutomer 4:3 (40:30) - turnir v Oplotnici: Marezi-ge - Oplotnica 1:6 (10:60), Šiška - Gorišnica 5:2 (50:20), Gorišnica - Oplotnica 6:1 (60:10), Šiška - Marezige 7:0 (70:10), Šiška -Oplotnica 7:0 (70:10), Gorišnica - Marezige 6:1 (60:10) - turnir v Ljubljani: Bežigrad II - Juršinci 4:3 (40:30), Impol II. - KBV Lendava 7:0 (70:0), Bežigrad II - Impol II. 3:4 (30:40), Juršinci - KBV Lendava 7:0 (70:0), Impol II - Jur-šinci 2:5 (20:47), Bežigrad II -KBV Lendava 4:2 (40:20). Vrstni red: Sankaku 14, Šiška in Juršinci 12, Železničar 10, Impol II. in Bežigrad II. 8, Go-rišnica in Lendava 6, Ljutomer 4, Oplotnica in KBV Lendava 2, Marezige o točk. Danilo Klajnšek (10:16), Grosuplje - Atom Krško 34:13 (16:5), Sviš - Ajdovščina 20:23 (9:9). Vrstni red: Črnomelj in Grosuplje 6, Drava Ptuj, Sviš, Krim, Ajdovščina in Grča Kočevje 4, Radgona 2, Sava Kranj 1, Atom Krško in Radovljica 0, Fužinar -1 točko. DRAVA - FUŽINAR 34:24 (20:10) Drava: Klemenčič, Kokol, Djekič 3, Honigmann 5 (1), Os-terc 2, Kafel 8, Bračič 2, kac 2, Petek 3, Arapovič 4, Selinšek 4, Vajda 1, Počivavšek, Berlič. V tretjem krogu tekmovanja so domačini slavili visoko zmago, saj so premagali oslabljeno ekipo z Raven, ki razen borbenosti ni prikazala ničesar, v obrambi pa se niso mogli upirati razigranim domačinom, ki so večali prednost, nekajkrat pa je bil domači vratar Berlič nepremagljiv. Tudi v nadaljevanju so domačini polnili mrežo gostov, žal pa proti koncu popustili, kar so izkoristili gostje ter poraz omilili. Trener Potočnjak je tokrat dal priložnost vsem igralcem, saj bo samo tako s prekaljenostjo igralcev izbor za prvo postavo večji. (anc) Suzana Boj se je poslovila od aktivnega igranja 1. B LIGA - ŽENSKE Rezultati 5. kroga: Tenzor Ptuj - Novo mesto 49:17 (28:7), Celeia Celje - Planina Kranj 36:9 (21:6), PUV Nivo Celje - Rače 33:13 (16:7), Zagorje -VIAS Šentjernej 33:35 (16:17), Keting - Polje 27:32 (18:18), Ve-grad Velenje - Jadran Hrpelje 33:13 (16:6); prosta ekipa mariborskega Branika. Vrstni red: PUV Nivo Celje, Celeia Celje in Keting 8, Zagorje in Polje 7, Tenzor Ptuj in VIAS Šentjernej 6, Vegrad Velenje in Branik 4, Planina Kranj, Jadran Hrpelje, Novo mesto in Rače 0 točk. TENZOR - NOVO MESTO 49:17 (28:7) Tenzor: Vidovičeva, Potočnikova 5, Šijančeva 7, Pučkova 4, Cvetkova 1, Mikuličeva 1, Maračičeva 5, Srebrnjakova 11, Brumnova 4, Podvrškova 5, Jan-kovičeva 1 (12), Majnikova 2 (1), Raukovičeva 3, Kelenčeva. Pred pričetkom tekme se je na majhni svečanosti kapetanka Šijančeva v imenu vseh igralk s spominskim darilom poslovila od Suzane Boj, ki je po 11 letih prenehala aktivno igrati. Že v začetnem napadu so domačinke prišle v vodstvo in iz minute v minuto polnile mrežo gostinj, ki so na tekmo prišle le s sedmimi igralkami. Kvalitetna razlika med ekipama je bila premočna, da bi se gostje lahko resneje upirale razigranim domačinkam, ki jih je tokrat odlikovala hitra igra z nasprotnimi napadi, saj je bila nezadržna Srebrnjakova kar 11 krat uspešna. Ob tem se je pri gostjah poškodovala Vegljeva in so morale nekaj časa igrati le s šestimi igralkami, ker zamenjave niso imele. Trener je dal domačinkam priložnost, da so zaigrale vse in razen vratarke dosegle zadetke. (anc) Danilo Klajnšek Športne novice KEGLJANJE / VISOK PORAZ PTUJČANOV V 4. krogu 3. slovenske keg-Ijaške lige - vzhod so kegljaci ptujske Drave nastopili v Slovenskih Konjicah in izgubili dvoboj z domaco ekipo z 8:0 (5293:5046). Posamični rezultati ptujskih tekmovalcev: Ber 830, Haladea 807, Vranješ 848, Čuš 831, Podgoršek 883, Šeru-ga 847 podrtih kegljev. DK NOGOMET / SREČANJE MLADIH REPREZENTANC Jutri, v petek, ob 15.30 uri bo v Kidričevem na stadionu Aluminija nogometno srečanje mladinskih reprezentanc Slovenije in Ferskih otokov v okviru kvalifikacijske skupine za nastop na EP 2001. Za slovensko reprezentanco bo nastopil tudi igralec Aluminija Leon Panikvar. V nedeljo ob 14.00 uri pa bo v Kidričevem še srečanje med Grčijo in Ferskimi otoki. DK NAMIZNI TENIS / ZMAGOSLAVJE FANTOV IN DEKLET V 2. slovenski ligi za moške so minuli konec tedna igralci NTK Ptuja odigrali dve srečanji. Zmagoslavje je bilo popolno, saj so dvakrat slavili maksimalno zmago s 6:0. Najprej so odpravili Ilirijo, nato pa {e ekipo Edigs. Igralke Ptuja so dvakrat gostovale v Ljubljani. Proti Edig-su so igrale neodlo~eno 5:5 in nato premagale [ampionko z 6:1. DK MALI NOGOMET / RAZPIS TEKMOVANJA Komisija za mali nogomet pri MNZ Ptuj razpisuje tekmovanje v malem nogometu - rekreacijsko ligo za člane in veterane za tekmovalno sezono 2001/2002. Ekipe, ki želijo nastopiti, se morajo prijaviti najkasneje do 2. novembra. DK KOŠARKA/ OBČINSKI TURNIR V KIDRIČEVEM V telovadnici O[ Kidričevo se bo v soboto, 27. oktobra, ob 13. uri pričel občinski turnir v ko{arki, na katerem bodo nastopile ekipe [d Lovrenc, [D Cirkovce in dve ekipi iz Kidričevega. Med turnirjem bo potekalo tekmovanje v metanju trojk. SPORT IN POSLOVNA SPOROČILA STRELSTVO Ptuj - Tenzor šesti v prvi ligi Končano je državno prvenstvo prve lige v streljanju s pištolo in revolverjem velikega kalibra. Ekipno je v obeh ligah zmagala Ljubljana. Strelski klub Ptuj je v prvi ligi imel kar dve ekipi: SK Ptuj-Tenzor in SK Ptuj - Petlja. SK Ptuj - Tenzor je v prvem tekmoval v sestavi Albert Bene, Borut Sagadin in Slavko Ivanovi}, v naslednjih krogih je Bene-ta nadome{~al Franc Simoni~, v zadnjem krogu pa so bili v ekipi Slavko Ivanovi}, Majda Rau{l in Stanislav Golc. Strelci Ten-zorja so bili med {estnajstimi ekipami solidni {esti. Tudi SK Ptuj-Petlja se je dobro odrezala in skupno zasedla {tirinajsto mesto. Posamezno je pri revolverju zmagal ~lan ekipe Celja Slavko Frece, pri pi{toli pa Ernest Me-žan iz ekipe Ljubljane. Najbolj-{i strelec Ptuja Slavko Ivanovi~ je imel povpre~je 8,97. Najbo-lj{a v posameznem krogu pa je bila Majda Rau{l, ki si je v {estem priborila bron. Ekipe Ptuja so si priborile pravico tekmovanja v naslednji tekmovalni sezoni. Sponzorja tekmovanja sta bila Tenzor in Petlja Ptuj. SI 1. LIGA / JURŠINČANI PRESENETILI V KRŠKEM V prvem krogu I. lige v streljanju z zračno pištolo je SD Jur-šinci kot debitant v ligi zasedla odlično 3. mesto s 1681 krogi. Zmagala je SD Dušana Pože-nela iz Rečice s 1691 krogi, drugi so bili strelci SD Olimpija s 1682 krogi. Posamezno je zmagal Peter Tkalec, Rečica, s 573 krogi, drugi je bil Srečko Vinko, Trzin, 567 krogov, tretji Ludvik Pšajd (Ptujčan, ki tekmuje za Ruše), PLES / PO PETIH LETIH NASLOV v ' DRŽAVNIH PRVAKOV PTUJSKEMU PARU Iz Turina odplesala v Moskvo Miljan Noji~ in Maja Kaisersberger na Ptuju veljata za najboljši plesni par, njune dobre uvrstitve in pred časom osvojeni naslov državnih prvakov v mladinski konkurenci pa so še dokaz več njune odličnosti in tekmovalne zagnanosti. Na državnem prvenstvu v kombinaciji standardnih in la-tinskoameriških plesov v Novem mestu sta 13. oktobra stala na najvišji stopnički, junija sta na Češkem na svetovnem prvenstvu v ST plesih osvojila zelo dobro 20. mesto, minulo soboto, 20. oktobra, pa sta letos že drugič kot vice prvaka Slovenije potovala na svetovno prvenstvo — tokrat v italijanski Turino na prvenstvo v latinskoameriš-kih plesih in osvojila 40. mesto. Ta konec tedna potujeta v Moskvo na svetovno prvenstvo v kombinaciji ST in LA plesov, z njima pa kot spremljevalec potuje še Borut Žuran, predsednik PK Mambo. Zanimivo je, da sta Miljan in Maja, ki sta mimogrede že dijaka ptujske športne gimnazije in bosta z novim letom prestopila k starejšim mladincem, na obeh svetovnih prvenstvih premagala uradna državna prvaka čeravno sta potovala na prvenstva kot drugi par iz Slovenije. Junijski nastop na Češkem in pred dnevi v Torinu pa je le deloma zadovoljil njuna pričakovanja, sama sta si želela katero od višjih mest. Ampak priložnosti za dobre uvrstitve blizu plesnega vrha imata zdaj še kar nekaj, prvo priložnost pa že ta konec tedna v Moskvi, kamor potujeta v petek proti večeru. PK Računalnik za vaš dom in pisarno 565 krogov. Četrto in peto mesto sta s 564 krogi zasedla Mirko Moleh in Majda Raušl, oba SD Juršinci. K velikemu uspehu je pripomogel tudi mlajši mladinec Simon Simonič s 553 krogi. 2. LIGA / KIDRIČANI DOBRO PRIČELI Tekmovanje so pričeli tudi strelci SD Kidričevo. V 1. krogu 2. lige v streljanju z zračno pištolo so osvojili prvo mesto s 1655 nastreljanimi krogi. Uspešni so bili tudi v posamični konkurenci. Boštjan Simonič je s 573 krogi osvojil prvo, Simon Simonič pa s 568 krogi drugo mesto. Kristjan Koražek je nas-treljal 514 krogov. DK SIMONIČ IN PAVLINOVA ZMAGOVALCA KRŠKEGA V Kršem je v soboto potekal prvi krog državne lige v streljanju z zračno pištolo za mlajše mladince in mladinke. V ekipni konkurenci je ekipa SD Juršin-ci z 994 krogi zasedla 3. mesto. Zmagovalec Simon Simonič je nastreljal 366 krogov, Simon Druzovič je dosegel 318 krogov, najmlajši v ekipi Rok Pučko pa 310 krogov. Med mlajšimi mladinkami je presenetila Nina Pavlin in s 309 krogi prvič v karieri stala na najvišji stopnički. P.D. TRETJA LIGA / Petlja premagala Dornavo V prvem krogu tretje državne lige v streljanju z zračno pištolo sta se v Ptuju sestali ekipi SK Ptuj - Petlja in SD Dor-nava. Tesno je zmagala ekipa Petlje v sestavi Borut Sagadin, Simon Fras in Milan Stražišar s 1531:1523. Janko Horvat, trener ekipe Dornave, je s sestavom Jernej Peteršič, Bruno Šincek in Branko Valenko bil trd nasprotnik Jožetu Maleku, trenerju Petlje. Posamezno je zmagal Milan Stražišar iz Petlje pred Brunom Šincekom iz Dornave in Borutom Sagadinom iz Petlje. Najboljši mladinec je bil Jernej Peteršič iz Dornave. SI DIREKTNA PRODAJA NoviA^ 3. LIGA / Juršiniani premagali Prekmurce V 1. kolu III. državne lige se je ekipa SD Juršinci pomerila z ekipo SD Jezero iz Dobrovnika in zmagala (1582:1294). Posamezno so juršinski strelci dosegli naslednje rezultate: Zlatko Kostanjevec 543 krogov, Janko Berlak 529 krogov in mladinka Staška Benko 510 krogov. P.D. S. SIMONIČ -ZMAGOVALEC TURNIRJA ML. MLADINCEV V Leskovcu je bil prvi državni turnir za mladince in mlajše mladince. Pri mlajši mladincih je zmagal Simon Simonič iz Jur-šincev. Boštjan Fras iz Ptuja je bil dvanajsti s 317 krogi. Oba so izpolnili normo za državno prvenstvo. V konkurenci mladincev sta strelca Ptuja dosegla tele rezultate in uvrstitve: 14. Simon Fras (337 krogov), 15. Sebasti-jan Molnar (336 krogov). SI REGIJSKA LIGA / ZMAGAL IMPOL V Slovenski Bistrici je potekal prvi krog regijske lige v streljanju z zračno puško. Prvo mesto med ekipami je osvojila ekipa Impola iz Slovenske Bistrice, strelci SD Kidričevo pa so bili četrti s 1071 nastreljanimi krogi. Med posamezniki je Go-razd Maloič zasedel sedmo mesto (365 krogov), Aleš Ivančič je bil dvanajsti (355), Albert Frčec štirinajsti (349). Svoje prvo tekmovanje so imeli v Slovenski Bistrici tudi pionirji. Po samo slabem letu vadbe so se Kidričani dobro odrezali. Med ekipami so osvojili peto mesto (430 krogov), med posamezniki pa je bil Gregor Kme-tec šesti (170), Tomaž Podgoršek dvanajsti (155), Vojko Kopušar pa je nastreljal 105 krogov. Ekipa SD Juršinci je nastre-ljala 398 krogov. Posamezno so dosegli naslednje rezultate: Petra Simonič 150 krogov, Gregor Moleh 128 krogov in Sandi Vučina 120 krogov. DK Audi ; PORSCHE VEARIBOR Šentiljska c. 128 a, 2000 Maribor N^ področni prodajalec: Tel: 02 788 5788, GSM: 041 675 758 AVTOPRALNICA & BAR ptoa LAGUNA Maistrova 50, 2250 Ptuj, GSM: 041 403 211 NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA POSLOVNA SKUPINA Hardek 34/g 2270 Ormož Tel.: 02/741 13 80 Fax.: 02/741 13 81 Mob.: 031/755 853 I OKNA I VRATA I SENČILA I ZIMSKI VRTOVI 1 GARAŽNA VRATA I POLICE UGODNO KREDITIRANJE! DANA BESEDA OBVEZUJE Občina Gorišnica na podlagi 100. in 101. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS {t. 18/91), 6. ~lena Pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem (Uradni list RS {t. 18/92, 31/96) in Pravilnika o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Uradni list RS, {t. 18/92, 53/99), objavlja JAVNI RAZPIS za ugotovitev upravičencev za dodelitev socialnih stanovanj v najem Razpisuje se oddaja socialnih stanovanj v najem, ki bodo izpraznjena v ~asu veljavnosti prednostnega vrstnega reda, izdelanega na osnovi tega razpisa. I. UPRAVIČENCI Upravi~enci za pridobitev najemnega socialnega stanovanja so državljani Republike Slovenije, ki so občani Občine Gorišni-ca, ki izpolnjujejo pogoje, kriterije in merila, ki so določeni v Pravilniku o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 18/92, 53/99) in katerih skupni prihodek na člana družine ne presega višine, določene skladno s 26. členom zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS št. 54/92). II. SPLOŠNI POGOJI Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati državljani, da so upravičeni do dodelitve socialnega stanovanja v najem, so: — da vlagatelj ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni najemnik ali lastnik stanovanja oziroma je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja; — da ima vlagatelj stalno prebivališče v Občini Gorišnica vsaj šest mesecev pred tem razpisom in na naslovu tudi dejansko prebiva; — da vlagatelj ali kdo izmed ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja; — da vlagatelj ali kdo izmed ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik druge nepremičnine ali nepremičnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanovanja; — da vlagatelj ali njegov ožji družinski član, za katerega se rešuje stanovanjsko vprašanje, ni bil imetnik stanovanjske pravice, ki mu je bil omogočen odkup po pogojih stanovanjskega zakona in je stanovanje odtujil. III. MERILA ZA SESTAVO PREDNOSTNE LISTE Merila za sestavo prednostne liste za dodelitev socialnega stanovanja v najem so določena v Pravilniku o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Uradni list RS, {t, 18/92, 53/99). IV. DODATNA MERILA Dodatna merila v skladu z 9. členom Pravilnika o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Uradni list RS, {t, 18/92, 53/99): Dodatno merilo [tevilo točk za vsako leto delovne dobe 5 stalno bivali{če v občini do 2 leti 0 od 2 do 5 let 30 od 5 do 10 let 60 od 10 do 15 let 90 od 15 do 20 let 120 nad 20 let 150 V. vi[ina najemnine Najemnina za razpisana stanovanja bo oblikovana skladno z Odlokom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanj (Uradni list RS {t. 23/00). VI. VLAGANJE ZAHTEVKA Prijava na razpis za ugotovitev upravi~encev za dodelitev socialnega stanovanja v najem se vloži na posebnem obrazcu, ki ga interesenti dobijo na sedežu Občine Gori{nica. Podatke o denarnih prejemkih potrdi izplačevalec prejemkov. V dohodek se štejejo vsi dohodki in prejemki, ki so jih vlagatelj in njegovi družinski člani pridobili od 01.07.2001 do 30.09.2001. Vloge s prilogami se vložijo na sedežu Občine Gorišnica do vključno 25. novembra 2001. Šteje se, da je vloga pravočasno oddana, če je oddana v razpisanem roku na sedežu občine ali poslana po pošti s poštnim žigom 25. november 2001. Prednostni vrstni red — lista upravičencev za dodelitev socialnega stanovanja v najem bo objavljena v roku 60 dni po izteku razpisanega roka na enak način kot razpis. Udeleženec razpisa se lahko pritoži županu v roku osmih dni po prejemu sklepa o zavrženju ali uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na listo za oddajo socialnih stanovanj v najem. Občina Gorišnica POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA Adriatic® zavarovalna družba d.d. vabi k sodelovanju: dinamične, ambiciozne in i(omunil(ativne sodelavce za delo na terenu za sidepanje vseli vrst zavarovanj pisne prijave s ltifw,moja-fiahzffa,si ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniška zobna ambulanta tel.: 774 28 61 mUČARNA stopař Ludvik Damjan s.p. VELIKA IZBIRA - USODNO: Aranžmaji iz svežega in suhega cvetja, fírízanteme, rezano cvetje, sveče, nagrobni peseii. Zagrebška c. 13, 2251 Ptuj, tel.: (02) 782 - 32 - 51 RENAULT Zima ni obvezna, zimska oprema pa Je! Popust na pnevmatike 15% Popust na jeklena platišča 25% Ugodni krediti, krediti od T+0%+0%+0% In na osebno izkaznico za nova vozila Avtoservis Franc Terbuc s.p. Dornava 116/b - 2252 Dornava, Telefon.: 02/754-0080 Podjetje za veleprodajo in maloprodajo ur ter nakita zaradi širih/e programa sprejme v redno delavno razmerje sodelavca (na lokaciji Super mesto Ptuj) urar - trgovec obvezna ustrezna kvalifikacija Prosimo, da ponudbe oddate na naslov: STAR d.o.o., Puhova 12a, Ptuj Wtnarski center LONČNE KRIZANTEME od 499,80 SIT dalje! Obiščite nas, ne bo Vam žal. Dragovič 1 a, JURŠINCI tel.: 754-60-01 Mali oglasi RAZNO KUPIM razne starine, tudi starinsko pohištvo. Telefon 02/ 779-50-11 ali 041/897-675, pla-~am takoj. AVTODVIGALO Tatra z re{e-tkasto roko 8 ton, lahko tudi v neizpravnem stanju, kupim. Tel.: 041/757-610. CIRKULÁRKO s 3-faznim motorjem na kolesih prodam. Tel.: 782-1311. OTROŠKO - mladinsko sobo prodam. Tel. 748-1740, popoldan. STANKO ROS iz Nadol sem pred dvema letoma javno opozoril Anico Ros iz Nadol 22 (sedaj stanuje v objektu v Nadolah, last Viktorja Rosa iz Ro{poha 138), da naj me preneha psihi~no napadati. Kljub opozorilu tega ni prenehala, temve~ je za~ela celo fizi~no obra~unavati z menoj. Ker me še vedno psihi~no napada, zahtevam, da se mi javno opra-vi~i za vse napade in grožnje, sicer bom sodno postopal. Viktorja Rosa pa opozarjem, naj ne igra vloge razsodnika za krivca nerazumevanja med mano in materjo. KUPIM staro zidno opeko (60 m2 - 3000 kosov) zazidalne površine za klet. Tel.: 031/257-894. Nisem umrl zato, ker nisem hotel živeti, umrl sem zato, da bi nehal trpeti. ZAHVALA Jožiju Ogrizku VOŠNJAKOVA UL. 3, PTUJ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki so te spremljali v tvoj zelo prerani zadnji dom. Iskrena hvala osebju ptujske bolnišnice, g. župniku za opravljen obred, pevcem in godbeniku ter pogrebnemu zavodu Komunalnega podjetja Ptuj. Žalujoči: mama z Juretom, brata Vlado in Zdenko z družino Na mrtvem licu sanje {e drhtijo, prečudno, kot da {e naprej živijo, v življenju zvesto veroval si vanje. S teboj gredo naj - v poslednje domovanje! ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi najinega dragega življenjskega sopotnika in zlatega atija Jožeta Ogrizka IZ VOŠNJAKOVE UL. 3 V PTUJU se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, Dorisinim sošolkam in sošolcem z razredničarko, znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče, nama pa izrekli pisno ali ustno sožalje ter nama kakor koli pomagali. Hvala sestram in bratoma z družinami za nesebično pomoč in sočustovanje. Posebna hvala g. župniku za molitev, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino. g. Ivanu Prejacu za izrečene besede ob slovesu, upravi in sindikatu Mercatorja za denarno pomoč in venec, sodelavcem kolektiva Gradbeni center, poslovodji g. Hermanu za ganljivo slovo in lepe misli, kolektivu Blagovnice - oddelku Pohištvo, Prodajnemu centru Breg, kolektivu Novi dom - Breg, kolektivu podjetja "Samo Kmetec", baru Dragica, osebju Bolnišnice Ptuj, oddelek kirurgija, intenzivna, interni, za lajšanje bolečin ter pogrebnemu podjetju KOMUNALA za opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat HVALA! Z žalostjo in bolečino v srcu: njegova Marica s hčerko Doris Ne{teto sveč ti je zgorelo, ne{teto solz preteklo, a nič več te ne zbudi. SPOMIN 29. oktobra minevata dve leti, odkar nas je zapustil dragi mož, ata, dedek in tast Franc Kumer IZ PRISTAVE 8 A, CIRKULANE Težko je dojeti, da te ni več med nami. V naših srcih boš ostal za zmeraj. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji Življenje tiho dalje teče, a zame, dragi, ni več sreče, ta je mene zapustila, ko sem tebe izgubila. SPOMIN Božidarju Borovcaku Z MEJNE CESTE 30, PTUJ Danes, 25. oktobra, minevajo tri leta, odkar si za vedno odšel od nas, dragi mož, oče in deda. Pogrešamo te vsi, a vedi, v srcih naših ti si živ kot takrat, ko z nami srečo, radost si delil. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke. Žena Danica, otroci Zdravko, Danilo in Dubravka z družinama Vsak od nas svojo pot potuje. Vsako pot tisoč lučk osvetljuje. Vsako srce tisoč nitk povezuje. Nihče ne hodi po svetu sam. (T. Kuntner) V SPOMIN 22. oktobra je minilo sedem žalostnih let, odkar smo se za vedno poslovili od našega dragega moža, očeta, dedka in brata Leopolda Goričana 1934 — 1994 S POBREŽJA 124 Hvala vsem, ki mu prižigate sveče, poklanjate cvetje in se z lepo mislijo ustavljate ob njegovem mnogo preranem grobu. Njegovi neutolažljivi: žena Milica, hčerka Marija in sin Vitko z družinama, sestra Katika z družino in drugi sorodniki Prazen dom in dvori{če, zaman oko te na{e i{če, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, od{el si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja ne gorja. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, brata in dedka Alojza Šoštariča IZ GRADIŠČAKA 8 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, kolektivom Kleparstva Bauman Ptuj, Surovina Maribor, Perutnina Ptuj, Ptujske pekarne in slaščičarne, lovski družini Juršinci, gasilskima društvoma Gabrnik in Grabšinski Breg, društvu ribičev in strelcev, društvu upokojencev, praporščakom in zastavonoši in vsem drugim, ki ste nam kakor koli stali ob strani v najtežjih trenutkih, nam izrekali ustna in pisna sožalja, darovali vence, sveče in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za opravljen obred, g. Zvonku, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, lovskim rogistom, govornikom za ganljive besede slovesa ter pogrebnemu podjetju MIR za opravljene storitve. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi žalujoči ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega brata, strica, svaka in botra Jožeta Hajška IZ PTUJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za maše. Hvala prijaznim sestram iz Doma upokojencev Ptuj za skrb v času bivanja pri njih. Hvala g. župniku Janku Frangežu iz Majšperka za poslovilne besede in mašo, g. patru Marjanu, ga. Silvi Brodnjak za ganljive besede slovesa. Hvala vsem, ki ste ga obiskovali v Domu, posebej še Majdi Goluh, Brigiti Primužič iz Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj, dijakinji Nataši Gosak, sopevki Mojci Žirovnik ter Mariji in Antonu Hrenku iz Mestnega Vrha. Hvala pogrebnemu podjetju MIR, pevcem in g. Francu Doberšku. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj nič več ne bo, ker si za vedno vzela slovo. Za vse {e enkrat hvala ti, dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. ZAHVALA ob boleči izgubi žene, mame, babice in tašče Ane Petek roj. Žunec IZ VELIKE NEDELJE 2 B Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter sv. maše. Posebna hvala družinam Košič, Špindler in Žvegla - Golob. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem cerkvenega zbora Velika Nedelja, govornikoma g. Hržiču in g. Žumbarju, g. Cvetku za odigrano Tišino in pogrebnemu zavodu Aura. Žalujoči: mož Stanko in hčerka Stanka z družino ZAHVALA Rudolf Arnuš 4. 3. 1934 - 9. 10. 2001 IZ KRČEVINE PRI VURBERKU 152 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče, svete maše in nam izrazili ustno in pisno sožalje. Hvala gospodu duhovniku za opravljen obred, govornikom, pevcem, godbeniku, pogrebnemu podjetju Maher, kolektivu Techcenter, podjetju Gradis. Posebna zahvala molilki in govornici ga. Milici Mohr. Vsem še enkrat iskrena HVALA. Vsi njegovi DESTRNIK / DESET LET PO DOGODKIH V LETU 199' Posadili spominsko lipo Pihalni orkester slovenske vojske med koncertom V nedeljo je bila na Destrniku svečanost v počastitev dogodkov izpred desetih let, ko je potekala osamosvojitvena vojna. V dvorani osnovne šole je vse udeležence svečanosti pozdravila pihalna godba slovenske vojske pod vodstvom namestnika poveljnika orkestra podpolkovnika Janija Šalamuna. Orkester je v polurnem nastopu zaigral številne popularne skladbe slovenskih avtorjev Jožeta Privška, Vinka Štrucla in Bojana Adamiča. Na svečanosti je uvodoma pozdravil vse prisotne župan Franc Pukšič, dogodke izpred desetih let pa je opisal nekdanji komandant bataljona teritorialne obrambe, ki je bil lociran takrat na Destrniku, Miran Fišer. Destrnik je na lokaciji med Lenartom in Ptujem, zato se je takratno vodstvo teritorialne obrambe odločilo, da namesti bataljon tu, kjer so mu krajani in vodstvo tedanje krajevne skupnosti nudili vso podporo in pomoč. Slavnostni govornik na svečanosti nekdanji minister za obrambo Janez Janša je poudaril pomen slovenske vojne za osamosvojitev, pri čemer je opozoril na dejstvo, da je vojna v Sloveniji resnično trajala zgolj deset dni, da pa so bili postopki slovenskega vodstva že prej dobro načrtovani, da smo lahko osamosvojitev kljub zadržanosti mednarodne skupnosti uspešno izpeljali s sorazmerno nizkim številom žrtev, kar se ni zgodilo v drugih republikah in kaže, da se tudi v Makedoniji ne bo. Za uspešnost osamosvojitve je Janez Janša nakazal dva poglavitna razloga. Prvi je bil v pripravljenosti Slovencev na osamosvojitev, kar so izpričali z referendumom o osamosvojitvi, drugi pa je bil v popolni enotnosti vseh političnih struktur. Takrat ni bilo cepitve in temnih senc, ki se sedaj ponovno pojavljajo. Slovenija je kaj hitro dobila mednarodna priznanja tudi zaradi tega, ker nismo kršili niti ene mednarodne konvencije, držali pa smo se tudi vseh dogovorov, ki smo jih dore- Janez Janša, nekdanji minister za obrambo. Foto : Fl kli tako z mednarodno skupnostjo kot s tedanjo Jugoslavijo. V nadaljevanju je Janez Janša poudaril, da imamo prvič v zgodovini možnost in priložnost, da se razvijemo državo, ki je v razvitosti primerljiva z državami Evrope. Na nas je, ali bomo to priložnost izkoristili. Na svečanosti so v kulturnem programu sodelovali Zavr-ški fantje, destrniška folklorna skupina in šolski pevski zbor pod vodstvom Nataše Zemljič. Svečanost je povezovala Daniela Cartl. V šolski avli so odprli razstavo avtorja Jožeta Murka. Po svečanosti v šoli so se udeleženci odpravili pred gasilski in turistični dom, kjer so posadili lipo v spomin na dogodke izpred desetih let. Posadili so jo vsi ugledni gostje ter predstavniki vseh društev, ki delujejo na Destrniku. Pri tem so v kulturnem programu nastopili: destrniški pihalni orkester pod vodstvom Marjana Rusa in Destrniški oktet pod vodstvom Marije Stoeger. V povorki od šole do gasilskega doma so sodelovali gasilci z Destrnika in iz Desencev. Desenčani so se hudomušno pohvalili, češ da so purgarje prehiteli, saj so spominsko lipo posadili že pred desetimi leti in se že zdravijo z lipovim čajem. Franc Laten Simon in Juda (28.) se s snesom prebudita. Napoved vremena za Slovenijo Napoved za Slovenijo Danes bo pretežno oblačna in v glavnem brez padavin. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, na Primorskem okoli 14, najvišje dnevne od 10 do 15, na Primorskem do 20 stopinj C. Obeti V petek in soboto se bo nadaljevalo suho vreme. Na Primorskem in v visokogorju bo sončno, drugod se bo v glavnem zadrževala nizka oblačnost. Nekoliko hladneje bo. Kulturni križemkražem PTUJ * Danes, v četrtek, 25. oktobra, vabijo delavci knjižnice Ptuj v pravlji~no sobico mladinskega oddelka na Pravljico z jogo. Dobimo se ob 17. uri, otroci (od četrtega leta dalje) naj imajo copatke in lahna športna oblačila. GLEDALIŠČE PTUJ * Danes, v četrtek, 25. oktobra, ob 19.30 si lahko ogledate avtorski projekt Romane Ercegovič Elektra. PTUJ * Gledališka sekcija Teater III Delavskega prosvetnega društva Svoboda bo danes, v četrtek, 25. oktobra, ob 20. uri v stari steklarski delavnici na dvorišču Slovenskega trga 1 premierno uprizorila komedijo Seana O'Caseyja Prihranjen funt (po domače En prišparan jurij). Režija Boris Miočinovič. Ponovitve bodo v petek, 26. 10., ob 20. uri, v soboto, 27. 10., ob 12.30 uri, v ponedeljek, 29. 10., ob 20. uri in v torek, 30. 10., ob 20. uri. SLOVENSKA BISTRICA * Zavod za kulturo vabi v petek, 26. oktobra, ob 17. uri na odprtje razstave slik pod naslovom Korenine slovenstva skozi likovni svet Antona in Janeza Repnika z Mute, ki bo v galeriji Grad. V kulturnem programu bo nastopil vokalni sestav Deseti brat iz Ljubljane. TOMAŽ PRI ORMOŽU * Kulturno društvo Frana Ksavra Meška in OŠ Tomaž pripravljata v petek, 26. oktobra, ob 19. uri v šoli literarni večer pod naslovom Sanjarjenja. Predstavil se bo mlad pesnik, domačin iz okolice Svetega Tomaža Primož Kirič. ORMOŽ * Jutri (v petek) zvečer bodo ob 21.00 uri v kulturnem alternativnem klubu Unterhund nastopile skupine Motus iz Zagreba, ljubljanska Aktivna propaganda Hard Core ter trboveljski ska punkerji Red Five Point Star. PTUJ * V soboto, 27. oktobra, bo od 9. do 15. ure na Novem trgu (med Mer-catorjevo Blagovnico in restavracijo Perutnine Ptuj) Kulturni maraton. Predstavilo se bo 34 skupin (pevski zbori, ljudski pevci, pevke in godci, tamburaški in pihalni orkestri, folklorne skupine in gledališčniki) s 450 nastopajočimi, ki prihajajo iz ptujske, destrniške, gori-šniške, hajdinske, kidričev-ske, podlehniške, videmske in završke občine. MAKOLE * V soboto, 27. oktobra, ob 18. uri bo v domu krajanov Makole državno srečanje ljudskih pevcev in godcev. Predstavilo se bo trinajst pevskih in go-dbenih sestavov. KINO PTUJ * Danes si lahko ob 18. in 20. uri oglada-te Ameriško pito 2, v petek, soboto in nedeljo pa tudi ob 16. in 22. uri. Od torka do nedelje bodo ob 18. uri Mačke in psi (v soboto in nedeljo tudi ob 16. uri), ob 20. uri pa Hanibal - molk je prekinjen (v petek in soboto tudi ob 22.30). TETERINARSM ^ AMBIMNTA i M^ŠPEIIK,Leije34 I Ambulanta za ljubitelje malih živali | je odprta vsak delavnik od 8. do 9.301 ure in ob torkih od 15. do 18. ure | Informacije dobite | na telefonsko številko: 02/795-00^01 CRNA KRONIKA TRCHA V PtSCA NA PREHODU 19. oktobra ob 19.30 uri je 18-letna M.Š. iz Ptuja vozila osebni avtomobil po Sloven-skogoriški ulici v naselju Ptuj. Ko je pripeljala do prehoda za pešce v križišču s Svržnjakovo ulico, sta preko prehoda prečkala cesto pešca Z.Ž., 31 let, iz Ptuja in I. Z. Voznica os. avtomobila je z vozilom trčila v pešca Z.Ž. in ta je po trčenju obležal na vozišču. Pešec je umrl na kraju nesreče, medtem ko drugi pešec ni bil poškodovan. ZARADI PREVELIKE HITROSTI PADEL S KOLESOM 20. oktobra med 16. in 17. uro je 15—letni T. S. od Svete Trojice vozil kolo z motorjem po lokalni cesti iz smeri Svete Ane proti Ledineku. Ko je pripeljal po klancu navzdol v oster nepregledni ovinek, v bližini hiše Kremberk 45, je zaradi neprilagojene hitrosti močno zaviral, zaradi česar je padel po vozišču, nato skupaj z vozilom drsel po vozišču, nakar je trčil še v zaščitno ograjo. Pri padcu se je voznik huje telesno poškodoval in je bil odpeljan v mariborsko bolnišnico. VLOMILEC SE OSKRBUJE ZA ZIMO Med 20. in 22. oktobrom med je neznani storilec vlomil v prostore podjetja Tuning, d.o.o., v Zamušanih, ukradel 150 različnih novih pnevmatik ter oškodoval podjetje za 1.500.000 SIT. V NEZGODI OB MEZINEC 19. oktobra okoli 22.20 ure se je v Mariborski livarni v oddelku brusilnica zgodila delovna nesreča, v kateri se je poškodoval A. Z., star 33 let, iz okolice Lenarta. Pri delu z orodjem za brušenje površine brusnega koluta mu je odrezalo mezinec leve roke. Odpeljan je bil v Splošno bolnišnico Maribor, kjer je ostal na zdravljenju. OSEBNA KRONIKA Rodile so: Simona Janže-kovic, Kvedrova 5, Ptuj -Tita, Darja Jernejšek, Aljaževa 10, Slovenska Bistrica - Spelo, Hermina Činc, Kokorici 29, Križevci pri Ljutomeru - Tašo, Branis-lava Anderlič, Drakšl 13, Velika Nedelja - Zana, Renata Horvat, Podgorci 59, Podgorci - dečka, Matejka Virt Lazic, Rimska pl. 18, Ptuj - Luka, Lidija Znida-rič, Podgradje 11/c, Ljutomer - dečka, Marija Korez, Ptujska c. 13, Ormož - Sa-nelo, Alenka Verlak, Sto-jnci 140/b, Markovci -Vido. Poroke Ormož: Boris Di-mitrovski in Alojzija Rajh, Senik 4. Poroke Ptuj: Peter Pihler, Podvinci 23/a, in Marjana Popošek, Podvinci 1/a; Franc Planinc in Biserka Fekonja, Ptujska Gora 26/a; Jože Kores in Suzana Zolger, Majšperk 30; Janez Zakelj, Ljubljana, Levstikov trg 8, in Andreja Gornik, Sp. Hajdina 63/a. Umrli so: Alojzija Ferk, Ptuj, Cesta 8. avgusta 25, roj. 1919, umrla 10. 10. 2001; Marija Čeh, roj. Bo-rovšak, Ptuj, Natašina pot 2, roj. 1925, umrla 12. 10. 2001; Alojz Kolarič, Drste-lja 49, roj. 1941, umrl 12. 10. 2001; Anton Smigoc, Spodnje Gruškovje 7, roj. 1910, umrl 5. 10. 2001; Janez Majcen, Apače 25, roj. 1929, umrl 12. 10. 2001; Anton Planinc, Jelovice 10, roj. 1928, umrl 13. 10. 2001; Majda Marin, Grlinci 35, 1972, umrla 14. 10. 2001; Jožef Hajšek, Ptuj, Panonska ul. 2, roj. 1931, umrl 15. 10. 2001; Ljudmila Sor-čič, roj. Volf, Destrnik 34, roj. 1907, umrla 10. 10. 2001; Jožef Ogrizek, Ptuj, Vošnjakova ul. 3, roj. 1957, umrl 16. 10. 2001. Slovensko okno prihodnosti OKNA - VRATA - SENČILA Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611 PUNTO t - AWo Prstec d.o.o/ Ob Dravi : Tel.:02/782-3001, 050/613-310 SERIJSKA OPREMA: • radio s CD playerjem • kovinska barva • dve varnostni blazini • električni pomik stekel centralno zaklepanje / servo volan