DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI NO. 89. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, JULY 29th, 1929. LETO XXXI, —VOL. XXXI. Vlada manjšine VES BOLJŠI ELEMENT V MESTU JE PROTI SPREMEMBI CARTERJA Tekom treh tednov se vršijo v Clevelandu skrajno važne mestne volitve, pri katerih se bo odločilo, ali naj se spremeni sedanja mestna vlada, kateri načeljuje mestni manager, ki je izvoljen od mestne zbornice, ali pa se bo odločlio, da se vrnemo k staremu sistemu, po katerem se voli vsake dve leti župana in enega zastopnika v mestno zbornico iz vsakega okraja. Tozadevno se vršijo po šir nem Clevelandu večji in manjši politični shodi, pri katerih se živahno razpravlja glede spremembe mestne vlade. čimdalje bolj se opazuje, da ves boljši element Clevelandčanov je za to, da se Pridrži sedanji sistem vlade. Očividno je, da so za spremembo le stari politikanti, iz katerega so črpali milijone za svoje žepe. Ves čas, ko smo imeli sistem županske vlade, je mesto lezlo v dolgove, in stroški so naraščali. Zadnjih pet let pa, ko manager nače Ijuje mestni vladi, se stroški niso samo znižali, pač pa so se tudi odplačali mnogi dolgovi, tako da ni treba plačevati toliko obresti, in novjh dolgov se ne dela. Pri tem pa je mesto napredovalo in vse mestne naprave so se izboljšale. Zadnji .spreobrnje nec, ki je doslej deloval za spremembo mestne vlade, je bivši sodnik Keough, ki ima velik, upljiv v mestu. Izjavil se je, da če se mestna vlada spremeni, da lahko 60.000 iz med 200.000 volivcev v mestu izvoli župana. Na enak na čin se |?odo volili councilma-ni. 800 državljanov v eni var-di lahko izvoli councilmana, ako se spremeni sedanji sistem mestne vlade, dočim je volivcev v enem okraju do 7000. Na ta način dobimo Pravo vlado manjšine. "COPERNICA^USTAVI-LA AVTOMOBIL. Detroit, Mich. Roy Tom-iln> njegova žena in pet otrok Je prihitelo na policijsko postajo, ter prosilo varstva pred nudo "copernico." Ustavil Se jim je namreč nenadoma avto na cesti in ti so kar brž obdolžili nevidno "coperni-ki jim je to nalašč nareka. Poslali so jih na opazo-valnico za umobolne. O Tudi policisti se ga na-^ehtajo, kadar čutijo žejo »ako je bil te dni aretiran Policist Thomas Whitaker, ki opravlja službo javnega čuvaja na Garfield Heights. Bilo je seveda vroče, in policist go-ri ali doli, kadar je vroče, vsak rad povžije nekaj steklenic pive. Whitaker ga je menda povžil nekaj čez mero, in ko je žejo potolažil, se jt' vsedel na svoj avto in vozi! tako nerodno, da je pri tem zadel v drug avtomobil, katerega je močno poškodoval Pozneje je bil aretiran in ob sojen na $5.00 globe, kar mu je pa sodnik Skeel odpustil, ko se lastnik avtomobila, katerega je policist zadel, ni pri kazal na sodniji. Ženske porotnice ZAGOVORNIKI DR. SNOOKA JIH ENO ZA DRUGO OD-VRAČAJO OD POROTE Columbus, Ohio, 27. julija Dr. James Snook, bivši profesor na Ohio University, ki je obdolžen umora prve vrste, katerega je povzročil na di jakinji Theori Hix, želi porotno obravnavo, pri kateri bi bili porotniki samo moški. To je bilo razvidno danes, ko so njegovi zagovorniki zavrgli eno žensko za drugo kot porotnico. Nad 20 žensk je bilo kvalificiranih za porotnice, toda zagovorniki so zavrgli eno za drugo tako, da je moških kandidatov za porot nike zmanjkalo, in bo treba sodniji predložiti novo listo. Ko se je včeraj zvečer preliminarna obravnava zaključila, je sodnik Scarlett odredil, da se pokliče nadaljnih 12 porotnikov, in treba je izbrati še trinajstega, ki je namestnik za vsak slučaj, da eden ali drugi izmed izbranih porotnikov tekom obravnave zboli. Računa, se, da bo vzela izvolitev 13. porotnika ves dan v pondeljek ali celo torek. Zagovorniki imajo pravico .zavreči 16 kandidatov za porotnike, in državni pravdnik ima isto pravico. Vzrok, da zagovorniki ne želijo imeti ženske za porotnice, je očividen. Dr. Snook je obtožen, da je umoril lepo, 24 let staro dijakinjo, Miss Theoro Hix, in ženske kot porotnice v njegovem slučaju gotovo ne bi imele 'usmiljenja" z njim. Dr. Snook je priznal, da je umoril dijakinjo, s katero je imel razmerje skozi tri leta. Toda njegovi zagovorniki bodo povdarjali tekom obravnave, da je dr. Snook izvršil svoje dejanje v samobranu. Trdili bodo, da je dekle, ko se je peljalo z dr. Snookom na sprehod, poseglo v svojo denarnico, kjer se je nahajal revolver, in da je dr. Snook vedel, da ga namerava dekle ubiti, zato je pa začel udriha ti po glavi dekleta toliko časa, da je dekle umrlo. Nadalje bodo zagovorniki skušal dokazati, da je dekle da jalo dr. Snooku takozvano 'ljubezensko pijačo," potom katere je profesor postal tako blazen, da se ni več zavedal kaj dela. Kaj ženske mislijo o njegovem umoru je razvidno iz dejstva, da je 14 kandidatinj za porotnice se izjavilo, da verujejo v smrtno kazen, in to je vzrok, da se zagovorniki do skrajnosti branijo pripustiti kako žensko k poroti. UBIL PSA IN IZVRŠIL SAMOMOR. Cincinnati, O. Oscar Stuc-kej, star 52 let, je storil samomor vsled izgube svoje žene. Še poprej pa je ubil svojega zvestega psa, od katerega se ni hotel ločiti. $112.00 na uro TOLIKO DOBIVATA ZRAKOPLOVCA; KI STA ŽE NAD 300 UR V ZRAKU o Richman Bros. tovarna za izdelovanje moških oblek, bo povečala svoje prostore za 5 nadstropij. Ko bodo novi prostori gotovi, bo dobilo 800 novih uslužbencev delo. * Generalni štrajk pristaniških delavcev je bil progla šen v Rosario, Argentina. St*. Louis, Mo., 28. julija. Drzna zrakoplovca Dale Jackson in Forest O'Brine sta danes že 16. dan v zraku. Odločena sta, da dosežeta rekord, katerega ne bo zlepa mogoče prekositi. Kot sporočata iz svojega zrakoplova, se ne mislita še kmalu vrniti na zemljo. Ob 2. uri v soboto zjutraj sta se nahajala že 328 ur neprestano v zraku, kar pomeni, da sta pobila prejšni najboljši rekord za 80 ur. Včeraj je pričel zra-koplovni motor nekaj nagajati, toda je bil kmalu popravljen, ko sta dobila gotove nove dele za motor. O'Brine je poslal svoji ženi pismo, v katerem pravi, da je lahko šest mesecev v zraku, pa se bo pri tem še zredil. Oba zrakoplovca se prav izvrstno počutita. Odločena sta pobiti vse rekorde. Sporočila sta, da se ne splača ostati v zraku par sto ur, dobiti rekord, toda v par tednih se pojavi že kdo drugi in napravi nov rekord. Obadva želita doseči tak rekord, da ga zlepa ne bo mogel pobiti. Vsak zrakoplovec dobiva $112.00 na uro za vsako uro nad prejšnim,rekordom. . Dosedaj imata že zasluženega $9000, in za vsako uro dobita $112.00 več. Porabila sta že 3150 galon gasolina in 145 galon olja. Vsak dan in vsako noč pazi na oba zrakoplovca ogromna množica, ki se zanima za ta izvanredm polet. -o- BERGER JE V KRITIČNEM POLOŽAJU. Milwaukee, Wis., 26. julija Danes je imel Victor Berger, bivši kongresman in povsod poznani socialistični vodja, svoj kritičen dan v bolnici. Zdravniki še sedaj ne morejo dognati, ali bo Berger podle gel poškodbam ali ne. Poškodbe je Berger dobil, ko je bil pred 10. dnevi povožen od cestne železnice. NOVA NAROČNINA. G V nedeljo zjutraj je na-gloma umrl Frank Grošel, 1470 E. 175th St. Star je bil 40 let. Tu zapušča soprogo in dva otroka, Alice in Frank, ter brata. Doma je bil iz vasi Žiri pri Logatcu, kjer zapušča mater in sestro. V Clevelandu je bival 19 let. Bil je član dr. Cleveland št. 126 SNPJ. Pogreb se vrši v sredo zjutraj pod vodstvom J. Žele in Sinovi. Prizadetim naše sožalje, njemu pa ohranimo blag spomin. O V mestni bolnici je umrl Anton Nosan, star 59 let, doma iz Goniče vasi pri Ribnici. Tu zapušča soprogo, tri sine in dve hčeri. V Ameriki je bival 20 let. Pogreb se vrši v torek zjutraj iz Fr. Za-krajšek pogrebnega zavoda, 1105 Norwood Rd. Počivaj v miru. Preostalim sorodnikom pa naše iskreno sožalje! O Mestna zbornica je dovolila pri petkovi seji $57.500 za stroške, ki bodo narasti) radi volitev, ki jih bomo ime li 20. avgusta v Clevelandu. * Od 1. julija se je dan skrajšal že za 35 minut. Omenili smo zadnje čase že večkrat zaporedoma, da bo od 3. avgusta naprej "Ameri ška Domovina" pričela izhajati kot dnevnik. Prijazno smo vas prosili, da se naročite, da pošljete svo je dopise, da govorite vljudno besedo s svojim prijateljem glede naročnine. In prav iskrena hvala vsem vam, našim starim naročnikom, ki ste zadnje čase toliko dobrega storili za nas. Vsi naročniki, ki imajo list plačan naprej, bodo dobivali dnevnik, ne da bi kaj dopla čali, toliko časa, dokler je plačan. Kdorkoli plača še ta teden po stari ceni, se mu raču na tudi za dnevnik. Letna naročnina sedaj je $4.00 na leto, oziroma $5.00 na leto po pošti v Clevelandu, in kdor plača sedaj to svoto, bo dobival list za celo leto kot dnevnik. Omenili bi radi, da vam dajemo s tem izvanred-no ugodnost, da naročite dnevnik za $4.00 ali $5.00. To velja samo še do petka, 2. avgusta. Po tem dnevu se pa cena naročnini spremeni. Nove cene za naročnino bodo sledeče: Za Cleveland bo veljal list $5.50 za celo leto, ako ga dobivate po naših raznašalcih. Za pol leta $3.00 in za četrt leta $1.75. Ista cena velja za vse, naše naročnike izven Clevelanda. Ako pa boste dobivali list v Clevelandu po pošti, tedaj bo naročnina $7.00 na leto, $3.50 za pol leta in $2.00 za tri mesece. Ista cena velja za naročnike v staro domovino, ali pa bodisi kjerkoli po svetu. Nastavili smo najnižjo ceno, ki je mogoča za dnevnik. Pomnite, da vsi naročniki, ki imate plačan list sedaj, da vam ni treba ničesar doplačati za dnevnik. Dokler imate plačano, je plačano. To so za nas sicer velike žrtve, toda nekaj smo dolžni našim starim in zvestim naročnikom, ki so tekom zadnjih 30 let zvesto stali ob naši strani in nas podpirali v dobrih in slabih časih. Edina usluga, za katero jih prosimo, je ta: priporočajte "Ameriško Domovino" pri vaših znancih in prijateljih. Hvaležni vam bodo iz srca za to. Prepričali se boste, da vam bomo zve sto služili z našim časopisom, v vašo korist in napredek in v napredek vse obširne naselbine v Clevelandu kot tudi v napredek vseh naših rojakov po širni Ameriki. Prohibicija vzrok MOŽ JE PONORREL OD MUNŠAJNA IN USTRELIL ŽENO TER PRIJATELJICO O Zvezni prohibicijski agenti v Clevelandu so zadnje dneve silno "zaposljeni." V dnevih, ko vlada največja vročina, vdirajo v razne pivovarne v mestu. Tekom zadnjih petih dni so uničili pet "pivovaren" in zaplenili 4 nove avtomobile ter uničili nad 20.000 galon dobre pive. O Mrs. Ana Karlinger se je vrnila iz bolnice na dom. Zahvaljuje se vsem prijateljicam, ki so jo obiskovale, zlasti .za cvetlice. Iskrena hvala. O Mrs. Josephine Zaje, 1242 E. 58th St. se je vrnila iz bolnice, kar veseli njeno družino kot tudi nas. 40 letni Clevelandčan John D. Seevers, ki je stanoval še pred kratkim na 7310 Cedar Ave. v Clevelandu, je bil v New Castle, Pa. aretiran od državne policije. Mož je zadnje tri mesece zavžival prohi-bicijsko žganje, najslabši munšajn, in je raditega tako podivjal, da je umoril svojo ženo in neko Mrs. Kathrin Rogers. V neki gostilni v Parkstone Corners se je začel prepir. Seevers je v pijanosti udaril svojo ženo z revolverjem po glavi. Takoj zatem je zapustil gostilno in se odpeljal z avtomobilom. V kratkem se je pa zopet vrnil in prisilil svojo ženo, da se je peljala z njim z avtomobilom. Grozil je vsakomur, da ga ustreli, kdor bi se mu ustavljal. Medtem je pa lastnik gostilne obvestil državno policijo. In še predno je slednja dospela na lice mesta, se je Seevers odpeljal s svojo ženo v avtomobilu, v katerem se je nahajala tudi Mrs. Rogers, njen mož in njiju sin. Ko je Seevers vozil nekaj milj, je nenadoma zopet potegnil revolver in začel streljati na svojo žen©, in na Mrs. Rogers. Mrs. Seevers je bila mrtva na mestu, dočim je Mrs. Rogers nekaj ur pozneje umrla v bolnici. Njen sin je dobil močne poškodbe. Njegov oče je ob začetku streljanja skočil iz avtomobila in bežal po cesti. Divjak je streljal tudi za njim, toda kroglje niso zadele. Skoro ob istem trenutku se je pojavila državna policija, ki je pijanca aretirala in odpeljala žrtve v bolnico. Seevers je izjavil, da je radi slabega žganja ponorel, in da ni vedel kaj dela. Po poklicu je prodajalec glasovirjev. Z ženo sta se skoro neprestano prepira la. PLAČANO ŽGANJE S PONAREJENIM DENARJEM Halifax, N. S., 26. julija Tu se poroča, da so gotovi Amerikanci plačali $211.000 za zalogo žganja, katerega je pripeljal angleški parnik "Edith Newhall," s ponarejenim denarjem. 'Kupci sc prišli na parnik in plačali za blago v $50.00 in $100.00 bankovcih. Ko je kapitan parnika pozneje hotel menjati denar na banki, so mu tam povedali, da je denar pona rejen. O Dr. Oman nam piše iz Californije, da se' nahaja ves v "rožcah." "Majk" je sicer take narave, da nikdar nič ne pije, in ko nam piše sedaj, da se nahaja v rožicah, mu pač ne zamerimo. Pravi, da je Californija tako krasna, tako scenična, da bi vzelo leta videti vse. In dobro vodo imajo, piše dr. Oman. Samo za zdravnike mora biti slaba Californija, kajti solnce in zrak sta tam glavna zdravnika, tako da ljudje v Californiji še celo po smrti živijo. Kdor hoče v Californiji biti pokopan, ga mora vlak, avtomobil ali kaj drugega ubiti. Se bodo pobotali KITAJCI IN RUSI SO ZAČELI S PRIPRAVAMI ZA POBOTANJE London, 27. julija. Zu Chao-Yang, bivši kitajski poslanik v Moskvi, je odpotoval proti Harbinu, kjer se bodo pričela pogajanja med kitaj sko in rusko vlado, da se poleže prepir, ki je nastal med obema vladama. Kitajska vlada je vizirala potni list bivšega pomožnega ravnatelja kitajske vzhodne železnice, radi katere je nastal prepii med Rusijo in Kitajsko. Sreberiakov, bivši pomožni ravnatelj, je dobil polnomoč od ruske vlade, da vodi pogajanja s kitajskimi zastopniki Obenem je kitajska vlada razglasila, da želi, da se nesporazum med Kitajsko in Rusijo poravna brez posredovanja kake tretje velesile. S tem je baje tudi ruska vlada zadovoljna. Gibanje vojaštva na mandžurski meji, tako od strani Kitajske kot od strani Rusije, je ustavljeno. Vsa poročila, ki pravijo, da je prišlo 'do ponovnih spopadov med Rusijo in Kitajsko, so neresnična. Nesporazum bo poravnan v najkrajšem času. Papež je prost PRETEKLI TEDEN JE V NAVZOČNOSTI 200,000 OSEB PRIŠEL IZ VATIKANA O Davkoplačevalci v Cu yahoga okraju bodo morali prihodnje leto nekoliko bolj globoko poseči v žep, kajt; voditelji raznih vladnih oddelkov v Cuyahoga okraju zahtevajo v svojem letnem proračunu za približno $520 000 več izdatkov kot pa v letu 1929. Razumeti je treba da §e ti višji izdatki nikakoi ne tičejo mestne vlade, pač pa vlade in administracije, ki jo imamo v Cuyahoga okraju. V tem okraju imajo republikanci prvo besedo, in večina novih izdatkov bo šla za plačo novih uradnikov. County avditor, katerega dolžnost je ceniti davčno vrednost v Cuyahoga okraju, in ki je potrošil lansko leto $287.000, zahteva za prihodnje leto $362. 000. To pa iz vzroka, ker se bo morala v prihodnjem letu znova preceniti vsa davčna vrednost v Cuyahoga okraju. Šerif Hanratty, ki ima letos za izdatke $184.000, bi rad imel v prihodnjem letu $192. 000. Mogoče so se metle podražile. Sodnik na mladinski sodniji, Eastman, zahteva za prihodnje leto $495.000, dočim je bil letos zadovoljen z $465.000. S povišanimi izdatki se bo plačevala večja pokojnina potrebnim materam. Poleg tega pa imamo novo državno postavo, ki pravi, da mora county plačevati vse izdatke volivnega odbora. Prej je mesto prispevalo k izdatkom. To bo povišalo izdatke Cuyahoga okraja za $160.000 na leto. K tem pridejo še razni drugi novi izdatki, tako da znese vse skupaj $520.000. No, kar človek potrebuje, to morda imeti. Glavna stvar je, da lahko plačamo. In če ne, tedaj pa: kje bomo vzeli! O Skupna društva fare sv. Vida bodo imela piknik 8. sept. na Špelkotovih prostorih, ne pa 25. avgusta kot je bilo omenjeno. Vatikanska država, 27. julija. Z majestetično svečanostjo se je včeraj pomikala napovedana procesija iz por-tala vatikanske palače proti trgu sv. Petra, kjer se je zbrala množica vernikov, ki je štela najmanj 200.000 ljudi. Prvič v 60 letih se je pripetilo, da je papež zapustil vatikansko palačo, kar je pome-njalo konec prostovoljnega jetništva, ki se je začelo v letu 1870, ko so Italijani zasedli Rim. Tekom procesije so zvonili z vsemi zvonovi v rimskih cerkvah. Papež, ki je vodil procesijo, je .bil v pol nem ornatu, brez pokrivala, ter je nosil dragoceno mon-štranco. Okoli papeža, pred njim in za njim so korakali kardinali, ki so prihiteli od blizu in daleč, nadškofi, kofi, opati in drugi cerkveni dostojanstveniki. Procesija se je začela pomikati iz Vatikana okoli pol 6. ure zvečer. Na čelu je stopala papeževa garda, in trajalo je dve uri, predno se je papež prikazal i.z Vatikana radi sil ne množice vdeležencev pri procesiji. Na Petrovem trgu, je bila zbrana množica, ki. je štela najmanj 200.000 oseb. Kljub tej silni množici ni prišlo do nobene nesreče, razven da je par oseb padlo radi gnječe v omedlevico, toda se jim je takoj pomagalo pri posebnih rešilnih postajah Rdečega Križa. 15.000 laških vojakov je bilo mobiliziranih, da so tvorili častno stražo. Ko se je prikazal papež, so vsi oddali častni pozdrav s prezentacijo pušk. Videti je bilo, da je bila ogromna množica globoko ganjena. Pri posebnem oltarju, ki je bil postavljen pred baziliko sv. Petra, je papež podal blagoslov z monštran-co ne samo navzoči množici pač pa vsem narodom sveta. V trenutku je vladala taka tišina na ogromnem trgu, da ni bilo čuti niti najmanjšega šuma. Vsa množica je klečala in molila. Potem so se pa oglasile srebrne fanfare, ki so naznanjale, da odhaja papež v notranjost Vatikana. S tem je bila slavnost končana. Trajalo je več kot eno uro, predno se je množica razšla. Kot zgorej omenjeno je bilo to prvič v 60 letih, da je papež zapustil Vatikan, toda zapustil še ni svojega ozemlja, ker trg pred cerkvijo sv. Petra se prišteva k ozemlju papeža. V kratkem bo papež zapustil svojo malo državo in stopil na tla laške države; SENATOR EDGE IMENOVAN POSLANIKOM. Washington, 26. julija. Senator Walter E. Edge iz države New Jersey, je bil imenovan poslanikom v Parizu. Svoj urad bo pa nastopil šele po izvanrednem zasedanju kongresa, ker je kot vodja administracije v senatu jako potreben Hooverju. Senator je v Parizu zelo poznan, kjer se je mudil dali časa po raznih opravkih. z AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 29th, 1929 "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY NAROČNINA: Za Ameriko........$4.00 I Za Cleveland po pošti. .|5. Za Evropo.........$5.50 | Posamezna številka ...3c. Vsa pisma, dopisi in denar naj se pošilja na: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC, Publisher LOUIS J. PIRC, Editor Read by 35,000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in epirlt—foreign in language only. Entered as second class matter January 5th, 1900, at the post office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. 83 No. 89. Mon. July 29th, 1929 vsebino, iz katere se lahko .zajamejo vsi važnejši zgodovinski dogodki v razvoju župnije, obenem je pa preplel knjigo s tako zanimivimi članki, da knjiga ne izgleda kakor kaka suhoparna zgodovinska statistika, ampak se bere res kot roman slovenskega trpina v tujini. Knjiga stane $1.50 ter se lahko naroči v župnišču Marije Vnebovzete v Collinwoo-du, v slovenski knjigarni Joseph Grdina. 6121 St. Clair Ave. alf pa v uradu Ameriške Domovine, 6117 St. Clair Ave. Knjiga je vredna, da jo kupi vsak Slovenec in jo skrbno prebere. D. Taki so izdajalci. Časopisi so pred nedavnim prinesli vest, da so zvezni agenti prohibicije v nekem mestu v Arkansas aretirali nekega protestantovskega pastorja, ker je prodajal munšajn. Dotični protestantovski pastor je lansko leto, ko se je vršila predsedniška kampanja, najbolj goreče napadel Al Smitha, demokratičnega predsedniškega kandidata, dasi je bil pastor sam demokrat. Napadal ga je iz vzroka, ker je trdil, da če bo Al Smith izvoljen, bo odpravljena prohibicija in bodo zopet upeljane gostilne. In v istem času, ko je pastor tako agitiral okoli proti Smithu, je pa mrha sam prodajal žganje svojim faranom, dokler n išla prodaja tako daleč, da se je zdelo tudi vladnim uradnikom preveč in so pastorja vtaknili v zapor. To je en izdajalec in hinavec, s kakoršnjimi se je imel boriti Smith v lanski prdesedniški kampanji. Drugi hinavec in izdajalec je pa metodistovski škof iz juga, Rt. Rev. Cannon, mož, ki ima največ upljiva na jugu, in ki se je največ potrudil, da je odcepil stotisoče glasov dobrih demokratov od Smitha in jih pripeljal Hooverju. Škof Cannon je bil vse svoje življenje demokrat, toda v lanski kampanji se je izjavil, da bo delal za Hooverja, ker se boji, da če bo Smitoh izvoljen, da bo izročil Amerkio — magnatom na Wall Streetu! In te dni je prišlo na dan, da je škof Cannon od meto-distovske suhaške cerkve sam velik — gemblar in hazar-dist, in da igra in špekulira za visoke svote na — Wall Street! Taki so torej ti hinavci, izdajalci in heretoiki, s katerimi se je imel Al Smith boriti. In ta prismojeni stari izdajalec demokratične stranke in demokratizma je preteklo jesen agitiral za Hooverja. In njega je .zaslišala konvencija demokratične stranke, ko je zborovala v Houstonu, kjre je bil nominiran Smith. Imel je toliko tam opravitoi kot Benedict Arnold pri ameriški armadi, katero je izdal. In dočim se je izdajal za demokrata, je ta trojni izdajalec Cannon skrivej šuntal demokrate, da volijo proti Smithu in za Hooverja. In tak človek se še vedno nazivlje kristijana in nikakor ne misli, da bi se odpovedal svojemu uradu, kateremu je naredil veliko sramoto z izdajo in gemblarstvom. Ako je ta človek kristijan, tedaj je sv. pismo goljufija. Ako je prohibicija pravilna, tedaj je Krist naredli napako, ko je pil vino in ga dal vžiti tudi svojim učencem. Ako prohibicija prevlada, tedaj mora pasti sv. pismo. Toda danes v Ameriki se danes od gotove strani kredit izdajalcem in hinavcem kot so Cannon, Pussyfoot Johnson in Billy Sunday, največja nadloga in šiba božja, kar jih je imel še ameriški narod med seboj. 3 =.'< * • Da je namreaval v Clevelandu leta 1898 neki Arabec kandidirati za župana, to zanimivo vest nam podaja "Narodna Beseda" z dne 15. marca, 1899. V uredniškem članku z istega dne piše člankar: Ako pogledamo maloštevilne narode, poglejmo Žide, kar jih ne najdemo vsepovsod v mestnih službah, ne samo kot delavce, ampak dosti jih je v pisarnah. Poglejmo Arabce kako malo številce jih je, a tudi toi imajo svoje ljudi v mestnih. Nek njihov rojak ie hotel celo za župana kandidirati! 'Kaj pa mi, Slovenci? Nič, in ne bo nič, dokler ostanemo v tem oziru razkropljeni...... Tako se je pisalo v Clevelandu v prvem slovenskem časopisu leta 1899. Na vsak način je zanimivo, da so Arabci že leta 1898 imeli svojega kandidata za župana, dočim smo mi Slovenci, katerhi je stokrat več kot Arabcev, šele pred štirimi leti prišli do svojega prvega zastopnika v mestni zbornici. NAŠ ROŽNIK (Piše Jaka) f stvari. Spomladi bi pa lahko v istih vozili na Rožnik gnoj, doli pa pepel, kar bi se ga nabralo čez zimo. Vsi smo se podpisali za to, samo Tone Prijatelj se je nekam kujal, češ, da bo mašina preveč ropotala. Načrte za to spenja-čo je izdelal inženir Jamšek, ki se zastopi na take stvari. Zadnjo sredo sem bral v Ameriški Domovini dopis izpod Rožnika, oziroma iz Ljubljane, kjer poročevalec od tam piše, da na Rožniku ni tako lepo kot je v beli Ljubljani. Naj le pride on enkrat gori k nam, pa bo potem drugače govoril. Za pričo pa kar že danes tu priob-čujem dve hiši iz našega Rožnika, da boste vsi videli, kaj da pri nas premoremo. Obe hiši ste last Mr. Frank Černeta, zlatarja na St. Clair Ave. in E. 61st St. Gornja Zadnjo nedeljo so bili na obisku na Rožniku Mr. in Mrs. Jože Mlakar in Mr. in Mrs. Jim Šepec. Mlakar se je zagvišal, da bo tudi on prišel na Rožnik za stalno, Jim je pa samo rekel meni: prekleta sreča tvoja. Kaj je mislil s tem reči, ne vem, si ga nisem upal vprašati, ker je tako hudo gledal. Stric, Jože Plevnik je zadnjič na vso sapo priletel in pripovedoval, da je videl tam o- Spominska knjiga. Vodstvo collinwoodske slovenske župnije Marije Vnebovzete je pravkar izdalo nadvse zanimivo "Spomiin-sko knjigo," ki se nanaša na zgodovino te župnije vse od leta 1906, ko je bila ustanovljena, pa do leta 1908. Ta spominska knjiga je bila izdana v nekak spomin na novo, krasno šolo, ki so jo postavili požrtvovalni collin-woodski župljani prošlo leto. Knjigo je sestavil Rev. Milan Slaje, sedanji začasni župnik v collinwoodski župniji, in priznati se mu mora, da je spravil skupaj res mojstrsko delo. Knjiga obsega 144 strani in vsebuje najzanimivejše zgodovinske podatke o postanku župnije Marije Vnebovzete, vse težke boje in probleme, ki jih je morala mlada župnija prestati, kot so je to godilo vsem slovenskim faram v Ameriki. Poleg zgodovinskih podat- kov, pa vsebuje knjiga tudi mnogo drugega zanimivega gradiva, ter razne originalne črtice izpod peresa sestavate-lja knjige in prevode. V knjigi so našteta razna collinwodska društva, njih zgodovina in razvoj. Opremljena je s finimi slikami, ki dajejo pestri vsebini knjige jako okusno obliko. Knjiga je tiskana na finem papirju in tisk jako prija očem. Ta Spominska knjiga je prva take vrste v zgodovini slovenskih župnij v Ameriki. Ni lahko sestavljati in pisati za spominske knjige ,posebno če človek nima na razpolago arhivov in če pisec,-ozir. se-stavatelj take knjige, ni bil sam poleg od početka zraven, ko se je župnija začela. Treba je mnogo povpraševanja, brskanja po knjigah tukaj in tam, predno se spravi tako ogromno delo skupaj. Priznati se mora Rev. Sla-jetu, da je res vdahnil knjigi ! je delana v angleškem kolo-nijal vzorcu, druga pa v Colonial style. Obe hiši ste bi-; li pravkar zgotovljeni, ter so| v hišah vse najmodernejše' opreme, vse zidano po najnovejši modi, fino in praktično. Obe hiši se stezati doli v Metropolitan park. Kdor bi se rad preselil gori k nam, naj si ogleda te dve hiši, pa bo eno gotovo kupil, ker ste obe naprodaj. Meni cena ni znana; podrobnosti se zvedo pri Mr. Frank Černetu. Hiše se nahajajo na 22790 in 22830 Hadden Rd. Saj ne rečem, da nimate Ljubljančanje lepih hiš, ampak vi ste v Ljubljani, mi smo pa na Rožniku. * Naš jugoslovanski župan Ilič in Stric Jože sta vložila prošnjo (seve, to pa vsled našega drezanja in nerganja), na vlado v Washington, da nam vlada napravi električno spenjačo (ne spinačo) gori na Rožnik. Spenjača bi šla iz! Euclid Ave. gori med Suha-, dolnikovo in Prijatljovo vilo in sicer bi bila napravljena ha tak način, da bi šel en va-l gon gori, v istem času pa dru-! gi' doli, kakor imajo to na-| pravljeno v Zagrebu na Ka-pitol. To bi bila pametna in koristna naprava, ker bi po tistem aufcugu gori lahko speljali grocerijo (Perdan boj prihranil na truku) in druge pri Metropolitan parku jaz-1 beca. Po vsej sili je hotel da; vzamem flinto in psa, da gre-; va na jago. Saj bi bil šel, pa j sem si mislil, da me misli potegniti in mi morda hoče po-j kazati dihurja. 'i* Plevniku delajo zajci take preglavice, oziroma ne njemu, ampak njegovi kolerabi, da je razpisal nagrado za po-končevanje te zverjadi. Jože se mi smili, koleraba pa še bolj, ne bo drugače, da se obrnemo na Euclid Rifle klub in na Rainbow klub, pa ni pes, da bi ne spravili v kraj zajce kosmate. 5,'C John Martinčič in družina iz 61. ceste se je pripeljal v svojem novem avtomobilu na Rožnik oni večer. Samo to je rekel, da gre mašina raje z Rožnika, kot pa na Rožnik, drugače pa da je fletno gori. Še celo Piskov oče iz 64. ceste so jo primahali pogledat naš slavni Rožnik. John je še krepek v nogah in mu tisti klanček ni storil nič hudega. Ogledal si je našo vinsko trto in jo je prav pobožno pogladil. Saj John je bil pod trto rojen, pa bi je ne bil vesel. Pišek se razume na vrtnarstvo in sva se že zmenila za jesen in spomlad, da se bo zoralo, spomladi pa prekopa- lo, pa bo drugo jesen grozdja, ej, da bo tekel mošt clo doli po klancu na Euclid. V Ljubljani so mi povedali, da so Andy Samich, Tone Logar in pa brivec iz Samicheve hiše pekli na ražnju nedavno račko na Hočevarjevi farmi pri Willoughby. Uboga srot-ka račka, ki je itak ni bilo dosti, je morala zadostovati kar za tri, pa je prišel še Jože Za-lokar zraven, da je obiral klun. Po banketu so se spravili balinat, Jože je pa moral kopati zemljo, menda za jštraf. Jože nekaj časa gleda balinarje, pa vrže lopato za plot, pa balinčka v roke. Tri-J krat vržejo in so se ravno kregali za punt, ko pride Nežka iz hiše. Pogleda Jožeta, pa reče: "Ali si prišel balinat, ali si prišel zemljo kopat? Ja, če si ti za kaj druzega pri hiši kot za jezo. Marš po lopato!" Jože uboga in na vso moč hiti odrivati zemljo z lopato. Oni trije vržejo enkrat, dvakrat, pa se eden oglasi: "No, Jože, kaj ne boš vrgel bole?" Jože se skloni, pa vpraša: "Kaj je šla Nežka v hišo?" "Šur, da je šla," se oglasi Tone Logar, "kar vrzi enkrat." Jože pa lopato proč, plune v roko, pa vrže rešto. Ni še udarila kroglja ob krogljo, ko se zasliši glas iz hiše: "Ali ga | vidiš matafirja! O, ti Jože I jožasti, ali mi ne greš prec prijet za šauflo." Potem so ga še silili balinat, pa se je izgovarjal Jože, da ga ne veseli balinat, da je prevroče. Take stvari se gode po Ljubljani, pa pravijo, da je ; vse okej. Naš Minus se je krvavo ;naščeval za tisti kavs, ki mu je prisolila koklja na gobec. | Toliko časa je oprezal okrog 1 kokošnice, da se je enkrat urajmalo, da je Bertha pustila vrata odprta. Minus ni mogel verjeti, da je to mOgd-če, pa s tačko poskusi vrata, ki so se res odprla. Ozre se okrog, če ga kdo ne vidi in videč, da je ozračje čisto, smukne skozi vrata. Na vso nesrečo ali na pasjo srečo, se je omenjena koklja nahajala ravno sama v kokošnici, kjer ;e hotela najbrže brez prič pozobati tistih par zrnic koruze, ki so ostali od kosila. "Aha," reč Minus, "ali sva skup. Zdaj bova pa malo zaplesala," to rekši jo prime z gobcem za tisto kurje bedro, pa jo začne vrteti po kokošnici, da je bila kmalu vsa ko-košnica v perju. (Koklja pa na pomagaje! Drla se je tako, da so priletele namah še ostale z vrta na pomoč, pa s kljuni na Minusa in bil je tak vrišč, cviljenje in kokodaj-skanje, da je vsa družina prihitela gledat, kaj je za en vrag v kokošnici. Johana je ravno pritekla do kokošnice, ko plane Minus skozi vrata in jo vlije naravnost v hišo in se skrije v kleti v najzadnji kotiček. Koklje so se pa še dolgo potem na vse pretege kregale: ko-ko-ko-ko-dajsk, dajsk, pa smo ga, pa smo ga, pa smo ga. Minus je sedaj že pozabil na slavno bitko in zopet opre-za okrog kokošnice. Vsak dan pričakujem, kdaj se bodo prekinili diplomatični od-nošaji med njim in kokošjo armado. Spet jih bo skupil pa je fant od fare in se ne zmeni za par kokljinih brc. sedi. Je že prav. Tistega pa j ne pove, kako se mu je maši-J na ustavila sredi klanca. France je tiščal brejk, pa ni vedel, ali bi spustil nogo s žlajfa in bi pritisnil na gas, ali kaj. Manjkalo mu je ene noge, da bi opravil vse potrebno delo: ena noga za klač, ena za brejk, ena pa za gas. Zadaj ga je pa prijaznoj nagovarjala žena s štramo in j drugimi lepimi pridevki in glagoli. Pa se Lunka vjezi, pa spusti vse skupaj, pa so lepo zdr-čali ritensko doli po klancu, kjer ... leži, leži, ravno polje. ČUDEŽI JASNOVIDSTVA. Boste videli, da ne bo doV-go, pa se bo premufal naš Lunka gori na Rožnik. Sko-ro vsak večer se pripelja s svojim novim avtomobilom k nam na Rožnik, pa moško se drži, da je kaj. Kar ima novo mašino še pogledati noče vsakega. Z mano glih toliko da spregovori eno ali dve be- Poizkusi z jasnovidci, ki berejo pisma skozi zaprto kuverto, pomenijo čisto navaden eksperiment, ki količkaj inteligentnega človeka nič več ne preseneča. Interesantni in presenetljivi pa so eksperimenti, ki jih je naredil v zadnjem času japonski učenjak dr. Fukuraj, profesor univerze v Tokiju. Njegov medij je bila dama iz visoke družbe, gospa Nagao. Njegovi poskusi so imeli namen dognati, ali je jasnovid-nemu mediju mogoče, brati pismena, ki so normalnemu človeškemu očesu popolnoma nevidna in so vrh tega zaprta v več kuvertah. Dr. Fukuraj se je posluževal pri tem dveh metod. Na gotovo število listov je napisal besede v kitajskem jeziku s kemičnim črnilom. Take vrste pisava je, kakor znano, normalnemu očesu nevidna. Drug način je obstojal v tem, da je profesor pustil celo vrsto figur, potem pa kitajske stavke fotografiral. Fotografij pa niso razvili, ampak so plošče enako, kakor s kemično tinto pisane listke skrbno zaprli v več kuvert. Profesor Fukuraj sam pri eksperimentu ni bil navzoč, da ne bi gospa Nagao mogla uganiti vsebine, beroč jo iz njega, ki je vsebino' pozna!, marveč je poslal ria sejo svojega kolego prof. Kikuhi, ki je sprejel plošče in listke, ne da bi vedel za njihovo vsebino. Poskus je trajal samo par minut. Že po štirih minutah je zamogla gospa Nagao napisati vsebino kuvert, ki jih je držala v rokah, na list, ki ga je imela pred seboj. Komisija je potem stvar takoj preiskala in ugotovila, da so bile zapečatene kuverte ne-zlomljene. Potem jih je odprla in fotografske plošče in s kemičnim črnilom popisane listke razvila. Potem so pri merjali razvita pismena s tem, kar je napisala gospa Nagao na svoj list, in ugotovili, da je vsebina obojega brez ene same napake identična. Drugo, še veliko bolj zanimivo vrsto poskusov je napravil prof. Fukuraj z Japoncem Vatanarbe. Namen teh poskusov je bil, ah more ta medij, kateri je tudi umel brati na fotografični plošči nerazvita in kemična pismena, sam po aktu svoje volje vplivati na fotografično ploščo. Položili so šest fotogra-•fičnih plošč, ki so bile skrbno zavite, na mizo. Vatanarbe se je usedel nekoliko stran od mize. Potem je profesor prinesel v sobo tablo, na kateri so bile narisane tri geometrične figure. Pozvali so medij, naj najprej prenese prvo figuro na drugo fotografično ploščo, potem drugo figuro na peto,Jn končno tretjo figuro na sesto. Vatanarbe je potem, ko je nekaj minut gledal nepremično predse, padel v letargično stanje, tako zvano transo. Ko se je potem prebudil, je izjavil, da je eksperiment končan. Profesor Fukuraj je potem s člani komisije takoj odšel v bližnji kabinet, kjer so se razvile plošče. In glej, na drugi plošči je bila vidna zahtevana figura, istotako na peti, le šesta plošča je ostala prazna. Vendar je brezdvo-men rezultat, da se je mediju v dveh slučajih posrečilo, predstavljano podobo s pomočjo volje napravit na fotografski plošči vidno. Gotovo so eksperimenti presenetljivi. Fiziki bodo seveda rekli, da je to protivno fizikaličnim zakonom, ki velijo, da morejo na plošče vplivati samo svetlobni žarki. Toda mnogi dobri raziskovalci, ki so obenem tudi fiziki, pravijo, da je tudi človeško telo vir izvestnih žarkov velike intenzitete. Sicer pa so se podobni eksperimenti naredili že pred nekaj leti, in sicer jih je delal raziskovalec Naum Kotik. Vzel je kos papirja, zrl vanj delj časa zelo intenzivno in si pri tem predstavljal zelo nazorno podobo v barvah. Potem se je oddaljil in medij je dobil nalogo, da, zroči ta list papirja, opiše od raziskovalca mišljeno in predstavljeno podobo. Pravijo, da se je več teh poskusov tudi posrečilo. Francoski major Darget je tudi pred nekaj leti napravil nekaj podobnega, enako dunajski raziskovalec Ferhow. Na vsak način pa so poskusi dr. Fukuraja veliko bolj izvirni in prepričevalni, ker se je v tem slučaju mediju predpisalo, katero figuro da ima prenesti na ploščo. Vesela vest za debeluške. Že dalj časa so se po listih pojavljale vesti, da se povrne moda zopet k okrogli obliki j ženskih udov; sedaj prihaja ; iz Londona čisto resno poro-! čilo, da bodo v nekem tam-, kajšnjem gledališču nastopale samo še plesalke obilih, okroglih udov. Gledališki ravnatelj izjavlja, da so postale vitke ženske oblike dolgočasne. Sedaj postane torej zopet moderna naravna oblika ženskega telesa, ki več i ali manj vedno nagiba k debelosti. Večina žensk si bo od srca oddahnila — ker bo : smela zopet do sita jesti. Pražani znajo piti. Iz gospodarskih podatkov mesta Prage je razvidno, da popijo Pražani letno približno 100 milijonov litrov piva. Da si ponazorimo to množino bridko — sladke pijače! Treba bi bilo zanjo bazena, ki bi bil 1 km dolg, 100 metrov širok in 1 meter globok. Še je dela za abstinente, še! c «•• JOSEPH J. OGRIN ODVETNIK 401 Engineers Bldg. Main 4126 Zvečer: 15621 Waterloo Rd. Kcnmofre 1691 DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK «131 ST. CLAIR AVE. V Knausovem ponlopju Nad North American hanko Vhod samo iz 62. cesto Govorimo slovensko. 10 let na St. Clair Ave. GRDINA'S SHOPPE Popolna zaloga oblek in vse oprtni« za nera-Rte in družice Beauty Parlor Vedno najmodernejši žanaki klobuki. TriovlB* »prta vsako srado pop. ■koxt c«U lata, 6111 ST. CLAIR AVE. Telefone: Randolph 3030. AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 29th, 1929 3 1929 AUG tu we 20 □ Lu m i] 8 14 15116 1929 iHfSaJ _[3j ®SQj 24| 151 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV AVGUST 4. —- Dr. Ribnica št. 12 SDZ piknik na Močilnikarjevi farmi. 4. — Dr. St. Clair Grove št. 98 W. C., piknik na Pintarje-vih farmah. ^ 4. — Dr. sv. Neže št. 139 C. K. of O., piknik na šrumblje-vih farmah. 4. — Slov. Ženskt Zveza št. 14, blagoslovljenje in razvitje zastave. 11. —- Društvo Mir št. 142, SNPJ. in dr. Loyalites št. 590, skupni izlet na špelkotovo farmo. 11— Dr. Woodmen of the World, št. 307, piknik v Slov. društvenem domu na Recher Ave. 11. — Dr. Sv. Ane, št. 4, S. D- piknik na Pintarjevih farmah. 11. — Društvo "Cvet" pik-" nik pri Železniku v Brooklynu. 11. — Dr. Abraševič, piknik Močilnikarjevi farmi. 18. — Klub Slov. Žena S. D- D. velik piknik pri Mr. Že-!ezniku na Jennings Rd. 18. — Vrtni koncert dr. Zvon pri Antonu Gorišek na ' Green Rd. 18. — Dr. Združene Slovenke št. 23 SDZ. piknik v Slov. društvenem domu na Recher Ave. 18. — Društvo Presv. Srca Jezusovega piknik in obhaja-i nje 30-letnice obstanka na špelkotovi farmi. 18. — žensski Klub Slov. na Holmes Ave. izlet na j Močinilkarjeve farme. 25. — Colinwoodska kulturna društva piknik v Slov. dr. domu na Recher Ave. 25. — Združena društva fare sv. Vida, piknik na štrum-bljevih farmah. 25. — Desetletnica Slovenskega Doma na Holmes ave. 25. — Dr. Dvor Baraga št. 1317 C. O. F., piknik na Špelkotovih farmah. 25. — Slov. Socijalistični klub št. 27, piknik na Močilnikarjevi farmi. SEPTEMBER 1.— Skupna društva J. S. K. Jednote, piknik v Slov. dr. domu na Recher Ave. 1. — Dr. Abraševič, piknik na Močilnikarjevi farmi. 22.—Društvo sv. Kristine št. 219 K. S. K. J. slavnost razvitja zastave in banket v Slov. dr. domu na. Recher Ave. 28. — Dr. Eucid Circle, piknik v Slov. dr. domu na Recher Ave. OKTOBER 5.—Dr. Napredek JSKJ izlet v Slov dr. domu na Recher Ave. 12. — Dr. Zavedni Sosedje, SNPJ. vinska trgatev v Slov. dr. Domu na Recher Ave. 28. — Slovenski dom št. G. SDZ. veselico v Slov. dr. Domu na Recher Ave. NOVEMBER 24. — Petnajstletnica, koncert S. P. P. dr. Zvon v S. N. Domu na 80th St. O Včeraj so odpotovali, na Počitnice Mr. Anton Prijatelj, Joseph Mlakar, Anton oaraga in Louis Hoffart Namenjeni so najprej v državo New York, kjer si bodo ogledali, kako bo kaj zgleda-!o za srne v jeseni. Od tam Se podajo v Kanado, da se Prepričajo, če je tam res vse Jako, kot ljudje govorijo. Obljubili so "odpustke" i-' Kanade. Strela je ubila v Cler-Jontu, Francija, 5 poljskih delavcev, ki so se ob neviht1 natekli pod neko drevo. gOMBA VRŽENA NA ZRAKOPLOV HANGAR. Lorain Ave. gradi podjetnik ,Scar Leisy poseben zrako P'ovni pristan, kjer se bo nagajal velik hangar, kjer bodo Janko pristali največji zrako- V bližini W. 122. ceste in 1 in baloni. In na ta plov Jangar je v soboto ponoči ne- zlobna roka vrgla bombo, ^ ni'samo v pristanu pvozro c'la veliko škodo, pač pa tudi v neposredni okolici. Hiše s° se tresle, nastale so velike razpoke v nekaterih hišah. stotine oken je bilo pobitih in l^azna druga škoda je nastala . 0 je že druga nesreča na lsti zgradbi. Lansko leto je nastal ogenj, ki je uničil vse. kar je bilo dotedaj zgrajene ga. IZREDNE SPOSOBNOSTI PAJKA. H.G.Wells, dober pozna-vatelj pajkov, je nekoč vzkliknil: če bi iz katerihkoli vzrokov človek prenehal vladati nad zemljo, potem bi r.' prihodnji vladarji — paj-|n v resnici je znanost °dkrila naravnost neverjetne sposobnosti pajkov. V iznajdljivosti, premetenosti in inženirskih sposobnostih prekašajo pajki vse druge živali. Od nekdaj je bila že občudovana pajčevina. Pred kratkim so neko tako pajčevino nanj ne upliva voda, ker je prepojen z neko gumasto skorjo. Pa tudi na drugih poljih so pajki veliki mojstri. Človek je silno ponosen, da je obvladal zrak, pajki so že davno izvrstni piloti. Skoraj vsak topel dan zleze pajek na kao višino, izdela tam podobno pajčevino in se je poslužuje ko jadra. Veter se upre v te niti in jih nosi po zraku. S skrajšanjem pasu more pristati pajek, kjer hoče. In da pristane gladko, mu služi njegovo jadro obenem ko sidro. Take pajčje letalce je mogoče opazovati na morju več milj daleč od zemlje. V svetu pajka vlada samica. Ona je bojevnik, brani-telj in autokratičen vladar. Samec je običajno manjši in slaboten. Običajno konča svoje življenje s tem, da ga samica po svoji oploditvi požre. Poroke med pajki se vr-še le ob luninem svitu. Mesečna svetloba jih spravlja v ekstazo, ki je zlasti potrebna samcu, ker plača uslišanje ljubezni vedno z življenjem. -o- KRALJESTVO BELEGA MOLKA. 2000krat povečali in videli, da predstavlja silno lep vzorec. Vsa dolžina te pajčevine pa ni bila večja, ko konjska žima. Debelost pajčevine znaša komaj 32 mil. inko pajka in vendar ima večjo trdnost, kakro vsaka tudi bolj debela nit, izdelana od človeških rok. Pajki pa so tudi silno bojeviti. Znameniti prirodo-slovec je pripovedoval, da pajki napadajo tudi večje živali, celo napadi na kače in netopirje so bili že opazovani. To je osebno opazoval v poltro-pičnem podnebju. Napolnil je z vodo posodo, v kateri so bili glavači. V posodo je dal vejico, da ne bi pajek in žabe utonile. V kratkem je videl, da je pajek požrl 9 glavačev in malo žabo. Kadar je pajek lačen, gre na lov. Upa se celo na kače. V neki kleti je bila najdena kača, ki je bila vsa obvita od pajčevine. Pajek je imel telo veliko, ko oreh. Kača je bila še živa in je imela vso glavo zavito v pajčevino. Tudi njen rep js bil zamotan v pajčevino. Enako so našli tudi miš kot žrtev pajka, ki jo je najbrže zavil v pajčevino, ko je spala. Pajčevina, ki je spletena iz tenkih, močnih in brezbarvnih vlaken je tako prožna in trpežna, da jo uporabljajo tudi ljudje. Papuanci.na Novi Gvineji se poslužujejo pajčevine pri lovu rib. Pajki, ki tu žive, predejo velike pajčevine s premerom 6 do 7 čevljev, v katere love majhne tiče, kakor naši pajki muhe in mu-šice. Papuanec gre v gozd, kjer je mnogo pajkov in zasadi dolgo bambusovo palico, ki ima na koncu kljuko. Ta kljuka je silno primerna za tkanje pajčevine in pajki gredo tudi takoj na posel. Ko je pajek mrežo napredel, iztrga papuanec palico in gre s paj-kovim sitom lovit ribe. Prednost tega sita je v tem, da Hiša naprodaj za dve družini, 10 sob, dva kopališča. Vprašajte lastnika na 14929 Sylvia Ave. Tel .Eddy 7440-J._(90) $800 gotovine ali lot za prvo odplačilo se vzame za dve-družinsko hišo, 10 sob, 2 kopališča, cena $6700. Naprodaj je tudi Rickenbacker avtomobil v dobrem stanju ža $250. Lastnik stanuje na 3685 E. 49th St. (zadaj) off Broadway. (89) Naprodaj je grocerija in konfekcijska trgovina. Jako poceni. 6714 St. Clair Ave. (89) Pozor, rojaki! Prav prijazno posestvo je naprodaj v strarem kraju z vsem gospodarskim poslopjem, v vasi Klečet pri Žužemberku. Za ceno in podrobnosti se obrnite pismeno ali ustmeno na 1193 E. 61st St., Cleveland, O. (89) BRAZIS BROS. FINE OBLEKE IN VRHNJE SUKNJE PO $14.50 6905-07 Superior Ave. (x) ZA ORODJE Plumberske potrebščine, peči, steklo barve, avtomobilske potrebščine, za vse to se gotovo vedno obrnite na Zavasky 6011-6013 St. Clair Ave. kjer boste vedno pošteno postreženl po jako nizkih cenah (m) Naznanilo. Podpisana naznanjam, da sem sod-nijsko ločena od Josip Škerjanca ter nisem odgovorna in plačnica, če napravi kake dolgove. Moje sedanje ime je Rosie Opič, 988 E. 67th St. (90) Vse večje tajne in zato tudi vse večje možnosti za velika odkritja nego na severnem tečaju se skrivajo človeštvu na skrajnem jugu — v antarktičnih predelih. Tu so velike celine, katerih meje še niso znane. Tu je 4000m visoki ognjenik Erebus, ki blju-je svoj dim v polarno ozračje. Tu je orjaška 30 do 80 metrov visoka ledena stena — zid, ki obmejuje več stotisoč kvadratnih kilometrov razsežno ledno ploščo, ki se širi od vznožja ognjenika preko Rosovega morja proti vzhodu. V začetku 20. stoletja so skušali junaški možje: Scott, Shackleton, Amundsen in Filchner s svojimi ekspedici-jami prodreti v tajne južnega tečaja; njihova pot je zaznamovana z grobovi. Prav sedaj si prizadevata Američana Wilkins in Byrd, da odkrijeta nove pokrajine in določita njihove meje in ves izobraženi svet z zanimanjem pričakuje njunih uspehov. Visoko dvigajoča se antarktična celina, ki jo oklepa morski prstan Pacifiškega Atlantskega in Indijskega oceana, kaže vso veličastnost belega molka, oblast orjaških ledenih mas mnogo bolj nego sevrni tečaj. Profesor Mei-nardus na gottinški univerzi je enkrat izračunal, da bi antarktično ledovje zadostovalo, da bi z njim prekril celo zemljo 40 metrov visoko; če bi se to ledovje stajalo, bi se vsa svetovna morja zvišala za 20 m. V tej deželi leži tečaj skrajnega mraza na zemlji, točka najnižjih termperatur; Scott je ugotovil nad 60 stopinj mraza. Preko teh ledenih puščav divjajo viharji /. brzino do 200 kilometrov na uro. Ledena gorovja, kadeči se ognjeniki, najnižje temperature in iznenada nastopajoči siloviti viharji — to je slika, ki jo nudi antarktis — južno-tečajno ozemlje. In vendar tu ni moglo biti vedno tako. Premogovi skladi, ki so jih odkrili, pričajo, da je raslo tu nekoč vedno zeleno rastlinje; okamenine kažejo neznane živali. Danes najdemo le tod in tam lišaje in mahove, a niti ene cvetoče rastline. Sesalcev, ki jih ima sever v izobilju; jelene, medvede i. dr. — antarktični predeli ne poznajo. Oživljajo jih le pingvini, tjulni in kiti. V antarktičnih vodah so korenine ve-| likih morskih tokov, katerih mrzle roke segajo do ekvatorja; v antarktičnem ozračju | leže vremenske skrivnosti, Fant, ki ga vidite na sliki, je sin Mr. in Mrs. Ellerich iz E1 Paso, Texas. Visok je 7 čevljev, in je drugi največji "možak" na svetu, dasi je star šele 23 let. Poleg njega vidite očeta in mater, katerima je pač dana težka naloga "naklestiti" svojega sina, kadar je poreden. Časopisna poročila pa sicer trdijo, da je "fant" skrajno priden. katerih razrešitev bi bila za vremenoslovje največjega pomena. -o- RAZNE VESTI. Kralj suženj svojega zdravnika. Od začetka zadnje bolezni angleškega kralja je njegov prvi zdravnik lord Dawson prevzel vso odgovornost za zdravljenje. Razume se, da je moral imeti neomejeno avtoriteto in absolutno kontrolo nad življenjem bolnika. Službujoči zdravniki so natanko izvrševali naredbe lorda Daw-sona. Ves dan je bil za angleškega kralja natanko razdeljen in pri tej razdelitvi ni bila brez pristanka Dawsona dovoljena nobena sprememba. V Londonu so se ljudje čudili, kako redko so kraljevi sinovi obiskali svojega očeta. Morali so vedno imeti dovoljenje Dawsona in ta je obiske le redko dovolil. Kar se tiče prehrane, so bili predpisi Dawsona silno strogi. Zdravnik še danes sestavlja jedilni list za kralja in če si kralj zaželi kako drugo jed, ostane vedno samo pri želji. Dokler lord Dawson ne bo prepričan, da je kralj popolnoma ozdravel in da je njegovo zdravstveno stanje normalno, ako bo zopet lahko prevzel svoje vladarske dolžnosti, bo moral kralj trpeti režim lorda Dawsona. moške, ure za ženstvo? Za-j kaj se dopušča mladina v javna kopališča, da pase ra-dovdenost nad odraslimi, do skrajne meje razgaljenimi osebami!? Naj se zganejo vsaj oni, ki so v prvi vrsti odgovorni! V SPOMIN prve obletnice smrti našega nadvse ljubljenega moža in očeta, ki se je preselil v večnost 29. julija 1928. Joseph Zaje Že je poteklo eno leto, kar si nas zapustil, predragi naš dobri oče in ljubljeni soprog. Mi te imamo še vedno v živem in blagem spominu in te ne bomo nikdar pozabili, ker si nam bil tako ljub in drag. Vedno se te bomo spominjali v goreči molitvi; tako tudi ti tam pri Bogu prosi za nas, da bi se zopet enkrat vsi skupaj združili onkraj groba. Priporočamo ga v pobožno molitev in bodi mu ohranjen blag spomin. Žalujoči ostali: JOSEPHINE ZA J C, soproga, JOSEPH, sin, JOSEPHINE SYLVIA, hčere. V MALI OGLASI j Obiskovalcem stare domovine se priporoča dobro poznani Clevelandcan, Joe Komidar, gostilničar v Vodmatu, Glavna cesta, 16, pri Ljubljani. Če se hoče do mene, se v Ljubljani pred glavnim kolo- j dvorom vsede 'na tramvaj in pelje ž njim do konca, kjer se ustavi in obrne nazaj. Tam je pa moja gostilna. (89) Naprodaj je grocerija in candy store, se proda tudi s hišo vred, ki ima 7 sob in dve ga-j raži. Dela jako dober promet. Proda se samo trgovina ali vse skupaj. Zamenja se tudi za hišo za eno ali dve družini. Vpraša se na 1466 E. 66th St. Tel. FLorida 0049-W. (89) Piknik! Piknik! | na Pintarjevih farmah, dne 4. avgusta priredi dr. St.. Clair Grove; št. 98 W. C. Godba: Johnny Grebenca. Pripravljeno bo vse najboljše za zabavo in užitek. (90) Poskusite Maytight plate $20 Redna cena $35.00 Krone "Bridge" Polnenje I 22 k zlato, ta C C j tako nizko ko nizko kot kot ............ DR. V. K. MAY - dentist Tel. Randolph 3599 Vse delo garantirano Prinesite ta oglas. $5 zob po $1.00 vogal 64. ceste in St. Clair Ave. Kultura golote. V Budimpešti je mestni glavar vsem policijskim organom dal strogo naredbo, naj skrbe, da se preprečijo po iz-letnih točkah zunaj Budimpešte nerednosti ob solnčnih icopelih. Prepovedano je sclnčenje v samih kopalnih hlačicah. — Po italijanskih kopališčih veljajo sedaj sledeči predpisi: Kopalni kostumi morajo biti tako prikrojeni, da telo res pokrivajo, da imajo tudi moški pokrito oprsje, in da ženske ne nosi-I jo pretesne in preveč izrezane trikojne obleke. Izven I kopališča (n. pr. v kopaliških restavrantih) je prepovedano hoditi v kopalni obleki . . . Radi bi slišali o takih predpisih tudi za naša kopališča v mestu in zunaj, kjer se zbira i kopanja željno občinstvo. /Koliko tožba smo že čuli, pa i se nihče ne zgane. Zakaj se | ne določijo poldnevi, ure za Hiša naprodaj 8 sob in tri zidane garaže. Hiša ima vse moderne naprave. Cena je $7500. 1050 E. 78th St. (90) $3700 hiša 4 sobe, klet pod vso hišo, fur-nez, avtomatični grelec za vodo, garaža, kopališče, plin, lot 37K>xlOO. Prva vknjižba $2500. Takoj je potreba $1200, drugo po $25 mesečno. Hiša se nahaja blizu E. 185th St. v bližini La Salle gledišča. Vprašajte 830 E. I85th St. ali pokličite po telefonu: Kenmore 3425. Nobene zamenjave. Išče se agente za to prodajo. _(90) Išče se priletno žensko za hišna opravila za na farmi, da bi bila za gospodinjo. Vprašajte pri Mr. Strojin, R. F. D. 3, Box 116, Geneva, Ohio. (901 Pet sob se da v najem, zgorej. Rent $21.00 na mesec. Ključ dobite v restavrantu na vogalu. 4907 St. Clair Ave. aH Ken-more 1894-W. (89) Proda se hiša v Collinwoodu za dve družini, 10 sob. V bližini slovenske cerkve in šole. Zamenja se tudi za malo hišo. Poizve se v Slov. Zadrugi, 667 E. 152d St. 94 [SAM V6IVE THE /LITTLE LADY AN1 ME lA DRINK O'VOUPx BESTSELLER TV V Isce Ze 21 let zalaga Double Eagle Bottling Co. našo slovensko publiko z hladnimi, svežimi in okusnimi mehkimi pijačami. Double Eagle Bottling produkt pa je prodrl tudi med druge narode, in danes je ta pijača poznana povsod kot najboljša, najčistejša in najbolj okusna, kar kažejo tudi rekordi zdravstvenih organov in urada "Pure Food". Kamorkoli pridete, lahko dobite Double Eagle Bottling pijačo. Zato pa zahtevajte vedno in povsod našo pijačo, in bodite prepričani, da pijete najboljše izmed najboljšega. Vsi najraje pijo Double Eagle pijače, ker vedo, kaj pijejo in so čiste, sveže in okrepčujoče. MED NAJBOLJŠIMI PIJAČAMI IN ZELO PO-POLAREN JE NAŠ PRISTNI DOUBLE EAGLE GINGER BEER KI JE EDEN NAŠIH LASTNIH IZDELKOV. POKUSITE GA! DOUBLE EAGLE BOTTLING GO. 6517 ST. CLAIR AVE. CLVELAND, OHIO RAndolph 4629 JOHN POTOKAR, lastnik. se dekle za hišna opravila. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. 90 Detroit! Kdor ima kako stvar za prepeljati v! Detroit ali kaj dobiti iz Detroita, ima sedaj lepo priliko, da to stori, ker odidem z velikim trukom of Detroit. Naznaniti mi morate najkasneje do 29. julija. J. Oblak 1161 E. Gist St. Tel. Rand. 3730. MllltUUIIIlUIIIIIIIIIIIIIIHIIIUtUlllllllllinillUlttllllllllHIIMHIUIIIIUIIHinHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIlllllllllUIIIIIIIII MICHAEL S. CERREZIN HRVATSKO-SLOVENSKI ODVETNIK 1002-04-06 New Engineers Natiohal Bank Bldg. Tel. Main 3015 X ujooud^Vt fool VOU MAMA-— X OJAS ALMOST "P Tfc> "THAT AOJPOU scoen- tJELL-V Voo .rfp v MADE! flK Napisal Aleksander Dumas (Poslovenil J. H-n.) — Gospod pi. Vallon, ki ga vidite tu, je bogat, ima štiri deset tisoč lir rente in se vsled tega ne briga za denar; ne govorim torej zanj, temvef zase. — Dalje, gospod? .— No, jaz nisem bogat; za Gaskonca to ni nikaka sra mota, gospod; noben Gasko nec ni bogat, in Henrik IV, slavnega spomina, ki je bi kralj Gaskoncev, kakor je Nj. Veličanstvo Filip IV. kralj vseh Špancev, ni ime nikdar krajcarja v žepu. — Končajte, gospod, pravi Mordaunt; že vidim, kam merite, in če vas zadržuje to kar jaz mislim, se bo dala ta težkoča odpraviti. — Ah, saj sem vedel, da ste duhovit dečko, pravi d'Artag nan. Torej stvar, je taka; čujte, kje me čevelj žuli, ka kor pravimo mi Francozi; jaz sem samo častnik, nič druge ga; samo to imam, kar mi prinese moj meč, to se pravi, več batin nego bankovcev. Ko sem torej danes zjutraj prije dva Francoza, ki sta se m: zdela visokega rodu, dva viteza reda "podveze," sem si mislil: Moja sreča je gotova. Dva viteza, pravim, zakaj gospod pl. Vallon je bogal ter mi v takih slučajih vselei odstopi svoje ujetnike. D'Artagnanova zgovornosi in prostodušnost je Mor-daunta vsega zmešala; nasmehnil se je ljubeznivo, ka kor človek, ki razume pra\ dobro take razloge, ter odgovoril uljudno: — Takoj dobim podpisane povelje, gospod, in s tem poveljem dva tisoč pištol; toda dovolite mi, gospod, da odve-dem ta dva človeka takoj -seboj. — Ne, pravi dArtagnan kaj vam stori pol ure zamude? Jaz sem vojak, navajer na red, gospod; vredimo to rej te stvari po pravilih, ka kor se imajo vršiti. — Toda lahko bi vas prisilil, gospod, nadaljuje Mor daunt; tu jaz ukazujem. — A, gospod, pravi dArtagnan ter se ljubeznivo nasmehne, vidi se vam, da ne poznate še gospoda pl. Vallo-na in mene, dasi imava čast. potovati v vaši družbi. Midva sva plemiča, in kot taka sva zmožna pobiti vas in va ših osem mož. Za Boga, gos pod Mordaunt! ne bodite trmasti, zakaj če se kdo upira, se upiram'tudi jaz, in moja trma postane tedaj divja, in ta gospod, nadaljuje d'Artagnan ter se ozre v Porthosa, je v tem slučaju še veliko bolj tr mast in bolj divji nego jaz: poleg tega naju je poslal kardinal Mazarin, ki zastopa francoskega kralja; iz tega slddi, da zastopava midva v tem trenutku kralja in kardi nala, in vsled tega sva kot poslanca nedotakljiva, kar bo Olivier Cromwell gotovo prav dobro razumel, ker je pač brezdvomno ravno tako velik politik kakor je velik general. Prosite ga torej pi smenega povelja; saj vas to nič ne stane, dragi gospod Mordaunt! — Da, pismeno povelje, pravi Porthos, ki je začel ra zumeti d'Artagnanovo name ro; pismeno povelje, samo to hočeva imeti, nič drugega. Dasi je Mordaunta silno mikalo, da bi se zatekel k sili, je vendar prav dobro iz-previdel, da so d'Artagnanovi razlogi pravi-; imponiral mu je tudi dArtagnanov dober glas, in kar je bil izvršil zjutraj v njegovi navzočnosti, je še povečalo njegov ugled; pomislil je nekoliko. Sicer pa so mu bili popolnoma neznani odnošaji globokega prijateljstva, ki so vezali štiri Francoze, in vsi njegovi pomisleki so izginili, ko je videl, ia je odkupnina edini razlog 1'Artagnanovega vedenja, in ta razlog se mu je zdel čisto upravičen. Sklenil je torej, da pojde skat ne le pisano povelje, temveč tudi dva tisoč pištol, ker je tudi sam toliko ceni ujetnika. Zajahal je torej zopet konja, opozoril seržanta, naj dobro straži, se obrnil ter izgi nil, odkoder je bil prišel, — Prav, si misli d'Artagnan, četrt ure rabi do šotora, oetrt ure nazaj, to je več, ne- 30 potrebujemo; nato se obrne k Porthosu ter nadaljuje, ne da bi se njegov obraz niti najmanj izpremenil, tako da so morali msiliti oni, ki so ga opazovali, da nadaljuje prejšnji pogovor: — Prijatelj Porthos, mu pravi ter ga pogleda narav nost v obraz, poslušajte dobro: . . . Prvič, ne povejte najinima prijateljema niti besede o tem, kar ste ravnokar slišali ;ni treba, da bi vedela, kako uslugo jima storiva. — Prav, pravi Porthos, razumem. — Pojdite v hlev, tam dobite Mousquetona; osedlajta konje, vtaknita jim pištole za sedlo, nato jih pripeljita v to-le ulico tu spodaj, tako da ih bo treba samo zajahati; vse drugo je moja skrb. Porthos se ni niti najmanj obotavljal; ubogal je z onim nadnaravnim zaupanjem, ki ga je imel do prijatelja. — Grem, pravi d'Artag-nanu; samo to vas vprašam, če pojdem kaj v sobo, kjer sta ta dva gospoda. — Ne, ni potreba. — Prav, bodite tako ljubeznivi in vzemite mojo mošnjo, ki sem jo pustil na kaminu. — Bodite le brez skrbi! Porthos odide mirnih korakov proti hlevu mimo voja-