JPoštarina plačana. Štev, 9. ¥ ljubljeni, v petek dne 3. marca 1922. stav. on« 3*50i Leto V. Oglasi: £a 1 mm X 80 iiiserainega stolpiča mali Din 0-20, wadni D 0*30, poslano, posmrtaice 2. reklame D 0*50-Večkratne objave popsst. izhaja vsak petek. Upravničtvo ,,Boiacvine'! v LJubljani, Preae nova ul.54. Uredništvo „Domovine", Miklošičeva o. 18, TeL 72. Naročnina: Mesečno Din 1*—, četrtletno Din 3*—, letno D1d O*—, oeloletno Din 12.—. Treba le Be polten® potšpati za mošnliček! V naših vaseh, trgih in mestih bi lahko bilo mnogo lepše življenje, ko bi ne bili med dobre in miroljubne ljudi posejani zdražbarji in hujskači. Koliko besedi, koliko prerekanj, koliko tožb nastane samo zaradi hudobnih jezikov. Zdražbarji so prava šiba božja za vsako vas, posebno pa za sosede. Namesto, da bi tak človek gledal, kako bo imel svojo hišo in gospodarstvo v redu ter posvečal vso brigo otrokom, ženi, njivam, travnikom, gozdu, živini in drugim svojim stvarem, namesto da bi, kakor pravimo, pometal najpreje pred svojim pragom, se vtika raje v zadeve drugih, zanaša prepir v tujjo družino in provzroča samo nezadovoljstvo. Zdražbarjev se vse boji, zlasti če je v njih velika hudobija in hinavščina. Tako je tudi z zdražbarji v politiki Kako lepo bi bilo, ko bi se ljudie med seboj pametno in mirno pomenili o političnih in gospodarski/h stvareh. Beseda najbolj pa-mestnega moža bi morala vselej in powsod obveljati. Na žalost pa vi-dirmo, da izhaja zdražbarstvo ravno od tamkaj, od koder bi se moral kakor balzam pretakati glas miiru in ljubezni do bližnjega. V me:stih itnamo naše iarovže. W 98 slučajih od 100 lahko reče-ho), da prihaja vsa hudobija na de-želii med ljudstvo naravnost ali po •viinkih iz iarovža. Kakor povsod, so tudi med duhovščino častne izjeme, četudi so danes te že bele vrane, vendar se ne da tajiti, da imai farovška gospoda 24 ur na dan čas.a za samo premišljevanje, kako bi se med ljudstvom napravile zdr ažbe, ki so najboljše sredstvo za iarovško komando. Zdaj se zanaša po hišah na ta ali oni način «Lažiljub», zdaj se podpihuje enega proti drugemu. V sovraštvo in podivjanost se ne zadajo toliko starejši možje, ki imajo navadno venidarle še nekaj samostojnosti in preudarnosti v sebi, kot ženske in mladina. Na vse mogoče limance lovi danes farovška gospoda mlade kaline. Najbolj žalostno pri vsej stvari je to, da farovška gospoda ponekod z zaničevanjem in s satanskim sovraštvom, z lažmi in obrekovanjem nastopa celo proti svoji lastni državi, da ne govorimo o vladi. In kako naj ima ljudstvo potem sploh še kako zaupanje, ako se mu na hudoben način jemlje vera v vse dobro in pošteno? Duhovščina, ki širi danes med narodom katoliški komunizem in boljševizem, je v ostalem najbolj svoj grobokop. Človek, ki nima re-špekta do države in do vlade, tudi nima ali pa vsaj dolgo ne bo imel poslušnih ušes za duhovščino. V slučaju divjaštva bi tudi farovži ne ostali celi, ker tamkaj se še vedno zbira več kot preveč bogastva. Tudi na Ruskem je bilo tako, da so se komunisti lotili cerkvene gospode. Nešteti farovži v Sloveniji z večjimi ali manjšimi posestvi so vsi skupaj bili opravljeni z žulji ljudstva. Ljudstvo bi moralo po vsej pravici s tem premoženjem telin po gnoju, hodi črna gospoda po farovškem svetu. Noben faran še misliti ne sme na to, da je on razpolagati. In kako je? Kakor pe-pravzaprav sogospodar farovža, a da je farovška gospoda le služabnik njegov. Klerikalci imajo vedno in povsod na jeziku socializem, razumejo ga pa le tako, da se njim dobro godi na svetu, ljudstvo naj čaka na boljše čase v nebesih. Ako bomo hoteli, da postanejo zdražbarji bolj ponižni in v svojih hujskarijah bolj zmerni, se bo moralo vse, kar noče pod komando črne gospode, skupaj vzeti, da se združeno upre njihovemu naskoku. V ta namen bo treba farovško gospodo prav pošteno potipati za mošnjiček. Ako se bo ljudstvo začelo zavedati, da je ono postavilo farovž, da je ono v resnici gospodar njegov, potem šele se bo začel farovški gospod zavedati svojih majhnih pravic in svojih velikih dolžnosti. Zdražbarji in hujskači bodo potem kmalu izginili iz farovža. bližnjo gostilno, kjer se začne zverinsko pitje, petje in vpitje, nazadnje pa navadno divjaški pretep in celo vlačuganje. Pa kaj zato, saj imajo odpustke! Prerod je torej silno potreben. Način pa, kakor se je propaganda v tej važni zadevi začela, je prava spa-ka in zasmehovanje blage misli. Ravno duhovniki, katerih si na deželi brez rdečih nosov skoraj misliti ne moremo, se trudijo zasukati stvar tako, da bi bila samo njihovi mavhi v prid in napade vodijo na ubogo učiteljsko ter mu očitajo pijančevanje, dasi dobro vedo, kako težko preživlja učitelj svojo družino v sedanji draginji in je vesel, če zasluži za kruh svojim otrokom. Klerikalci torej našega ljudstva ne bodo nikdar prerodih, ker dajejo preslab vzgled in ker ga v teku dolgega časa, kar so ga imeli popolnoma v rokah, niso poboljšali, samo poneumnili in pokvarili so ga. Zanje bo prišla doba, ko sploh nikdo ne bo puslušal njihove socialne in gospodarske modrosti. Največji dobrotnik Jugoslavije pa bi bil tisti minister, ki bi izdal prepoved točenja alkoholnih piiač. Prvi so slabe posledice alkohola na ljud>-stvo uvideli praktični Amerikanci in izdali prohibicijo1, to je prepoved točenja alkoholnih pijač, tembolj bi bila potrebna prohibicija nam, ki smo gospodarsko neprimerno slabši. nadzorovanje nad denarnimi zavodi in menjalnicami, ki so prodale dotič-ne devize in valute. Ta naredba velja tudi za devize. Za prerod naroda R(es je, naš slovenski narod se mora {popolnoma prerodih, ako noče izgimiti brez sledu v viharnem gospodarskem valovanju današnjih in prihtodnjih dni. V to je neobhodno potrcebno, da izgineta in se iztrebita iz mašega ljudstva njegovi dve največji in najpogubnejši napaki: 1.) od Nemicev mu vcepljeno pijančevanje in 2.) o>d rimskih duhovnikov mu vcepljena i praznoverna udanost do zuna-Hfih cerkvenih obredov, ki s pravo Kristtusovo vero ljubezni do bližnjega rmimajo nobene bistvene zveze. Doklder bo naše ljudstvo zapravljalo adravvje in denar po gostilnah, trosilo zidati čas in denar po božjih potih zasipalo duhovnike z denarjem za maše, pogrebe, krste, sveče, žegne itd., se udajalo najneumnejšemu praznoverju in slepo ubogalo tudi najhudobnejšega takozvanega božjega namestnika, tako dolgo je vsaka socialna reforma in zboljšanje obupnih razmer nemogoča. V kako ozki zvezi sta pijančevanje in klerikalizem, se vidi že iz tega, da se nikjer in nikdar ne pije tako po živinsko, kakor na takozvanih cerkvenih shodih. Tam poslušajo naši ljudje po več maš, napolnijo med bedastim cingljanjem zvonikov vse duhovnikove bisage, prejmejo zato vse mogoče odpustke, o katerih pa Bog ničesar ne ve, potem hajdi v Velno za potnike Finančno ministrstvo je izdalo na-redbo, iz katere posnemamo sledeče: Da se tuje valute (tuj denar) morejo prodajati samo onim potnikom, ki svojo potrebo dokažejo s potnim listom, ki je opremljen z vsemi vizumi onih držav, v katere potujejo in katerih valute želijo kupiti. Vsak prodajalec bo moral dotično prodajo valute zabeležiti v potni list tako, da poleg vsote prodane valute označi tudi datum, kdaj se je prodaja izvršila, kakor tudi svoj podpis in pečat tvrdke. Brez vidiranega potnega lista se ne sme nikomur prodajati valuta v vrednosti preko 500 franc. frankov. Da se ne bi zgodil slučaj, da vzame kdo dva ali več potnih listov in na vse potne liste kupi valute, je na-prošeno ministrstvo notranjih del, da v tem smislu izda potrebno naredbo. Prodaja valut do 500 francoskih frankov se more vršiti tudi ostalim osebam samo na podlagi legitimacije, na kateri je treba označiti to prodajo. Policijske oblasti bodo nadzorovale, da ne bo mogel nihče dobiti več takšnih izkazil. Poleg carinskih oblasti pri prehodu iz države bodo vršili posebni nad-zorovalni nameščenci s pooblastilom generalnega inšpektorata financ nadzorovanje, če so vsem potnikom zabeležene vsote valut in deviz v potnih listih, in s pomočjo podatkov iz istih bo vršil Generalni inšpektorat Pošifiini pregled Na seji Narodne skupščine dne 27. februarja je zahteval minister pravde izročitev Stjepana Radiča sodišču, da se bo postopalo proti njemu kot veleizdajalcu. Stjepan Radič, ki je vodja gibanja za osnovanje posebne hrvatske republike, ne zasluži, da se z njim drugače postopa. On in poslanci njegove stranke niso upravičeni, da kritizirajo danes nerednosti v naši državi in da pod pretvezo, da je v Jugoslaviji Hrvatom nemogoče živeti, hočejo osnovati lastno državo, ker niso šli v zakonodajno skupščino in niti enkrat niso resno poskušali, doseči sporazum s Srbi. O priliki kraljeve zaroke v Bukarešti so se vršili razgovori med vodilnimi državniki Jugoslavije in Rumunije ter zastopnikoma Poljske in Češkoslovaške glede vstopa Poljske v Malo antanto. Kakor poročajo, je pridruženje Poljske državam Male antante že bližje uresničenju. Če bi se pridružila Poljska Mali antanti, bi postala Mala antanta precejšnja sila, saj bi štelo prebivalstvo teh držav okoli 70 milijonov. Kakor poročajo iz Beograda, se je začela v Bratislavi konferenca Male antante. Našo državo zastopa zunanji minister dr. Ninčič, ki se je odpeljal v Bratislavo s češkoslovaškim poslanikom na našem dvoru g. Kalino. V Italiji je trajala dolgo časa vladna kriza, kar je znamenje, da tudi v Italiji ni vse v najlepšem redu. Šele po dolgem času se je mogla sestaviti nova italijanska vlada pod de Facto. V novi vladi ni socialistov in ne fašistov. Kakšna bo nova vlada napram naši državi, ni težko uganiti. Naj bo na vladi v Italiji ta ali oni, vsakdo je sovražnik Jugoslavije. Italija ima še nekaj ozemlja zasedenega, ki pripada po rapallski pogodbi nam. Ako bo nova vlada pošte-nejša, se bo držala pogodbe in nam čimprej izročila naše ozemlje. Od te zahteve mi sploh ne smemo pe-pustiti. Vsled dolgo trajajoče italijanske vladne krize je postalo Italiji nemogoče, da bi se držala datuma otvoritve genovske konference, ki naj bi se vršila 8. marca. Zato se je italijanska vlada odločila, sp®-ročiti vsem v Genovo povabljenim državam, da želi Italija kratke odgoditve genovske konference. Obenem bo italijanska vlada stopila v stik z drugimi državami, da se določi dan, kdaj se naj konferenca vrši. Med vsemi državami se najbolj zanima za genovsko konferenco Rusija. Saj bo- boljševiška Rusija to pot prvič razpravljala o svetovnih vprašanjih poleg svojih nasprotnih držav. Vendar gleda sovjetska vlada z nezaupnostjo na države in se boji, da se bodo delale zastopnikom Rusije zapreke za genovsko konferenco, ko bodo potovali skozi j star 98 let. Možu se menda vse življenje ni posebno dobro godilo. Imel je poleg tega še levo roko pohabljeno, zvite prste. Vendar je do lanskega leta še pletel rete brez očal in pri vsej duševni sposobnosti. Pil v svojem življenju ni veliko, zato taka starost. — Pretekli torek, dne 21. februarja, je v Brložniku, vas Bočna, občina Trata, ubila mlatilnica okrog 60 let starega gospodarja Franca Dolenca. Prišel je preblizu, zagrabilo ga je in udarilo tako nesrečno na vrat, da je na mestu obležal mrtev. Pokojnik je bil pristaš SLS. N. v m. p.! — Na naši meji še vedno ni prenehal konterbant-tihotapstvo. Nekateri ljudje so res drzni. Seveda plača to drz- razne države. Ljudski komisar za j nost marsikdo drago, celo s svojim zunanje zadeve, Cičerin, zahteva življenjem. Tako je bil še prejšnji te- zato od Italije, da zagotovi ruskim zastopnikom potovalno varnost. Bučka pri Raki. Pred letom je bil na Raki pri Krškem ustanovljen Sokol, kateremu so njegovi nasprotniki že ob rojstvu prorokovali smrt. To društvo, ki je še odsek krškega Sokola, pa se s svojimi 98 člani tako lepo razvija, da postane že v prihod-nih tednih samostojno društvo, a dobilo je že svoj pododsek na Bučki. Dne 19. februarja se je namreč vršil ustanovni občni zbor pododseka Sokola na Bučki navzočnosti nadvse častnega števila za Sokola srčno navdušenih mladeničev in mož. Že danes šteje društvo, ki je komaj ustanovljeno, 68 bratov in sester, in smemo pričakovati, da se bo to število še znatno zvišalo. Z veliko pazljivostjo in odobravanjem so društveniki sledili lepemu in navduševalnemu govoru brata podstaroste, Janka Goloba, nadučitelja z Rake, ki je vkljub jako neugodnemu vremenu posetil v družbi raškili Sokolov ta zbor in podal novim članom potrebnih navodil in nasvetov. Zbor je soglasno izvolil za bučkanskega podstarosto brata župana, Pungeršiča. — Bratje in sestre, sovražnikov imamo mnogo na desni in levi, a ne glejmo ne na desno, ne na levo, ampak pojdimo neustrašeno naprej po jasno začrtani poti! — Tudi v sosednjem Škocjanu den tak drznež kaznovan s tako kaznijo, ker ni obstal na klic. Straža je ustrelila in mu prestrelila glavo. Nekaterim je tihotapstvo kar prešlo v meso in kri. Veliko je temu krivo to, da ima italijanska lira tako visoko vrednost pri nas. Z gospodarsko ureditvijo, z znižanjem neznosne draginje, ki se ob mejnih krajih tako bridko občuti kot v mestih, in pa s povišanjem vrednosti našega denarja bo vsaj deloma prenehalo tihotapstvo. Planina pri Rakeku. Pri nas v Planini je zopet nekaj oživelo in to seveda samo v Spodnji Planini. Ziher-lov Drejče se grozno veseli in mane z rokami, ker mu gre baje vse po sreči, kar prične. Sedaj ima s svoji hiši gostilno, trafiko in županstvo, v nasprotni hiši pa je pošta. Mož namerava še živinski sejmski prostor spraviti doli s trga zadaj za hišo, iz dati. Njih borna hiša stoji na samem in tisto noč so slučajno prišli k Drašlerjevim, ki so čuli pozno v noč, tihotapci. Stari Drašler jim je takoj potožil svojo nesrečo in jim rekel, da ima na prodaj mnogo klobas. Tihotapci so opomnili, da jih naj nese močni in brhki sin Anton z njim,i čez mejo, kjer bo skupil zanje drage lire. In res, šel je z njimi ter se vrnil z lirami. To ga je navdalo s pogumom, šel je drugič srečno, šel je tretjič čez mejo s tobakom, a to pet je imel mladi tihotapec smolo. Ko je hotel čez mejo, ga je opazil graničar in ko je hotel pobegniti, ga je zadela iz graničarjeve puške krogla v desno nogo. V temi so vojaki ranjenca zgrešili. Celo noč je mladi Drašler prezebal in šele zjutraj se mu je posrečilo priplaziti se do hiše nekega kmeta, ki mu je pomagal do donia, kjer so ga takoj naložili na voz in odpeljali v ljubljansko bolnico. ItmetšJskš glasnik GLAVNI STEBER NAŠEGA KMETIJSTVA. Glavni steber našega kmetijstva je živinoreja. Tako se navadno sliši. V naših razmerah daje živinoreja glavne dohodke in je glavna panoga našega kmetijstva. Razmere, ki jih pravkar doživljamo, nam pa kažejo, da je pravzaprav krma tisti činitelj, na katerega se opira vse naše kmetijstvo in po katerem se dejansko obrača ves vspeh gospodarstva po naši živinorejski deželi. In tako je tudi! Krma je tista temeljna podlaga, na katero je zgrajena vsa naša živinoreja in na katero se i opira tudi vse naše poljedelstvo. Če ! ni krme, tudi živinoreje ne more biti, niti poljedelstva. Zaradi tega lahko trdimo, da je za napredek naše kmetije važno pred vsem zadostno pridelovanje krme. Čim bolje bo naše gospodarstvo preskrbljeno s potrebno krmo, več vspeha bomo dosegli pri živinoreji in tudi pri poljedelstvu, ker bodo v tem slučaju večje množine gnoja na razpolago. Iz tega vzroka moramo za pridelo napraviti shrambo za orodje gasilne ga društva, tako da ne ostane v Zg. Planini nič. Prav mu je seveda prišel tudi polom gerenta g. Urbasa, ker ta ni bil pri deputaciji županov, ki so šli v Beograd zaradi izpraznitve naše zemlje s strani Italije. Gospod župan P. iz Rakeka ga je prišel osebno vabit, da naj gre z njimi. Zakaj ni šel, je čudno. Ljudje ugibljejo razno. Gotovo bo pa imelo to slabe posledice in mogoče tudi krizo županskega «sto!čka». Ziherlov Drejče je za vse slučaje pripravljen, ker ima sedaj žu- sy«^ga^veHkega praznega hleva pa vanje potrebne- krme pred vsem skr- ..........'...............'.......' ~ beti! Po naših živinorejskih krajih je to vprašanje najbolj važno! V tem pogledu se mora naše gospodarstvo še izdatno popolmiti. Treba je, da I pridelujemo dosti krme in da z njo ' bolje gospodarimo. Na vsak način moramo priti tako daleč, da preneha se napredni fantje in dekleta navdu šujejo za Sokola in morda je tisti čas i panstvo v hiši in tudi več izkušenj, že prav blizu, ko jih pozdravimo vse j ker ima vedno čas in priliko biti v združene v novem sokolskem dru- občinski pisarni. Njegov tekmec, go- štvu. Kot za stavo se ustanavljajo po Dolenjskem sokolska društva, ki oznanjajo neizprosen boj tiranom duševne svobode in vsega napredka. Bratje, podajmo bratom roke, sestre se klanjajo sestram, drug drugega navdušujejo za sveto sokolsko idejo. Dan naše zmage pomeni poraz naših nasprotnikov, in ta dan se bliža z brzimi koraki. Zatorej bratje in sestre pogumno k vztrajnemu delu do popolne naše zmage. — Zdravo! * Poljanska dolina. V nedeljo, dne 5. marca, bo imel vrtnarski nadzornik g. Fr. Črnagoj v dolini predavanje o sadjereji. Gospod predavatelj je na tem polju, kakor tudi v drugih kmetijskih strokah strokovnjak. Predavanje se vrši zjutraj v Poljanah, popoldne ob 3. uri pa v Gornji vasi v Sokolskem domu. Vsi, ki vam je napredek kmetijstva, bodisi v tej ali v drugi stroki, na srcu, se predavanja zanesljivo udeležite! Ne samo veselice in zabave, tudi za gospodarstvo važna kmetijska vprašanja! Brez napredka v gospodarstvu odpadejo tudi počasi veselice in zabave, ki so sicer po trudnem in težkem delu včasih potrebne za razvedrilo. Ne pozabite priti v nedeljo! —- Pred dobrim tednom je umrl v Hotovljah pri Poljanah najstarejši človek ne le v poljanski občini, ampak v Poljanski dolini sploh, stari apnar Franc Primožič, spod Podboj, sedaj ni več tako nevaren, ker se ukvarja z gostilno, vinsko trgovino in tudi špecerijsko trgovino misli v kratkem odpreti. Mi Gornjeplaninci pa pravimo, da ne bo kruha iz te moke, ker bomo, ako bo treba, postavili začasno drugega gerenta, postavili bomo moža, ki ima čisto preteklost, ki se ni ukvarjal z aprovizacijo, ker te vrste liudje, ki so bili pri aprovizaciji med vojno in za časa italijanske okupacije, naj ne silijo na solnce, ker imajo preveč masla na glavi. — Župnik že zopet nekaj rogovili, ker že dolgo ni slišal sodbe in resnice o sebi. Gradiva je dosti. S kakšnimi izrazi obklada šolsko mladino, o tem drugič. Marija Snežna. Od Marije Snežne se nami pritožujejo, da se tamoš-njih izrecno nemškonacionalnih prireditev udeležujejo tudi orožniki. Da to ob narodno ogroženi meji ne gre, je jasno. S tem se kaže tudi skrajna narodna nezavednost, če se pomisli, da je bil pred letom umorjen tovariš-orožnik na orožniški postaji Zg. Cmurek. Za enkrat naj bo dovolj! Zavrh pri Borovnici. Anton Drašler, 191etni kajžarjev sin, je imel smolo, da je postal tihotapec. Nesreča je hotela, da jim je doma zbolela krava. Zaklali so jo in napravili veliko klobas, ki so jih sklenili pro- delalo bi se več mleka in več telet kakor sedaj. Veliko vredno bi bilo pa tudi to, ker bi se vprežne krave bolj oskrbovale in bolje krmile kakor do sedaj, ko morajo za ljubo vzeti vse zjedi, ki ostajajo drugi živini. Pa še nekaj! V naših razmerah bi se vsa kravjereja povzdignila tudi v tem, pogledu, ker bi posestniki skušali priti do boljših in bolj močnih krav in bi tudi kravam nekoliko dela in gibanja zunaj na syežem zraku vse bolj prijalo kakor pa to, da tičijo leto in dan po naših temnih in slabih hlevih. Gotovo bi te živali na svojem zdravstvenem stanju in na svojih razvojnih zmožnostih le pridobile, ako bi se jim nudila prilika do zadostne hoje in primernega dela zunaj na planem. To bi bil za nje najboljši nadomestek za tisto izdatno hojo po pašnikih, ki jo* imajo krave po planinskih krajih za časa paše in ki jo pri naši hlevski reji tako zelo pogrešamo. Krave bi bile vse bolj zdrave in tudi za plemenske svrhe bolj porabne. Taka vsestranska poraba krav bi bila za malega posestnika pa tudi veliko bolj dobičkanosna. Res, da odpade z delom nekaj mleka, toda zato je pa izvršeno delo toliko več vredno. Na vsak način se pa te5«^-reja bolj izplača. Seveda je pa reja krav za vprego vezana tudi na gotove pogoje. Vobče se priporoča le za razmere, kjer se 1° 1 dajo opravljati potrebna dela z lažjo skoraj bi rekel redno pomanjkanje krme in tisto pomanjkljivo in zasilno krmljenje, ki tako neugodno vpliva na ves vspeh naše živinoreje. Letos je seveda izjemno leto. Ali tudi v drugih letih imamo po raznih naših krajih skoraj stalno pomanjkanje krme. Čisto naravno, da se v takih krajih ne moreopomoči naša živinoreja, ne poljedelstvo, ker manjka temeljnega pogoja — potrebne krme za to. Ob ugodnih letih moramo skrbeti, da se kaj prihrani za slučaj slabe letine, kakršno imamo letos. Vsak previden gospodar mora delati prihranke v krmi od enega leta do drugega, da bo lahko prebil usodna leta tako katastrofalnega in težkega pomanjkanja, s kakršnim se bojujemo letos. Po krajih, kjer se naši živinorejci stalno bojujejo s pomanjkanjem krme, tam naj se pridelek krme najprej pomnoži. Ni kmalo kateri pridelek tako hvaležen za gnojenje, kakor so naša deteljišča in travniki. Na malem posestvu si moramo z gnojenjem pomagati! Če je krma glavni steber našega kmetijstva, potem moramo na pridelovanje krme obračati tudi našo glavno skrb! RABA KRAV ZA DELO. Vprašanje, ali naj rabimo krave tudi za delo, je za naše maloposestni-ške razmere velikega pomena. Vobče so razmere v tem pogledu že urejene, vendar še premalo. Danes je to vprašanje veliko bolj važno kakor prej, ker je veliko pomanjkanje mleka in ker je cena mleku visoka. Ako bi se naši mali posestniki lotili vpreganja krav, bi se ta reja razširila in pri- vprego, kjer ni dolgih voženj v gozde, vinograde itd., torej tam, kjer imajo majhno posest, ki leži blizo doma in kjer je zemlja tako lahka, da se lahko vspešno obdeluje s kravami. Taka reja vprežnih krav bi bila posebno važna za malega posestnika v okolici mest in trgov in sploh tam, kjer je ugodna prilika za razpečava-nje mleka (blizo mlekaren). V tem slučaju je mogoče z razširjenjem kravje reje najugodneje vplivati na povzdigo mlekarstva, kar ni le v jn-teresu aprovizacije prizadetih krajev, ampak tudi v največjem interesu kravjereje same in z njo vse živinoreje, ki se cb takih razmerah najlažje povzdigne na višjo stopnjo. Boljše je rediti dve dobro rejeni molzni kravi kakor pa dva volička im eno slabo rejeno kravo! Naši mali posestniki naj to vprašanje v navedenih razmerah uvažujejo in ga dobro preudarijo in naj ukrenejo, kar jim danes bolje kaže! GLAVNI POGOJI ZA VSPEŠNO ODSTAVLJANJE TELET. Dobro odstavljanje telet je največjega pomena za vspešnejši napredek naše živinoreje. Zato moramo na pravilno odstavljanje obračati vso skrb. Napake, ki jih delamo sedaj v tem pogledu, morajo prenehati, ker vplivajo zelo neugodno na ves razvoj naše mlade govedi. Pri odstavljanju telet je gledati na sledeča dva glavna pogoja: 1.) na to, da se mora telečji želodec polagoma navajati od mleka na suho krmo, in 2.) da se mora lahko prebavno materno mleko nadomestiti s priprav- nirmi, lahko prebavnimi in okusnimi mračnimi krmili. •Če bi bilo tem pogojem še kaj do-daiti, bi bilo to, da ne smemo v času odstavljanja v nobenem vziru zanemarjati telet. K tem zahtevam je pripomniti kot pojasnilo sledeče: Pomisliti moramo, da je telečji želodec ustvarjen na poseben način, da je sestavljen iz štirih delov (iz vampa, kapice, devetoguba in sirišč-nika) in da deluje v prvi dobi izključnega sesanja le zadnji del želodca, takoimenovani siriščnik. Vse tekoče mleko teče naravnost v siriščnik. Vamp, ki zavzema pozneje največji prostor, je pri sesnem teletu docela nerazvit in se začne razvijati šele z uživanjem suhe krme in s pričetkom prežvekovanja. Da se ta del želodca tako daleč razvije, da postane sposoben sprejemati toliko suhe krme, kolikor jo potrebuje mlada žival za svoj obstanek in za svojo rast, je treba nekaj časa. Vamp se mora tedaj najprej zadostno razširiti in usposobiti za prežvekovanje, z vampom vred pa tudi ostali deli četvero-delnega želodca, kar se zgodi šele tedaj, ko se mlada žival popolnoma privadi suhi krmi. Od polnega sesanja do same suhe krme je treba tedaj položnega navajanja in časa. 2e med polnim sesanjem naj se navaja tele na uživanje drobne, fine otave. Od polnega sesanja in mater-nega vimena pa je odstaviti teleta z ozirom na položaj krave in teleta v dobrih 14 dnevih; dajati je pa teletu še pozneje mlečne ali močne pijače, da je ves prehod kolikor mogoče vblažen in previden. Druga zahteva je pa ta, da nadomeščamo materno mleko s pripravnima močnimi krmili. Sama otava ali fino) seno ne zadostuje in naj bo še tako dobro in okusno. Gospodarji, ki tako delajo, ravnajo napačno. Pomagati si moramo z močnimi krmili, ki sto okusna, lahko prebavna in tečna, da se materno mleko čimbolje naddomesti. Poleg beljakovin naj imajo kcakor mleko tudi dosti tolščobe v sebii. Taka krmila so lanena moka in lane:ne tropine, zdrobljen ali zmleti ovess in dobri pšenični otrobi. To je dru$i važni pogoj za dobro odstav-ljanjje telet. Koliko je te krme pokladati in kako jje sicer ravnati pri odstavljanju, povredati hočemo pa v posebnem članiku. I. ALBREHT: Krst Pcodlogarjeva hiša je stala na sa-memi, dve uri daleč od ljudi, od fare, dve prav debeli uri. In mladi Pod-logair je bil tega vesel. Kaj bi s faro in z ljudmi, ko je imel ženico doma, tako zdravo in brhko ženico, da je ne bi zapustil noč in dan. V lepem soglasju so potekali dnevi, v lepšem še moči, nazadnje se je oglasil pri mladih dveh tretji in zavekal. Biilo je kmalu po božiču, huda zima iin volčji mraz. «Ali ga bomo kar precej krstili, Katr;a?» ««iMoj bog, Štefan, seveda!»» «Ga ne bo zeblo?» ««;Le brez skrbi.»» In mož je bil zadovoljen in žena veselia. Sewe, zdaj je bilo treba ljudi, je bilo treba fare. Kakor nerad, se je Štefam odpravil na vas. «Šttefančka smo dobili,» je rekel, in boterr in botra sta bila kmalu pripravljena. Zmenili so se natanko, vse Idepo določili in prihodnjo nedeljo izzbrali za krst. BoDter in botra sta prišla že zjutraj. Srež jima je visel po obleki in tako sta bbila premražena, da sta se komaj že gilibala. PREGOSTA SETEV. Pregosta strn nam zmeraj slabše obrodi, daje manj pridelka in pridelek, ki je slabše kakovosti. To je tudi povsem naravno! Vsaka rastlina potrebuje svoj prostor, da se lahko pravilno in popolnoma razvije. Če ga manjka, se ne more najugodneje razviti. Če raste žito pregosto, ostanejo rastline bolj šibke in si delajo preveč sence in napotja. Zgodi se tudi, da nam tako žito poleže, kar vpliva še slabše na celo letino. Po takih mestih preraste poleglo žito plevel, kakor n. pr. slak, grašica itd., ki močno ovira vso rast. Še večja škoda se nam zgodi, če imamo med žitom deteljo, ki nam na takih mestih navadno izgine. V krajih in po legah, kjer nam žito rado polega, moramo zaradi tega obračati posebno skrb na to, da ne sejemo žita pregosto. Pa še ena nezgoda se nam lahko primeri pri žitu, ki raste pregosto, pa naj si bo, da smo ga pregosto vsejali ali pa, da se je pozneje pregosto obrastlo. In sicer pri zimskem žitu .Če pride pregosto zimsko žito pod težko sneženo odejo in če ni zemlja dosti zmrznila, nam gosto žito v tem slučaju najhitreje splesni in segnije. Vsa ta škoda, ki se nam lahko pripeti pri pregostih setvah, nas opominja, da smo pri setvi žita previdni. Po dosedanjih izkušnjah in sploh tam, kjer imamo močno zemljo, je veliko bolje, da sejemo žito raje nekoliko bolj redko kakor pa pregosto, ker se bolj redko sejano žito popolnejše razvije in daje močnejše rastline, s tem vred pa tudi več pridelka^ ne glede na to, da se s tako setvijo obvarujemo tudi vseh drugih zlih posledic, ki se pri gosti setvi tako rade pojavijo. Največ vspeha imajo v tem pogledu gospodarji, ki sejejo žito s strojem. Tam je setev najbolj enakomerna in je v tem slučaju tudi vso gostoto setve najlažje uravnavati. Zato so pa tudi vspehi take strojne setve najugodnejši. Posebej moram še poudarjati, da se prihrani pri taki setvi tudi največ semena in da se ga pri bolj redki setvi sploh več prihrani kakor pa pri gosti setvi. Iz vsega sledi torej, da moramo biti pri setvi žita previdni in da ga ne smemo pregosto sejati. Gledati je na to pri zimski setvi, gledati je na «Take zime pa še ne.» «Vojska, vojska je naredila to,» je modroval boter. «Kaj pa mislite! Tako pokanje na vseh koncih in krajih, saj mora biti kaj narobe.» Vsi so pritrdili botru, a Podlogar, pameten možak, se je oglasil: «Kar je narobe bomo pa popravilih In je postavil prav korenjaško bučo dobrega žganja na mizo. Zdaj je bilo kmalu vse uglajeno. Boter in botra in tudi babica, vsi so bili zadovoljni. Beseda je tekla gladko in smeha ni manjkalo vmes. «Le zalijmo ga, da bo bolj rastel,» je menil boter in vsi so ubogali njegove besede. «Kar je res je pa res,» je sladko hitela babica. «Take hiše ni kmalu, kakor je Podlogarjeva. V dosti krajih sem že bila, pa še nikjer ni bilo tako. Kakor smola so se držali in tiščali, joj, dla ne bi kaj — oh no, kaj bom pravila!» Podlogar je razumel, pohvala mu je bila všeč. Prinesel je še prigrizka, pa spet slivovke in veselja je bilo obilo. Nazadnje so se odpravili. Podlogar je pripravil sani, zapregel in je ukrenil sploh vse, kar bi moglo poveličati slovesnost. to pa tudi pri spomladni setvi, ki se ima v kratkem pričeti. UMETNA GNOJILA ZA OVES. Oves pridelujemo navadno brez gnojenja. Uvrstimo ga v kolobarju na zadnje mesto, na njivo, ki ima najmanj gnojilne moči in ki jo je treba za prihodnji sadež na novo pognojiti. Oves je med domačimi rastlinami namreč najmanj potreben in tudi najmanj izbirčen. S svojimi dobro razvitimi koreninami pretakne in preišče vso zemljo in pobere iz nje, kar je še ostalo. Tako si razlagamo, da nam tudi na pustih tleh obrodi in da daje razmeroma boljše pridelke kakor druge rastline. Seveda je pa oves tudi hvaležen za gnojenje. Če mu gnojimo, mu lahko izdatno povečamo pridelke. Hvaležen je za domača in za umetna gnojila. Ponekod mu gnoje s hlevskim gnojem. Vobče se pa tega ne more priporočati, ker imamo dosti drugih rastlin, ki so gnojenja bolj potrebne in katerim moramo gnojiti, če hočemo kaj prida pridelati. Na močni in gnojeni zemlji nam oves tudi rad poleže. Če želimo ovsu gnojiti, potem se priporočajo v naših razmerah umetna gnojila, ki vsebujejo pred vsem dušik in fosforovo kislino. Če nimamo nobenih izkušenj s temi gnojili, naj se delajo poizkusi. Dajmo se na lastne oči prepričati, koliko veljajo taka gnojila za oves in kako se izplača njih uporaba! Za priboljšek pomagamo ovsu lahko ali samo z apnenim dušikom ali pa z apnenim dušikom in super-fosfatom. Če gnojimo samo z apnenim dušikom, ga vzamemo za mernik po-setve po 10 do 15 kg. Če leži njiva od jeseni v surovih brazdah, raztrosimo to gnojilo po zadnjem snegu in ko se zemlja zadosti osuši, pose-jcmo oves in ga zavlačimo. Tako zagrnemo hkrati oves in umetno gnojilo. Če gnojimo tudi s superfosfatom, moramo superfosfat pozneje raztrositi, in sicer kot naglavno gnojilo, da ne pride v neposredno dotiko z apnenim dušikom. Za en mernik po-setve rabimo v tem slučaju po 20 kg superfosfata. Če pa njiva za oves ni bila že jeseni nreorana in pripravljena, ampak se ima za oves šele sedaj spomladi Bilo je že proti popoldnevu, takole blizu ene, ko so se odpeljali. «Ta bo gospod, ko se že h krstu kar pelje,» je menila botra, ponosna na malega. «1, saj bo lahko! Podlogar ima pod palcem.» «Ej, še sam ne ve, kakšno vrednost ima,» je dejal boter. Babica je hitela: «Tak gozd, kajne!» «Saj rajni oče niso ves čas nič sekali, kaj?» je vprašal boter. «Nič!» se je odrezal Podlogar. «Štirideset let že ni pela sekira po naših gozdeh.» Bil je vesel in svetle, prešerne misli so mu rajale in klicale samo blaženo srečo v vas. Štefanček bo rastel, pojde v mesto v šolo, pa bo gospod. In kadar pride domov, hm, še kočije bo treba. Mogoče bo zdravnik, sodnik, ali pa celo minister. On sam ni brez soli, Katra tudi nima slame v glavi — Pripeljali so se na vas in so krenili v cerkev. Ko je bilo opravljeno, so malo zavili v gostilno. «Da se otrok pregreje,» je rekla babica. Nato so se greli do trde teme. Boter in botra sta odmotovilila domov, Podlogar pa se je odpeljal z babico, ki je imela malega v naročju. pripraviti, potem naj se pa apneni dušik najprej raztrosi in podorje. Superfosfat naj se pa v takem slučaju raztrosi pozneje po surovih brazdah, predno sejemo oves. Kjer imamo peščeno in šotno zemljo, se priporočajo tudi kalijeva gnojila za oves. Pravilno gnojen oves nam daje bogatejše pridelke na zrnju in slami. Zrnje je v tem slučaju težje, slama pa bolj tečna. Kako se pa tako gnojenje v enem in drugem slučaju izplača, to naj pokažejo pa primerjalni poizkusi, ki naj se delajo na njivi in za katere so poklicani pred vsem naši napredni gospodarji. ZIMSKO ŽITO POD LETOŠNJIM SNEGOM. Naša zimska strn je utrjena in prestaja zimo navadno dobro, če se je do zime dosti razvila in če je zemlja zmrznila. V nasprotnem slučaju nam pa lahko trpi škodo in nam lahko pod snegom splesni in segnije. To se rado zgodi, če se je žito do zime pregosto obrastlo in če zemlja ni zmrznila in je mraz pod težko sneženo odejo odnehal. Ravno tako nam lahko zima škoduje, če nam sneg predolgo leži. Letošnja strn ni bila tako ugodno razvita kakor druga leta. Mestoma je bila prav šibka, ker se je zaradi suše slabo razvila, deloma se je pa sploh prepozno sejala. Po drugi strani je pa letošnja zima jako snežena. Posebno ugodnih upov nam zimska strn zaradi tega ne daje. Veliko bo od spomladnega vremena odvisno, kako se bo še razvila in kako bo vspela. Lahko nam pa letošnja zima tudi škoduje. Snega je padlo povsod veliko in po dosedanjem poteku zime se je bati, da nam bo marsikje predolgo ležal. Danes je že 3. marca in sneg leži še na debelo zunaj po polju. Navadno smo druga leta ob tem času že pridno gibali po njivah in travnikih. Tudi še ne vemo, kako je z našo zemljo, ali je ostala pod snegom dosti zmrznjena ali ne in je morda odnehala pod varstvom debele snežene odeje. To bi bilo slabo za našo strn, kajti v tem slučaju nimamo nobene pomoči proti zimski pozebi, ki bi v teh razmerah lahko nastala. Na vsak način se moramo vsaj tega varovati, da nam odsedaj naprej Obema je bilo prijetno in tudi Štefanček je bil miren. Počasi je Podlogar popustil vajeti in je zadremal. Babica je hvalila nekaj časa ta lepi krst, potlej pa je zmanjkalo tudi nje. Pozno v noč je konj obstal pred domačo hišo. Podlogar se je prebudil in je potresel babico. «No, mati, doma smo.» ««Aha.»» «Kar brž nesite Štefančka noter, Katra že gotovo težko čaka.» Babica se predrami, plane, išče, tiplje, a otroka ni. «Saj ga ni.» Podlogarja presune kakor blisk. Brž nazaj, luč, in hitro, hitro. Babica je brez besede, zdihuje, joka, toda vse zastonj. Nočnina ga je vzela. Podlogar je niti ne sliši. Kakor gora leži groza na njem. Kakor da išče odraslega, tako kliče, vabi in prosi. Na pol pota najde Štefančka. «Je še živ?» Babica tiplje, potrese — in mali zaveka. «Hvala bogu!» Urno hitita domov. Podlogar da otroka prestrašeni materi in sreča je zopet doma. A krstov, kakor je bil prvi, ni bilo pri Podlogarju nikoli več. sneg ne bo delal škode s tem, da bi še kaj časa ležal po naših strneh. Celo nevarno bi pa bilo, če bi po snegu padlo še kaj dežja in bi se napravila po vrhu nazadnje še ledena skorja. Pod tako skorjo bi se nam žito v tem času najlažje zadušilo. V enem in drugem slučaju je treba, da sneg po takih njivah, kjer imamo zimsko strn, razrijemo, najsibo s plugom ali okopalnikom, in sneg na ta način prisilimo, da nam hitreje skopni. To se mora zgoditi, predno nas zadene škoda — takoimenovane zimske pozebe, ki ni nič drugega kakor splesnitev in zgnitev mladega žita pod snegom. Storimo tedaj, kar je v naši moči, da se rešimo snega, če bi imel še kaj časa ležati po našem zimskem, žitu! Ob koncu zime nam ne sme delati škode, če se je lahko ubranimo! ijosoodarstvo ABSOLVENTI KMETIJSKE ŠOLE NA GRMU. Pogostoma se sliši, da se večina obsolventov kmetijskih šol izneveri svojemu poklicu in se je grmski šoli često očitalo, da vzgaja le žandarje in financarje. Poizvedbe, ki so se pravkar vršile, so pokazale, da so to le klevete. V zadnjem desetletju je dovršil kmetijsko šolo na Grmu 201 učenec. O šestnajstih se ni moglo poizvedeti, kakšen poklic so si izbrali. Glede ostalih 185 se je poizve-delo, da se jih peča s kmetijstvom 157, torej 85 odstotkov. Od teh je v državni kmetijski službi 10 absolventov (5 odstotkov), in sicer skoraj polovica izven Slovenije, ostalih 7 se pa še nadalje šola na zavodu. Vseh ostalih 133 absolventov, torej 72 odstotkov, se peča s kmetijstvom, na domačem posestvu in so mnogi znani kot marljivi gospodarji in pospe-ševatelji kmetijskega napredka. Od ostalih 20 absolventov jih je umrlo 19, in sicer razen dveh vsi v Vojni, eden se pogreša, eden je zblaznel, eden je vojak, eden v državni službi kot okrajni tajnik, eden v privatni službi v Beogradu in štirje so odšli v Ameriko. Te številke govore dovolj jasno, kako velikega pomena so naše kmetijske šole za kmetijski napredek v naši domovini in da vršijo v polni meri svojo važno kulturno nalogo. SLUŽBE NA DRŽAVNEM POSESTVU BELJE. «Domovina» je objavila inserat, v katerem sporoča ugledno «Državno dobro Belje» v Baranji, da mu je potreba večjega števila delavcev, in to nadkravarjev, kravarjev, volarjev, kurjačev pri parnih plugih itd. Direkcija veleposestva nam je poslala o življenjskih razmerah na posestvu sledeča pojasnila: Oni, ki so sprejeti kot stalni delavci na poljedelskih distriktih, so podeljeni v štiri razrede. I. razred, to so kočijaši, konjarji, volarji, kravarji, delavci pri parnih plugih, čuvarji živine in polj, se deli po letih službe in sposobnosti v devet oddelkov. Plača je v naravi in v denarju. Plača v naravi je za vse oddelke enaka, in sicer: stanovanje (ena soba in kuhinja), 1200 klafter polja, 1200 kg pšenice, 200 kg ječmena, 400 kg koruze, 24 kg soli in 12 m3 trdih drv, 7301 mleka na leto. Potem ima pravico, da redi eno svinjo z vsem pomladkom ter perutnine do 50 komadov. Vsak teden lahko dobi 2 kg mesa po Din 1.50 in na leto 241 petroleja za polovično ceno. V denarju dobijo: oddelek 1.) 600 Din, 2.) 650 Din, 3.) 700 Din, 4.) 750 Din, 5.) 800 Din, 6.) 850 Din, 7.) 900 Din, 8.) 950 Din, 9.) 1000 Din na leto. II. razred, to so podnadzorniki, čuvarji skladišč, vodje parnih plugov, kurjači, vinogradniki, kletarji, se deli v štiri oddelke. Prejemajo v naravi isto kot I. razred, samo drv 20 m3, ker imajo uslužbenci v tem razredu po dve sobi in kuhinjo. V denarju pa dobijo v oddelku 1.) 1600 Din, 2.) 1800 Din, 3.) 2000 Din, 4.) 2200 Din na leto. III. razred, to so nadzorniki, ma-šinisti parnih plugov, skladiščniki itd. se deli v tri oddelke. V naravi dobijo isto kot drugi razred, v denarju pa 1.) 3200 Din, 2.) 3400 Din, 3.) 3600 Din. IV. razred (v tem so višji nadzorniki, gazde, poslovodje, vinogradniki, kovači mojstri itd) se deli v tri oddelke. V naravi dobijo isto kot II. razred, v denarju pa po oddelkih: 1.) 5200 Din, 2.) 5600 Din, 3.) 6000 Din letno. Dobro bi bilo, da se oni, ki so sposobni za ta dela in nimajo primernega mesta, javijo za službo. = Obtok papirnatega denarja v naši državi. Po izkazu Narodne banke SHS je bilo dne 15. t. m. v obtoku za 4 milijarde 641 milijonov 277 tisoč 575 dinarjev papirnatega denarja. Od 8. do 15. t. m. se je množina denarja v obtoku povišala za 1 milijon 36 tisoč 60 dinarjev. = Vrednost našega denarja. Dne 25. februarja se je. dobilo: 1 dolar za 325 kron, 100 nemških mark 151 naših kron, 100 laških lir za 1675 naših kron, 100 avstrijskih kron za 5 naših kron 35 vinarjev, 100 češko slovaških kron za 575 kron. = Konjski sejmi v Ljubljani ukinjeni. Pokrajinska uprava v Ljubljani je ukinila ljubljanske konjske sejme zaradi slinovke. — Cene živini naraščajo. Pretekli teden so cene živini zopet silno na-rastle. Vzrok tejnu je preveliko izvažanje naše živine in pa padanje naše valute, vsled česar se manjša vrednost našega denarja. Tekom zadnjih šest tednov se je podražila živina pri nas za 40 odstotkov. Na Hrvatskem se je pretekli teden plačevalo za živo živino (za 1 kilogram): prvovrstni voli 44 do 46 kron, drugovrstni voli 33 do 35 kron, krave 14 do 17 kron, prvovrstne svinje 58 do 60 kron, drugovrstne svinje 52 do 54 kron. = Žitne cene na Hrvatskem. Pretekli teden so cene žitu zopet občutno narastle. Pšenica se je tržila po 1750 do 1850 kron za sto kilogramov, rž 1400 do 1450 kron, slavonski in sremski oves 1360 do 1380 kron, moka v Bački št. 0 kilogram po 25.70 do 26 kron. Zaradi teh pretiranih cen sta prodaja in izvoz vedno slabša. = Izvoz konj iz naše države. Glasom poljedelskega ministrstva je zopet dovoljen izvoz 6000 lahkih konj in sicer 4000 lahkih konj iz Vojvodine preko carinarnice Bezdani in 2000 lahkih konj preko sledečih carinarnic: Caribrod 150, Gjevgjelije 300, Bitolj 100, Bakar 300, Gornja Radgona 250, Maribor 200 in Rakek 700. = Živina v naši državi. Po po datkih poljedelskega ministra je število živine v naši državi sledeče: konji 1,050.578, goveda 4,752.226, ovce 6,749.667, svinje 3,268.603. = Uvoz kož v Francijo dovoljen. Naše ministrstvo trgovine in industrije javlja, da je po rešenju franco skega poljedelskega ministrstva dovoljen uvoz kož v Francijo, in sicer samo sirovih in svežih kož. = V svrho regeneracije ribjih voda in povzdige ribarstva v Sloveniji bo Pokrajinska uprava (oddelek za kmetijstvo) tudi letos oddajala po-strvji zarod iz ribjega vališča na Bledu, ko postane sposoben za izpuščanje v proste vode. Cena 35 Din za 1000 zaroda loko Bled. Ker je množina zaroda omejena, sprejema oddelek za kmetijstvo naročila samo do dne 20. marca 1921. = Vinogradništvo v Sloveniji. V Sloveniji je 33.000 ha vinogradov, v katerih se pridela povprečno 450 tisoč hektolitrov vina. = Zabrana izvoza vseh valut. Finančno- ministrstvo je sklenilo, da se zabrani izvoz vseh valut (denarja) iz države. = Naše železnice. Naša država ima 9.285 kilometrov železnic. Od tega odpade na državne železnice nad 8000 kilometrov, na zasebne pa 1200 kilometrov. Na državnih železnicah je zaposlenih 80.000 uslužbencev, na zasebnih pa 15.000. Državne široko tirne železnice razpolagajo s 1392 lo komotivarni in -28.560 vagoni, ozko tirne s 431 lokomotivami in 7298 vagoni. Proge 70 cm premera v Južni Srbiji imajo 174 lokomotiv in 741 vagonov. Zasebne železnice imajo 458 lokomotiv in 6742 vagonov. V celem se nahaja torej v naši državi 2475 lokomotiv in 43.269 vagonov. = Koliko bankovcev ima Avstrija. V zadnjem tednu meseca januarja je narastla množina avstrijskih bankovcev v prometu za 23 milijard in 852 milijonov na 227 milijard in 15 milijonov avstrijskih kron. Kovinska podloga je istočasno znašale le 2,507.846 avstrijskih kron. Avstrijci tiskajo denar kar na debelo. = Poljedelstvo v Bolgariji. Po pred nedavnim časom uradno objavljenih podatkih je bilo okrog -S2-. odstotkov vse bolgarske zemlje, to je 7,982.451 hektarjev, gospodarsko izkoriščene. Od tega odpade okrog 45 odstotkov na njive, okrog 36 odstotkov na gozdove, okrog 11 odstotkov na pašnike, ostanek pa na travnike, vinske gorice, sadne vrtove, za gojenje vrtnic itd. V zasebni lasti je 4,630.000 hektarjev zemlje, 2,420.000 hektarjev je last občin, ostanek odpade na cerkve, samosta- V uradu (Ruski spisal A. Cehov.) Bilo je okoli poldneva. Veleposestnik Boldirev, velik mož z nakratko ostriženimi lasmi in zelo bulečimi očmi, je slekel površnik, si obrisal s svilenim robcem čelo in stopil v sod-nijski urad, v katerem je škripalo lepo število peres po papirju. «Nekaj bi rad vprašal. Kje bi bilo mogoče ?» je nagovoril vratarja, ki mu je prišel nasproti. «Nekatera navodila bi rad dobil in prepis neke odredbe.« «Prosim, izvolite tja h gospodu, ki sedi ob oknu!» mu je odvrnil vratar in pokazal proti oknu čisto v ozadju. Velepostnik Boldirev se je podal k omenjenemu oknu. Tam je sedel pri zeleni mizi, ki je bila, po črnih pegah sodeč, bolna na tifusu, mlad mož s štirimi pokoncu stoječimi šopi las na glavi, z dolgim, s pegami posejanim nosom, v ozki uniformi. Svoj kljukasti nos je vtaknil v neko knjigo in pisal. Krog desne nosnice se je sprehajala muha, mladi mož je našobil spodnjo ustnico, potisnil jo naprej in pihnil pod nos, kar je dalo njegovemu obrazu posebno ostuden izraz. «Ali Vam smem...» ga je nagovoril Boldirev, «eno samo vprašanje o moji zadevi. Moje ime je Boldirev. Tudi bi rad imel prepis odredbe z dne 2. marca.® Uradnik je pomočil pero v črnilo in pogledal, če ni morda preveč črnila na peresu. Ko se je uveril, da s peresa ne bo kanilo, je mazal dalje po papirju. Spodnja ustna se je zopet pomaknila naprej, toda ni mu bilo treba pihniti, ker se mu je muha vsedla na uho. ( «Ali Vam smem staviti vprašanje?« je dejal po preteku ene minute Boldirev še enkrat. «Jaz sem veleposestnik Boldirev...» «Ivan Aleksejevič!» je zaklical uradnik nekemu, kot bi Boldireva niti ne bil opazil. «Reci trgovcu Jalikovu, če pride, da mora nesti prepis izjave na policijo! Stokrat sem mu že rekel to!» «Jaz sem prišel v zadevi glede dedičev grofice Guguline«, je jecljal Boldirev. «Zadeva Vam je znana. Prosim Vas pač vljudno, da me poslušate!« Uradnik je ujel, ne da bi se brigal za Boldireva, muho na svoji ustnici, jo opazoval v roki in vrgel proč. Boldirev se je vseknil s šumom v žepni robec. Tudi to ni pomagalo. Uradnik ga še slišati ni hotel. Tako sta potekli dve minuti molčanja. Boldirev je vzel papirnat rubelj iz svoje denarnice in ga položil na odprto knjigo pred či-novnika. Ta je zgrbančil čelo, potegnil knjigo k sebi in jo zaprl. «Eno samo vprašanje ... Rad bi vedel, s kakim utemeljevanjem so dediči kneginje Guguline ... ali smem motiti?« Uradnik je vstal, zatopljen v lastne misli, popraskal se na komolcu in stopil k omari, da bi vzel nekaj iz nje. Ko se je zopet vrnil k mizi, je segel po knjigi; na njej je ležal zopet en rubelj. «Samo en trenutek ... Neko vprašanje v zadevi... samo ...» Uradnik ni slišal, temveč je pričel nekaj prepisovati. Boldirevu je potemnel obraz, obupno je pogledal na vso čečkajočo družbo. Tu pišejo, pišejo! je pomislil in vzdihnil. Naj vzame vrag vse sku-paj! Šel je od mize proč, se ustavil sredi urada in brezupno povesil roke. Vratar, ki je prišel mimo, je zapazil obupen izraz na njegovem obrazu, stopil bližje k njemu in ga vprašal tiho: «Kako je? Ste kaj zvedeli?« «Vprašal sem, toda noče odgovoriti.« «Dajte mu vendar tri rublje!« je šepetal vratar. «Dal sem mu že dva.» «Dajte mu torej še enega! Boldirev se je vrnil k mizi in položil zopet en rubelj na odprto knjigo. Uradnik je potegnil knjigo k sebi in prelistal par listov, naenkrat pa je pogledal kot slučajno na Boldireva. Nos se mu je zasvetil, postal rdeč in se upognil vsled smeha, ki je legel uradniku na usta. «No, kaj pa želite?« je vprašal. «Rad bi stavil neko vprašanje v zadevi... Moje ime je Boldirev.* «Prav, prav! V zadevi glede dedičev kneginje Guguline? Dobro! Torej, kaj želite, da izvem natančnejše?« Boldirov mu je razložil svojo prošnjo. Uradnik je prišel v živahne kretnje, kakor bi bil prišel drug duh v njega. Odgovoril je na stavljeno vprašanje, preskrbel prepis odredbe, ponudil stol, vse tekom enega trenutka. Pričel je celo razgovor o vremenu in vprašal po letini. Ko je Boldirev odhajal, ga je spremil po stopnicah, pri tem se vljudno smehljal in se delal, kot bi se hotel vsak trenutek prikloniti pred prosilcem. Boldirev je imel pri tem neprijeten občutek in notranjemu nagonu sledeč, je vzel iz žepa rubelj in ga ponudil uradniku. Ta se je priklonil vljudno ter vzel bankovec s spretnostjo žepnih tatov, tako da ga je bilo videti le. en trenutek. «To so ljudje ...» si je mislil veleposestnik Boldirev, ko je stopil na cesto. Postal je za hip in si obrisal z robcem potni obraz. ne, okraje itd. Medtem ko se je obdelovanje zemlje na poljedelstvo od zadnjega desetletja 19. stoletja znatno zvišalo, je izkoriščevanje gozdov in pašnikov ter gojenje vrtnic (rožno olje) nazadovalo. = V Zedinjene države smo izvozili v preteklem letu blaga v vrednosti 123.000 dolarjev. Največ smo izvozili v Zedinjene države nekega cvetja za izdelavo praška proti mrčesu. = Žetev v Nemčiji. Lanskoletna nemška žetev znaša: 994.000 vagonov pšenice, 194.000 vagonov ječmena, 500.000 vagonov ovsa. Pridelek krompirja je znašal 2,615.000 vagonov. Beležite + V demokratski klub poslancev v Beogradu so se zopet vrnili vojvodinski poslanci dr. Valetič, Žarko Jakšič in Zivojin Janka-Sidac. + Proti rušenju države. Zagrebški «Hrvat» je prinesel te dni pod naslovom «Hrvatski narod in genovska konferenca» proglas, ki je bil poslan predstavnikom vseh držav, ki bodo zastopane na genovski konferenci. V tem proglasu se zahteva v imenu 63 poslancev hrvatskega bloka, da so Hrvati na konferenci v Genovi zastopani v skupnem zastopništvu naše države posebej. Proglas je podpisan od Radiča, dr. Košutiča in dr. Drinkoviča. Iz tega proglasa je razvidno, da hočejo radičevci in njihovi zavezniki zastopati Hrvate na genovski konferenci kot narod, ki Jugoslavije ne priznava. Proti temu početju blokaških blodnikov so se vršila po dalmatinskih mestih burna protestna zborovanja, ki so zlasti obsojala dejstvo, da je proglas podpisal tudi Dalmatinec dr. Drinkovič. Dalmatinski Hrvati odločno obsojajo veleizdajalsko početje svojih so-] rojakov okoli Radiča, dr. Drinkoviča in celo dr. Košutiča, ki je znan ma-■džaron. + O stvarni kritiki. Sedaj draginja, sedaj nizko stanje valute, sedaj to, sedaj ono, vse pride klerikalcem prav, da se vrže poleno na demo-ikratsko stranko, kot da je ta kriva, i da je pri nas tako. Klerikalci to svoje 'ostudno nedostojno blatenje nasprot-liie stranke označujejo s stvarno kritiko, ki da je potrebna, da se raz-imere zboljšajo, Pri nas je slabo, to ;je res. Krivi pa so v prvi vrsti oni, Iki hujskajo proti vsemu, kar pride (dobrega ali slabega iz Beograda, sa-imi pa ne pomagajo pri gradnji dr-ižave, temveč jo še rušijo. To ni sstvarna kritika, ki je gotovo potreb-ma, to je navadno lopovsko hujska-mje, s katerim se hoče pri neukih lljudeh delati reklama za lastno sfcran-Iko. Sedaj takšno hujskanje obeta rnspehe, ker je ljudstvo nezadovoljno iin išče krivce tega stanja. Pa ti pride (potuhnjen klerikalec in kriči: «De-imokrati so na vladi, oni so krivi zzla.» Kakšnega kalina bodo na take llimanice ujeli, mislečega človeka pa me, ker ta ve, da se danes demokrati w Beogradu v sami vladi borijo z vvsemi silami za to, da se napravi v ddržavi red, da se pametno gospo-ddari in varčuje. Seveda ne prodere vvsakokrat demokratska zahteva, ker ddemokratje niso sami v vladi, tem-weč z radikalci, muslimani in samo-sstojnimi kmeti. Demokrati tudi niso sstranka, ki bi se bala obsojati delo ldastnih pristašev, ako ti ne delajo tdako, kot je prav. Podlo blatenje de-mnokratske stranke je od strani kleri-kxalcev najmanj opravičeno. Klerikal-cči, ki po svojih listih udrihajo vse kKrižem po demokratih, nimajo poka-zzati nobenega pozitivnega delovanja zaa državo, kvečjemu, če smatrajo, dda je surova pisava nekaterih kleri- kalnih listov pozitivno delo za narod in državo. + Ali je mariborska «Straža» slovenski list? Ne! Slovensko je sicer pisan, a imenoval bi se prav lahko tudi «BaIkanska kronika» ali pa «A1-banski kljukec». «Straža» namreč prinaša večinoma dogodke iz srbskih krajev. To pa seveda ne pomeni, da čuti «Straža» tako silno jugoslovansko, da ji je vseeno Skoplje, Beograd, Zagreb, Ljubljana ali Maribor, ker so med tistimi dogodki le žalostni, vesele pa previdno zamolči. Z eno besedo: «Straža» sistematično vzbuja mržnjo proti Srbom. Zakaj ne piše «Straža» kaj več o naših pijancih, tatovih itd. Tudi pri nas se dogajajo zločinski dogodki. Brez lopovov ni prav noben narod na svetu. Celo «Stražino» početje je lopovsko. SMRTNA OBSODBA PRED LJUBLJANSKO POROTO. V pondeljek dne 27. februarja se je moral zagovarjati pred ljubljansko poroto Anton Jalen, krojač in gostilničar s Poljanske ceste v Ljubljani, zaradi umora računskega nad-svetnika Avgusta Zajca. Obširna obtožnica navaja, da je obtoženec sin kmetskih starišev z Gorenjskega in da je prišel kot iz-učen krojač v Ljubljano, kjer se je po smrti svoje prve žene oženil z M. Dežmanovo, ki je bila teta umorjenega nadsvetnika Zajca. Obtoženec je prevzel leta 1910. skupaj s svojo ženo gostilno v hiši umorjenega Zajca na Poljanski cesti. Med njim in hišnim lastnikom so nastale kmalu razprtije, deloma zasebnega, deloma političnega značaja. Leta 1918. je Zaje odpovedal Jalenu gostilniške prostore. V naslednjih letih stanovanjske bede mu je ponovno zvišal najemnino in mu pisal več pisem, ki so Jalena silno razburjala. Leta 1921 v mesecu novembru je prejel Jalen od Zajca pismo, v katerem mu naznanja novo povišanje najemnine. Ko je dobil naslednjega dne še eno tako pismo, ga je tako razburilo, da ga je neprečitanega raztrgal. Dne 7. novembra je sledilo nato tretje pismo, s katerim je Zaje ponovno zvišal stanarino. To je tako razpalilo staro sovraštvo, da je Jalen sklenil umoriti Zajca. Z dolgim kuhinjskim nožem je Jalen zadejal Zajcu osem silnih sunkov, ki so povzročile takojšnjo smrt napadenega. Po prečitanju obtožnice je bil zaslišan obtoženec Jalen. Na vprašanje, ali se čuti krivega, je odgovoril s tihim, a jasnim glasom: «Ne gospod!» Jalen je nadalje izjavil, da je bil oni usodepolni dan tako razburjen, da ne ve nič določnega povedati. Po zasliševanju prič in sodnih izvedencev je sodni dvor stavil porotnikom vprašanje: Jeli obtoženec Jalen kriv hudodelstva uboja, ali pa je izvršil svoje dejanje v duševni zmedenosti. Porotniki so z 11 proti enemu glasu potrdili prvo, da je obtoženec kriv hudodelstva umora. Na podlagi porotniškega izreka je sodni dvor po kratkem posvetovanju obsodil Antona Jalena na smrt na vešalih. Po razglasitvi obtožbe, ki jo je poslušal obsojeni Jalen diocela mirno, je rekel k porotnikom: «Hvala lepa, gospodje porotniki.» * Zdravstveno stanje ministra dr. Žerjava se je koncem prejšnjega tedna obrnilo zopet nekoliko na bolje. Zdravniki upajo, da bo mogel bolnik tekom 10 dni zapustiti posteljo. * Kralj Aleksander I. poveljnik romunskega polka. Ob priliki zaroke našega kralja z romunsko princezi-njo Mariolo v Bukarešti je ponudil romunski kralj Ferdinand kralju Aleksandru poveljstvo nad 9. romunskim polkom gorskih strelcev. * Kraljevo darilo mestu Splitu. Kralj Aleksander I. je daroval iz svojega lovišča splitski mestni občini 20 fazanov, da jih spusti v lovišče »Marjan«. Splitska občina je v znak zahvale povabila kralja na prvi lov. * Srebrno poroko je obhajal dne 21. februarja v krogu svoje družine g. Janko Kralj, vladni kanclist v Litiji. Še mnogo let! * Otroških zavetišč je v naši državi 155; od teh 56 državnih in 99 zasebnih, ki pa jih tudi podpira država. V vseh zavetiščih je nad 10.000 otrok. * Koliko nepismenih je v Srbiji. Ugotovljeno je, da je med moškim prebivalstvom v Srbiji 67 odstotkov, med ženskim pa celo 93 odstotkov takih, ki ne znajo ne brati ne pisati. To je pred vsem posledica sedem let trajajoče vojne, ker so bile vse šole zaprte in je bilo vse prosvetno delovanje ustavljeno. * Koroški Slovenci zahtevajo svoje pravice. Posebno odposlanstvo ne-odrešenih koroških Slovencev se je pred kratkim podalo k osrednji vladi na Dunaju in ji predložilo zahteve koroških Slovencev glede šolskih in prosvetnih vprašanj. Odposlanstvo sta vodila češka poslanca Klimeš in Machat. * Povodna letala za našo mornarico. V Kotoru je nedavno prevzela naša mornariška komisija pet povodnih letal, ki so bila naročena v Italiji že pred dvemi leti. Sedaj ima naša bojna mornarica 40 povodnih letal. * Židovska stranka v Jugoslaviji. V Novem Sadu snujejo Židje svojo lastno stranko, ki ima namen združevati vse Žide cele Jugoslavije. Vseh Zidov v naši državi je 150.000, največ v Vojvodini in v Zagrebu. * Šolstvo v Bosni. V Bosni in Hercegovini je 548 osnovnih šol; od teh je 52 narodnostnih, 28 verskih, vse ostale so pa državne. Vsega učitelj-stva je 1238, a otrok 69.000. Od šoloobveznih otrok je vpisanih v šole le 24 odstotkov. * Šolstvo v Gorici. Našim neodre-šenim bratom reže «mati» Italija prav po mačevsko kruh. Vkljub temu, da je v Gorici toliko tisočev Slovencev, ni do sedaj v mestu niti ene sloven ske šole odprte. Sicer pa Italija sploh zanemarja šolstvo, kar je zlasti raz vidno iz tega, da je v Gorici samo šest ljudskih šol in štiri otroški vrtci, dočim je istotam kar 173 gostiln, 14 barov, 14 kavarn in 32 vinotočev. * Županske volitve v zasedenem ozemlju. V K1 a n c u v I s t r i je izvoljen za župana posestnik in gostilničar Anton Žerjav, v Podkraju na Vipavskem posestnik Matija Trk man, v M e d a n i posestnik Gradnik, brat pesnika drja. Alojzija Gradnika. Močen potresni sunek z votlim, bobnenjem se je čutil v Središču na dan 22. februarja pred polnočjo. * Potres pri Mariji Snežni. Dne 23. februarja malo pred polnočjo je bil pri Mariji Snežni mal potres. Občutila sta se dva sunka od zahoda proti vzhodu. * Človek s tremi imeni poneveril 84.000 kron. Neki Karel Korečki, ki je bival v Zagrebu pod imenom Dragotin Hauptman ter bil nameščen kot blagajnik pri podjetju «Trans-jugo», je poneveril tam 84.000 kron in pobegnil v Gradec pod imenom Josip Loffler. Navzlic temu pa so moža prijeli in našli pri njem še 66.000 kron. * Enajstkrat oženjen. Turčin Huso Kubur se je nedavno v Sarajevu enajstič oženil. Od njegovih prejšnjih žen ga ni nikdar ločila smrt žene, ampak vedno le zakonska ločitev pred sodiščem. Toda tudi enajste žene se je prav kmalu naveličal in si je zaželel že dvanajste, da bi tako dosegel cel tucat. Toda to pot mu ni bila sreča mila. Namesto, da bi on ženo, brcnila je žena njega iz stanovanja, kajti bila je silno močna in odločna. Vsled vpitja in krika, ki je nastal v stanovanju, so se začeli zbirati na ulici ljudje in med tem je Huso Kubur že priletel na ulico, a njegova enajta žena Fatima je srdito zaloputnila vrata za njim. Vsled te sramote je Huso izginil iz Sarajeva. Najbrže ga je tudi minila volja iskati si dvanajsto ženico. * Žena obsojena na smrt, ker je umorila svojega moža. Antula Ten-kas iz šibeniške okolice v Dalmaciji je utopila svojega moža v morju, ko ga je poprej udarila s kamnom po glavi, da se je onesvestil. Nedavno se je vršila v Šibeniku proti morilki porotna razprava in je bila obsojena na smrt. * Velik požar v Mariboru. V nedeljo je v Mariboru uničil ogenj pa-romlin dr. Franza v bližini tovornega skladišča na glavnem kolodvoru. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Pri gašenju so bili na licu mesta najprej vojaki, nato so prišle požarne brambe, ki so požar omejili, da se ni vžgalo tudi tovorno skladišče, kjer se je nahajala velika množina bencina, a na železniškem tiru so stali vagoni polni streliva, namenjenega za Grčijo. Ko bi se vse to vnelo, bi bilo mariborsko predmestje s kolodvorom in skladiščem vred danes strašno pogorišče. Škoda znaša po dosedanji cenitvi nad 100 milijonov kron. Istočasno, ko je uničeval požar Franzov paromlin, je začelo goreti tudi v konzumu na Ruški cesti. Toda gasilci so ogenj takoj pogasili. Gz rasnih krajev * V Novem Vodmatu pri Ljubljani je umrl Andrej Trškan. N. v m. p.! * V Dolnicah pri Št. Vidu nad Ljubljano je umrl posestnik Valentin Weber. Blag mu spomin! * V Kamniku sta padla pri pribi-janju strešne lepenke raz strehe dva delavca. Josip Zaje, delavec v tovarni «Titan», je pri padicu dobil težke notranje poškodbe, dočim je ostal njegov tovariš le slučajno nepoškodovan. * V Sneberjih sta se prepirala v Lužarjevi gostilni neki oče in sin. Franc Majhen, kovač na glavnem kolodvoru v Ljubljani, se je na potu proti domu ustavil v omenjeni gostilni in se je pri prepiru med očetom in sinom postavil na stran očeta, kar je sina tako ujezilo, da je zgrabil si-fonsko steklenico in ranil z njo Franca Majhna po glavi. * V Zapužah so ukradli Josipini Kožuh neznani tatovi za 22.000 kron obleke in perila. * V Zgornjem Berniku se je pri podiranju bukev1 ponesrečil Matija Cepuder. Neka bukev mu je padla na roko in mu jo zmečkala. V Št. Janžu na Dolenjskem je umrla ga. Anica Majcen, soproga tamošnjega župana in svakinja poslanca g. Majcena. N. p. v m.! V Prevojah pri Kamniku je pogoltnila Ivana Homar, dninarica, v spanju umetno zobovje. Morala je oditi v bolnico. V Košani na Notranjskem je umrl župnik Anton Abram v starosti 47 let. N. v m. p.! V Št. Rupertu pri Mokronogu je bilo vlomljeno v trgovino in so vlomilci odnesli blaga v vrednosti 13 tisoč kron. Na Jesenicah je padel Anton Klinar, dninar, na stopnicah in se je poškodoval po rebrih. V Škofji Loki je padel Janko Pokora, 31etni sin ondotnega kovača, iz postelje in si je pri padcu zlomil desno nogo. * V Olševkn je bilo ukradeno Francu juvanu zlatnine in srebrnine v vrednosti 4128 kron. * Na Mrzlem vrhu je bil ustreljen doslej neznan tihotapec, ki na klic obmejne straže ni obstal, marveč se spustil v beg. Vojak je streljal za tihotapcem ter ga zadel v glavo. Tihotapec je obležal na mestu mrtev. * V Mahorah pri Sp. Idriji v zasedenem ozemlju so našli v zaklenjeni hiši s sekiro ubito 541etno vdovo Marjano Gostiša, in njenega 851et-nega tasta Matevža Gostišo. Hiša je bila izropana. Roparski morilec je najbrže pobegnil v Jugoslavijo. * V Laškem1 so našli v župni cerkvi v cunje zavitega, 4 mesece starega otroka, ki ga je neznana mati zapustila. Otročiča so oddali v rejo, po materi pa se je odredilo poizvedovanje. * V Solčavi je Žagar Ivan Klemen-šek zašel z desno roko v cirkularno žago, ki mu je močno poškodovala prste. * Na Dobrovi pri Brežicah je umrla mati narodnega poslanca Ivana Deržiča. N. v m. p.! * V Šmartnem pri Slovenjgradcu je dne 19. februarja na nekem plesu v Juričevi gostilni zabodel z nožem gostilničarjev sin Rudi Gabršček svojega bratranca Friderika v hrbet. Rana je nevarna. V dotični gostilni je bilo že mnogo pretepov. * V Slovenjgradcu sta se poročila gostilničarka v hotelu «Beograd» gospodična Julka Urbane iz Ribnice na Pohorju in g. Hinko Vidmar iz Ruš. * Pri Sv. Petru pod Sv. Gorami je obiskala posestnika Martina Bovho neka Franja Mraz ter si pri njem izprosila prenočišče. Z zgodnjim jutranjim mrazom je pa neopaženo izginila tudi Franja Mraz in z njo gospodarjevega perila za 10.000 kron. * Pri Mali Nedelji je umrl v 89. letu starosti Martin Klemenčič, oče Ivana Klemenčiča, nadučitelja na mestni dekliški osnovni šoli v Ptuju. N. v m. p.! * V Št. Vidu pri Grobelnem je zločinska roka zažgala hlev posestnika in konjskega trgovca Antona Sivka. Ogenj se je brzo razširil in uničil popolnoma gospodarsko poslopje s krmo in gospodarskimi stroji vred. Škoda znaša več stotisoč kron. * V Poljčanah je umrl dne 23. februarja trgovec, posestnik in župan Fran Vodenik. Zapušča ženo in štiri otroke. Blag mu spomin! * V Sovodnjah pri Gorici je umrl Franc Roječ, občinski komisar in ustanovitelj tamkajšnje hranilnice. * V Kredu je izvoljen za župana Ivan Cenčič iz Starega Sela. Zanimivosti PODMORSKI PREDOR. Vsi dosedanji predori na svetu se bodo izkazali kot smešno male luknje, če se bo zgradil predor med Evropo in Afriko pod gibraltarsko morsko ožino. Francoski in drugi in-ženjerji so začeli o stvari resno razmišljati in delajo se že načrti. Če se udejstvi ta namera, bo stvar izredno velikega pomena za zapad-no Evropo in Afriko. Zgradila bi se na primer takoj železnica, ki bi vezala Tanger na severu Afrike s skrajno točko na jugu Afrike. Ta železnica bi tako odprla civilizaciji pot v osrčje Afrike. Na severu bi bila takoj zvezana z rečenim predorom, tako da bi vlaki vozili iz Pariza direktno v južno Afriko. Toda to odpira še druge možnosti. Takemu predoru bi takoj sledil podmorski tunel med Anglijo in Francijo, kar bi bilo v primeri z gibraltarskim predorom še lažje izvršljivo. Anglija bi tako lahko pošiljaja po železnici bla vrhov. Vse je tako silno neprodir-no* zaraščeno z raznimi rastlinami in goastim drevjem,, da si mora človek pr iboriti pot le s tem, da si jo izseka korak za korakom. Približati se diivjačini v takih okolščinah je skoraj nemogoče in v devetih slučajih iz-mted desetih ste deležni le enega sa-mtega kratkega pogleda na žival, ki v naslednjem trenutku že izgine. Belgijska vlada nam je dala dovoljen je, da smemo ustreliti 14 gorili. To se nam je tudi posrečilo v naiše veliko zadovoljstvo. Bile so to ži\vali obeh spolov ter različne sta-rossti. Kako mora človek streljati na gojrilo? Predvsem mora imeti človek zello močne noge ter zdravo srce. Le maalo je živali, ki bi dale lovcu toliko* opravka, kakor ravno gorile. Če imaate srečo, boste po celodnevnem zassledovanju zadeli na čredo goril, nakkar lahko ustrelite eno ali dve, preedno izginejo druge sredi pragozda z velikanskim vriščem in tuljenjem, ruvajoč pri svojem naglem beggu mlado drevje. V splošnem beže gonrile pred človekom ter se obrnejo le, če so ranjene. V takem slučaju se ] postavi gorila na zadnje dve nogi in plane proti sovražniku. V na-vaddnem življenju pa le redkokrat za-pusiste svojo hojo po vseh štirih no-gahih». T Tako princ Viljem Švedski. Kako malalo man je znana gorila, je razvid- no iz velikanskega zanimanje, katero je vzbudila v Newyorku mlada ujeta gorila s priimkom Daniel tekom pretekle spomladi. Ta gorila je bila stara štiri leta in pol ter prva gorila, ki je živela do te starosti v ujetništvu. Bila je izredno živahna ter razumna in so jo razkazovali v nekem cirkusu v Newyorku. Sedla je k mizi, jedla kot človek, očistila svoje krožnike ter si sama postlala svojo posteljo. Ravno ko so pričeli znanstveniki spoznavati nekaj lastnosti goril, je ta gorila poginila, kot je še vsaka v jetništvu. Nato so mrtvo gorilo raztelesili. Najbolj zanimiv uspeh raztelesenja je obstojal v pojasnilu, zakaj ne more gorila govoriti tako kot govori človek. Pod jezikom te gorile so bile mišice, razdeljene v pet skupin, ki niso imele nobenega stika med seboj. Pri človeku pa se te mišice širijo v obliki pahljače z neskončno velikim številom majhnih nitk, s pomočjo katerih je mogoče premikati jezik z veliko naglico ter izgovoriti vsako besedo. Človek lahko izgovori do 175 besed na minuto. Opica more le kričati, cviliti ali tuliti. Vendar pa se lahko gorila izraža na bolj mnogobrojen način kot pa se morejo izražate druge živale. Značilno je, da so odkrili gorilo šele leta 1874. Gorile ženskega spola so veliko manjše in slabejše kot pa samci. V tem je zopet vidna sličnost s človekom. Samica izgleda veliko manj divja kot pa samec. Gorila v divjem stanju se opisuje kot sedeča pod drevesom z ženo in z mladiči v vejah drevesa. Glava samca se neprestano obrača na vse strani in hrano nosi v usta s pomočjo palca in kazalca na nogi, ker noče, da bi bili roki le za trenutek zaposleni in vsled tega nepripravljeni za obrambo. Koža gorile je temno-sivkasta, prelivajoča se v črno. Prsa so mogočno razvita. Silno tuljenje katerega se včasih poslužuje, je posledica mogočnega oprsja. Gorila ima žleze za proizvajanje solz in vsled tega se lahko solzi kot človek. Možgani gorile predstavljajo navadno le eno stopetdesetinko skupne te gledom v daljave in jih ne krepiti na svežem zraku poljan in gozdov. Skeleč, suh zrak v šoli in v mestu, v vroči sobi škoduje zelo očem. Zdravniki menijo tudi in po pravici, da postane šolski otrok kratkega vida (v nasprotju s šiviljo in krojačem), ker delata ta dva mehanično svoje delo, medtem ko se trudi učenec dušno in telesno in osredotoči vse svoje misli v tiste drobne črke, da razbere, kar mu pravijo. Branje je štetje z očmi, zato tudi izraz čitati — brati. Črko nabiramo k črki z očmi. Kadar pride otrok do besede, katero razume bolj težko, si približa knjigo in zapiči oko v tisto besedo, da jo razbere z očesom in z razumom. Tako tudi odrasli. Kdor razume težko, kar bere, se utrudi močno, kar se pozna, ako beremo v nam tujem jeziku, medtem ko nam je lahko branje v razvedrilo. Ker se trudi duh, peša oko. Odpomoček je, da ne beremo in ne pišemo kar neprenehoma. Oko mora imeti počitek in pregled. Otrok mora imeti dovolj odmora med poukom. Ni dobro, če naredi otrok takoj, ko pride iz šole, svoje naloge, posebno če je šola prav blizu. Brihtni otroci si ne pokvarijo oči z učenjem v šoli, ampak z nepotrebnim branjem doma. Branje v mraku, pri brleči sveči, pa tudi branje na solncu, spanje na soln-cu, pri svetlem oknu, če pada odsvit od belega zidu nam nasproti na oči — vse to škoduje očem in povzroči o zvezi z drugimi činiteiji, da postanemo kratkovidni. že telesa, dočim predstavljajo mož- Mo ieT- skuhano sadje, lstotako rani človeka nrihli5nn niso redkl Pnmen tetafia- ki ga ime- z Ne uživajte nekuhane hrane. Pogostokrat uživajo ljudje nekuhano in nepečeno hrano. To pa je škodljivo. Z mnogimi znanstvenimi dokazovanji je ugotovljeno, da je mogoče na ta način spraviti v telo strupene mikrobe, ki so v zemlji, v prahu, v vodi in v drugih stvareh, nadalje vi jedilnih proizvodih s katerimi se hranimo — v mesu, mleku, sadjif itd. Že max-sikdaj se je kdo okužil s tuberkulozo iz presnega mleka, ali pa je dobil trakuljo, ker je jedel trihonoz-no meso, ne dobro skuhano ali spe-čeno. Tako se j'e tudi zgodilo, če je kdo jedel nekuhano sadje. Istotako gani človeka približno eno petde-setinko skupne teže. Nadaljna raziskavanja in opazovanja bodo pripomogla k boljšemu poznavanju te velike opice, ki vzbuja veliko zanimanje med naravoslovci. VZROKI KRATKOVIDNOSTI. Navadno se misli, da postane vsak kratkoviden, ki ima tako delo, da gleda vedno od blizu. To pa ni res, sicer bi moral biti vsak krojač in pa vsaka šivilja kratkovidna. Spomnimo se nazaj na slabo razsvetljavo, ki so jo imeli naši predniki, brleče sveče, trske, svetilnice na olje, in vendar so izvrševale ženske, posebno po samostanih, mojstrska dela vezenja ravno pri taki slabi svetlobi. Vse šivanje je šlo na roko in kako je bilo šivano! Vbod je moral biti lep, drug drugemu enak, posebno mudno štepanje je bilo dokaz spretnosti. In vendar so poznali naši predniki kratkovidnost. Bivali so za tesnim mestnim obzidjem, v temni kuhinji jim je zajedal dim oči, pa vendar niso poznali kratkovidnosti. V našem času so dognali zdravniki, da postanejo šivilje-vezilje, ki izdelujejo fina dela, dalekovidne in ne kratkovidne, dočim postaja mnogo učencev v svetli šoli kratkega vida. Nekateri zdravniki menijo, da postane kratkoviden otrok, ki ne pride dosti iz tesne sobe in ne iz mesta, ki nima prilike vaditi svojih oči z raz- nujeiro pri nas otrp, če je kdo bos kaj delal na vrtu ali kje drugje, pa se je malo opraskal. Skozi te praske so prišle v kri strupene kali, ki so pro-vzročile to bolezen. Prav tako se je že marsikdo okužil s trebušnim tifu-zom, ki se je iz prsti prijel rane ali rok in je odtod prišel v telo in pro-vzročil bolezen. Vse to so dokazi, da so razne strupene mikrobe tudi v zemlji. Posebno so take strupene mikrobe rade v pognojenem zemljišču, na katerem raste razna povrt-nina, ki jo pogostoma jemo surovo, n. pr. razne salate, paradižniki, paprika, jagode itd. Vcbče so vsi naši jedilni proizvodi, ki jih uživamo vsak dan, redno izpostavljeni okužitvi od vseh strani — iz zraka, vode in zemlje. Zato je treba vsako hrano dobro prekuhati, ker se s kuhanjem zamorijo vse strupene kali brez razlike. X Napredovanje tehnike pri zgradbi parnikov. Spomladi bo dovršen v angleški ladjedelnici v Southampto-nu največji parobrod na svetu: imel bo 56.000 ton in prostora za 4000 potnikov. Brod bo dolg 320 m, visok 32 in širok 30 m. Parnik se bo imenoval «Majestic», ki je last angleške paroplovne družbe VVliite Star Line in napravil 10. maja svojo prvo pot iz Cherbourga v Newyork. Velezanimi-ve so sledeče naprave na tem parni-ku: kurjen bo s petrolejem mesto s premogom, gonilni stroji razvijajo preko 100.000 konjskih sil, kotli obsegajo 2.230 m2. Hitrost parnika do- seže 42 km na uro. Odgovarjajoč velikosti parnika tehta krmilo 140 ton, ter vsak vijak, katerih bodo štirje, po 300 ton. Parnik bode tudi nosil 4 sidra, katera tehtajo skupno 45 ton, oziroma skupno z verigami 230 ton. Na parniku je tudi 450 aparatov, ki s svojo občutljivostjo alarmirajo vsako nadnormalno toploto, vsled česar ie požar izključen. Parnik sam ima tri brezžične postaje, razventega ie opremljen z velikim številom rešilnih čolnov, med temi celo 2 parni barkasi z brezžičnim brzojavom. Zanimiv je inštrument na parniku, kateri napove akustičnim in električnim potom plitvost do 56 m. X Angleški brezposelni delavci v avstrijskih letoviščih. V nekem dunajskem listu je izšlo poročilo o izkoriščanju Avstrije s strani tujcev, ki imajo dobro valuto. Neki Dunaj-čan je vprašal pismeno pri nekem hotelu v Inomostu, da-li bi mogel dobiti sobo za dalje časa, ker se namerava tam zdraviti. Čez par dni je dobil od ravnatelja dotičnega hotela odgovor, da za njega ^ni prostora, ker je hotel odprt pozimi samo za Angleže. Dunajčan se je zanimal za to zadevo ter odkril končno sledeče: Znano je, da vlada po vseh zapad-nih državah z visoko valuto velika brezposelnost. To se opaža v prvi vrsti na Angleškem in v Švici. Velika industrijska podjetja so odpustila na tisoče delavcev, med njimi tudi take, ki jih nočejo za nobeno ceno izgubiti. In tako so prišla podjetja na smelo, a za svoj žep na jako praktično idejo. Poslala so na svoje stroške te delavce v avstrijska zimska letovišča. Angleška državna podpora za brezposelne znaša dnevno 16 šilingov, kar znaša približno štiriindvajsettisoč avstrijskih kron in s tem denarjem se kljub neznosni draginji v Avstriji lepo izhaja in vsekakor bolje kakor v domovini. X Zrakoplovi kot strašilo proti pticam. Pri nas postavijo v koruzo ali proso kot strašilo proti raznim pticam stare klobuke, slamnate može itd. Ne tako pri Amerikancih. V Kaliforniji so velike poljane riža. Nad riž so se spravile ogromne jate divjih rac ter napravile veliko škedb. Lastniki zemljišč so jih skušali na vse mogoče načine pregnati, toda zaman. Če so ustrelili eno, je priletelo sto drugih. Navadnih strašil se pa sploh niso bale. Dolgo so premišljevali in si belili glavo, kako bi pregnali to nadlego. Končno so pa vendar izumili nekaj, kar je takoj pomagalo. Najeli so par aeroplanov ter pluli ž njimi nizko nad poljem. Ko so race zagledale to nevarno «ži-val», so takoj odletele in se niso več vrnile. X Število oženjenih v Združenih državah. Po najnovejših uradnih podatkih je v Združenih državah od 54 milijonov nad 151etnih moških le 21,849.260 oženjenih. Vdovcev je 1,758.308, ločenih pa 235.284. V zadnjih desetih letih se je število ločitev pomnožilo za 20 odstotkov. X Čudni svatovski običaji v Alza-ciji. V Alzaciji so v navadi najrazličnejši običaji, osobito o priliki poroke. Znanci in prijatelji ženina in neveste skušajo na vse mogoče načine raz-družiti zaročenca. Čestokrat postavijo pod nevestino posteljo moške čevlje in k oknu lestvico, da bi na ta način pokazali nezvestobo neveste in vzbudili v ženinu ljubosumnost. Na dan poroke pripeljejo ženinu namesto neveste kako staro, raztrgano ba-buro. Čestokrat pa se tudi dogodi, da dobi ženin od bodočega tasta, ki z ženinom ni zadovoljen, na dan poroke namesto neveste — batine. X Pretkani tatovi. Hudo presenečenje je doživel nedavno čikaški bogataš in trgovec z moškimi oblekami, ko je izvedel, da so mu drzni tatovi odnesli za petdeset tisoč dolarjev najboljše vrste likerjev. Pod pretvezo, da so finančni uradniki, so trije pre-Iriganci vstopili v Rotšildov dom. V hiši &o zvezali dva šoferja in hišnika ter nato «očistili* klet. Drzna tatvina *e je vršila na sledeči način. Ob •ami uri zjutraj se je oglasil zvon-lek v Rotšildovi hiši. Odprl je hišnik. Trije čedno opravljeni «gospodje» so imeli pred hišo velik avtomobil in aalitevali vstop v hišo, češ da so podani od prohibicijskega direktorja (prohibicijski direktor je direktor