Stev. 194 V Ljubljani! ponedeljek 26. avgusta 1940 Poštnina platana v gotovini Cmm Mr 1*- Leto V Ni- kralj. Vis. knez namestnik Pavle, ki je ostvaril sporazum Predsednik vlade Cvetkovič v Zagrebu Prve proslave v zagrebškem narodnem gledališču Zagreb, 25. avgusta. AA. Z jutranjim belgraj-skim brzovlakom je dospel v Zagreb predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. V njegovem spremstvu je minister pri predsedništvu vlade dr. Mihajlo Kon-stantinovič. Z istim vlakom so prišli v Zagreb šef centralnega presbiroja Predrag Milojevič in šef aSencije Avale Ojorgje Perič. , V hotelu »Esplanade« je imel predsednik vla-de Cvetkovič kratek razgovor z ministrom dr. La-£arjem Markovičem, banom Mihaldžičem in časni-potem pa se je odpeljal v banske dvore, kjer 1 obiskal bana banovine Hrvatske dr. šubašiča. • ba,na dr- Šubašiča, podbana Krbeka *Jdd1e.lk°v banske oblasti se je pred-dr J?1 v stanovanje podpredsednika vlade dr. Mačka. Nato so vsi skupaj odšli v na-roano gledališče, kjer j ih je čakala že velika množica ljudi. Pri vhodu v narodno gledališče se je zbrala velika množica, ki je priredila prisrčne manifestacije predsedniku vlade Cvetkoviču, podpredsedniku dr. Mačku in članom njunega spremstva. V banski loži narodnega gledališča so zavzeli prostore predsednik vlade Cvetkovič in podpredsednik dr. Maček skupno z banom dr. šubašičem. Predstavi slik kmečke narodne kulture so prisostvovali tudi ministri dr. Lazar Markovič, dr. Andres, dr. Torbar, dr. Smoljan in ban drinske banovine Mihaldžič. Spored teh slik so organizirale organizacije hrvatske seljačke sloge iz vseh hrvatskih krajev. Na sporedu so bile pesmi, igre in narodni običaji. Predstava bo trajala do 12, potem pa bodo Predsednik vlade Cvetkovič, podpredsednik vlade dr. Maček, ban dr. šubašič, ministri in ostalo ?Premstvo odšli na kosilo. Poleg zastopnikov na-domačega tiska se je udeležilo proslave oblet-■Llcf sporazuma tudi veliko število tujih časnikarjev ln fotoreporterjev. Dr. Korošec odpotoval v Zagreb brzovi»L.^jan®i 25. avgusta, f. Ob 13.15 sta se z sednik *orn odpeljala iz Ljubljane v Zagreb predli o r vSena*a prosvetni minister dr. Anton kier k„S?c ‘n- £radbeni minister dr. Miha Krek. trim ci a pn*?stv(n'ala svečani seji vlade in drugim slovesnostim, ki • • n u ob priliki proslav’e obie^i" pnrejene V Z?P^U i u ~ UD*etnice sporazuma s Hrvati. Zagreb, 25. av{niSfa k n , , i dne je prispel v Zairr I ' l>iines ol’ 41 l*>pol-Ljubljnne prosvetni m; - , z brzim vlakom iz ki se bo udeležil proslave ® hi'V-•Ant’ Koro*et‘-r^astanil se je v hotelu ,tnlce sporazuma. Lspig nade<. Čestitke bana dr. Natlačena V . Ljubljana, zo. avgusia. t. Ba„ dravsk« k vine dv. Marko Natlačen je ob priliki „1.1 "ai?°' ustanovitve banovine Hrvatske posiaI h banu dr. Ivu šubašiču v Zagreb brzojavko nasied! nle vsebine: »Ob obletnici ustanovitve banovine Hrvatske 'jprejmite moje najlepše čestitke 1 najboljši,,,j že. ']ami ia srečno bodočnost bratskega naroda hrvat-eSa. — gan j,. Natlačen.« Minister dr. Krek v avdienci na Brdu Kranj, 25. avgusta, f. Danes ob 11 dopoldne 1^ blagovolil sprejeti Nj. kr. Vis. knez namestnik t avle v dvorcu na Brdu pri Kranju v avdienco gradbenega ministra dr. Miha Kreka. Danes bo slavnostna seja vlade v Zagrebu Zagreb, 25 avg. b. Za oblet nico sporazuma se lx> jutri vršila seja vlade v banskih dvorih. Uanes so prišli v Zagreb vsi člani vlade, razen niinistra I anticu, ki se nahaja na Nemškem. )>unes ni bilo važnejših političnih dogodkov in se je vse zanimanje koncentriralo na pregled Seljačke sloge, kateri so prisostvovali vvsi Pogajanja med Madžarsko in Romunijo se bodo nadaljevala Budimpešta, 25. avgusta, g. MTI: Iz Turn-Severina poročajo: Snoči ob 21.45, ko js bilo že vse pripravljeno za odhod madžarske delegacije, je šef romunske delegacije Valer Pop v spremstvu dveh tajnikov prišel na madžarsko ladjo »Solijo«. V zvezi s tem so se med krogi tujih časnikarjev razširile vesti, da je imel Valer Pop danes popoldne dolg telefonski razgovor z Bukarešto in da bo še naprej ostal v Turn-Severinu, pripravljen za poznejša pogajanja. Enako so se razširile vesti, da šef romunske vojaške delegacije general Draga-ljina ni zmagal s svojim brezkompromisnim stališčem v prestolnici, ker Bukarešta polaga posebno važnost na sporazum. Valer Pop se je celo uro razgovarjal s Hory-jem. Med tem časom so člani madžarske delegacije zavzeli svoja mesta v posebnem vlaku. Valer Pop je prosil posamezne člane madžarske delegacije, naj se vrnejo na ladjo. Rezultat teh razgovorov je bil, da se je že sestavljeni komunike spopolnil s sledečo frazo: »Navzlic temu se zdi, da se bo...« Pričakovati je, da se bodo razgovori nadaljevali v najkrajšem času. Budimpešta, 25. avgusta, o. »United Press« poroča: Madžarska vlada je sklenila vpoklicati še več letnikov rezervistov. Prav tako je vlada izdala celo vrsto odredb obrambnega značaja. Vladni krogi iyjavljajo, da se je to zgodilo zaradi tega, ker je Romunija začela pošiljati čete na Erdeljsko. Madžarske vojaške oblasti so v zadnjih 2-1 urah zaplenile več tisoč avtomobilov, ki so potrebni za prevoz čet. Prav tako morajo biti ponoči vse luči na cestah pregrnjene z modrim pokrivalom, vse gasilske čete pa morajo biti povsod v stalni pripravljenosti. Turn-Severin, 25. avgusta. DNB: Madžarska delegacija je zapustila Turn-Severin snoči ob 22 in s posebnim vlakom odpotovala v Budimpešto. Romunska delegacija potuje danes dopoldne v Bukarešto. Romunski uradni krogi so optimistično razpoloženi navzlic prekinitvi pogajanj in smatrajo, da se bodo pogajanja v kratkem nadaljevala. Turn-Severin, 25. avgusta. DNB: Ob 21 snoči je odšel šef romunske delegacije Valer Pop na madžarsko ladjo »Sofia«, da izroči romunski predlog. Kakor se je zvedelo, ta predlog predvideva, da se pogajanja morejo odložiti do srede in da bo tedaj z romunske strani predložena zemljepisna karta, na kateri bo označena nova meja, takšna, kakršno hočejo Romuni. Pogajanja na rečni ladji trajajo še dalje. Sofija, 25. avg. m. List »Mir« se danes v daljšem članku bavi z romunsko - bolgarskimi pogajanji in se izjavlja proti romunskim predlogom. V zvezi s tem se je iz dobro poučenih virov moglo zvedeti »Ja Bolgarija ni v načelu proti izmenjavi prebivalstva, vendar pa zahteva enakopravnost pri tem, t. j. da se vsi Romuni preselijo iz Bolgar,je v Romunijo in da se vsi Bolgari :z Romunije preselijo v Bolgarijo. Romunija pa nasprotno želi. da se vsi Bolgari iz Romunije preselijo v Bolgarijo, a ne, da se tudi vsi Romuni preselijo iz Bolgarije. Romunija želi. da se preselijo samo oni Romuni, ki žive v Južni Doorudži, ni pa zato, da bi se preselili tudi oni Romuni, ki žive v ostalih krajih Bolgarije. Crajova, 25. avgusta. Reuter: Romunsko-bol-garska pogajanja o vprašanju Dobrudže so se snoči končala. Dosežen je končen sporazum. Sporazum bo, kakor je zvedel dopisnik agencije Reuter, podpisan danes ali jutri. Romunifa bo Južno Dobrudžo odstopila 10. oktobra Sofija, 25. avgusta. DNB: Z merodajne strani se doznava, da se je med romunsko in bolgarsko delegacijo dosegel sporazum glede izpraznitve Južne Dobrudže. Po tem sporazumu bo Romunija izpraznila Južno Dobrudžo 10. oktobra. Nad Anglijo se uveljavlja nemška letalska premoč Berlin, 25. avgusta, o. DNB: Nemške zračne sile so izvršile danes zopet nekoliko napadov na važne vojaške cilje v jugovzhodni Angliji. Tako so bombardirale nekoliko letališč, posebno v Can-terburyju in Manstonu. V pristanišču Greet Yar-mouth so bila uničena skladišča in hangarji. Po dosedanjih podatkih so Angleži izgubili 35 letal, dočim je izgubljenih 12 nemških letal. Berlin, 25. avgusta, o. DNB: Poveljnik neke zračne formacije, ki se je vrnil z izvidnega poleta, je javil, da se je slika borb v zadnjih dneh znatno spremenila. Dočim so pri prejšnjih nemških napadih sovražna letala, posebno bojna letala, takoj nastopila in poskušala uspešen napad, se je v zadnjih dneh slika znatno spremenila. Obramba angleških lovskih letal je bila zadnje dni zelo slaba in se je zdelo, da angleški piloti-lovci nimajo dovolj izkušenj. Samo tako je mogoče razumeti, da je bilo danes dopoldne premaganih 10 angleških lovskih letal, dočim je bilo istočasno izgubljeno samo eno nemško letalo. Berlin, 25. avgusta, o. DNB: Neka nemška zračna formacija je snoči izvršila napad na velike angleške vojaške kontingente v okolici Dovera. Nemška letala so se nenadoma pokazala izza oblakov v bližini Dovera. Vrgla so 70 bomb sredi vojaškega tabora. Angleški vojaki so bili tako izne-nadeni, da niso mogli izvesti nikakršne obrambe. Nemški letalci so opazili, da je v nekaterih poslopjih nastal požar. Vsa nemška letala so se vrnila nepoškodovana. London, 25. avgusta. AA. Reuter: Ministrstvo za zrakoplovstvo in notranjo varnost objavlja, da je ponoči vec sovražnih letal letelo nad nekaterimi pokrajinami Anglije m Walesa. Poročilo pravi dalje da so nemška letala v glavnem letela v manjših skupinah in da so metala bombe v raznih kra-jih Tako tud, v londonski pokrajini in v Walesu. Proti etalske ba erne so streljale ter so nastopila tudiv lovska letala .Javljajo, da je bil zbit en sovražni bombnik. V nekem delu Londona so bombe povzročile požar v poslopju, v katerem so bile nastanjene trgovske pisarne. Požar je bil lokali- K falske čete se ne voJskiTejo na ozeml u Indok ne Čungking, 25. avgusta, o. Japonske agencije so danes objavile poročilo, da so kitajske čete vdrle na ozemlje francoske Indokine. Kitajska vlada v Čungkingu odločno zanika vse te vesti in izjavlja, da je bilo kitajskim četam ob meji Indokine ukazano, da nikakor ne smejo prekoračiti meje francoske Indokine, dokler japonske čete ne bi prekoračile meje te evropske kolonije. ministri s predsednikom vlade Cvetkovičem in podpredsednikom dr. Mačkom na čelu. Na pregled so prišli oddelki Hrvaške sloge v narodnih nošah iz vseh krajev banovine Hrvaške, člani vlade so pričeli prihajati že včeraj, danes zjutraj ob 6.25 je pa dopotoval z belgra iškim brzo-vlakom predsednik vlade Dragiša Cvetkovič s šefom kabineta Božom Anastasijevičem, šefom Presbiroja Predragom Milojevičem in direktorjem Avale Peričem. V svojem salonskem vozu se Je zadržal do 9 zjutraj, potem pa je imel s senatorjem dr. Pernerjem v hotelu »Espla- M }5raj5i r«S«vor. Besl?f L tem je iinel prometni minister inž. žele/ni konferenco v direkciji državnih vesti d" razgovoru s časnikarji je zanikal 0 dekoncentraciji prometnega prireditev8 0fX>k'ne "i bilo nikakih oficielnih žemske ča^0 .t,irekl<>r Avale je povabil ino- sednik vl idn r*rj?i na.vkosilo. Zvečer je pred- storih »Crndsl/ 0vjf f)rirefiil večerjo v pro- nekatere novnfP fx>flru,nat vse ministre in nekatere P«v ience- tem ko je bila v hotelu »Lsplanade« prirejena večerja za domače in inozemske časnikarje, ki se nahajajo v Zagrebu. J Jutri ob 10 dopoldne se 'k, vršila v banskih dvorih slavnostna seja vlade, po končani seji pa bodo vsi ministri in povabljenci odšli v Božjakovino, kjer je bil sklenjen sporazum. ziran. V drugem delu Londona so bila poškodovana nekatera poslopja. Po do zdaj prejetih podatkih je število ljudskih žrtev zelo majhno. Washington, 25. avgusta, o. DNB: Državni podtajnik v angleškem zrakoplovnem ministrstvu Balfour je izjavil zastopnikom ameriških listov, da bi Anglija vsekakor pretrpela in doživela polom, če bi Nemčija zagospodarila nad angleškim zračnim prostorom. London, 25. avgusta, o. Reuter. O včerajšnjem napadu nemških letal na Anglijo, posebno pa na okolico Londona doznava Reuter sledeče posameznosti: Včeraj sta bila izvršena dva velika napada na londonsko pokrajino. Prvi se je začel ob 15 in pri tem napadu so nemška letala- bombardirala najprej jugovzhodno angleško obalo, potem pa prodrla v notranjost in se zapletla v boje z angleško obrambo. Kar se tiče rezultata teh zračnih bojev, še ni popolnoma točnih poročil, zdi se pa, da je bilo sestreljeno gotovo število nemških letal. Drugi nemški napad je bil naperjen v glavnem proti \Valesu, pa tudi pri tej priliki so nemška letala letela nad Londonom. Nazadnje je bil pozno snoči dan tretji znak za alarm. Slišale so se eksplozije, ki so prihajale od vzhoda. London, 25. avgusta. Reuter: Pri zadnji sovražni akciji je padlo na London precejšnje število zažigalnih bomb. Razen tega so padle na prestolnico štiri rušilne bombe največje eksplozivne kapacitete. Neka zažigalna bomba je padla na streho tovarne, ki je bila zavarovana z azbestom. Zato ta bomba ni povzročila požara. Večina ostalih zažigalnih bomb pa je povzročila požare. Posebno velik je bil požar v poslopju nekega velikega trgovskega podjetja. Vendar se je posrečilo požar hitro lokalizirati. London, 25. avgusta, o. »United Press poroča: Nocoj je 50 nemških letal napadlo jugozahodno Anglijo. Letala so vrgla zelo mnogo bomb, škoda pa ni velika. V zraku se je razvila strašna bitka in sta dve letali v plamenu padli v morje. E"o ,~~ talo je bilo angleško, drugo pa nemško. Ves romunski tisk slavi obletnico sporazuma Sporazum ie Jugoslavijo zelo okrepil Bukarešta, 25. avgusta. Današnji romunski listi se posebno spominjajo obletnice srbsko-hrvatskega sporazuma, prinašajo slike predsednika vlade Dra-giše Cvetkoviča in podpredsednika vlade dr. Vladka Mačka z napisi, s katerimi naglašajo veliki pomen tega dogodka za Jugoslavijo. Tako objavlja vladni list »Romania« skupno sliko predsednika vlade Cvetkoviča in podpredsednika dr. Mačka in pravi v svojem članku med drugim: V življenju Jugoslavije pomeni 26. avgust leta 1939. zgodovinsko razpotje. Zbližani z neštetimi skupnimi elementi in prepričani o potrebi skupne države pod vodstvom dinastije Karadjor-djevičev so se nahajali Srbi in Hrvati v sporih glede političnih načel in metod, ki niso bile koristne za konsolidiranje države in njene odporne sile, katero je želel narod in njegovi politični voditelji. Končno je pod modrim vodstvom Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla in po naporih predsednika vlade Cvetkoviča in podpredsednika vlade dr. Mačka prišlo do trajnega sporazuma nied Srbi in Hrvati. Sporazum, sklenjen 26. avgusta 1939, na čigar podlagi je lirvatska banovina dobila upravno in kulturno avtonomijo in si priborila tudi široko razumevanje Belgrada v gotovih političnih in socialnih vprašanjih, je omogočil, da se je sestavila vlada, ki ji predstavlja polni izraz volje jugoslo-venskega naroda. Ta sporazum so množice Srbov, Hrvatov in Slovcncev pozdravile z velikim zadovoljstvom, prav tako tudi vsi vodilni krogi. Krona, ki je s svojim vplivom omogočila ustvaritev tega zgodovinskega akta, je glavni predmet narodovega navdušenja in priznanja. Tako srbski kakor hrvat-ski in slovenski narod in njihovi politični ljudje smatrajo skupno državo in dinastijo Karadjordje-vičev za jamstvo za težko ustvarjeno neodvisnost in se že kažejo tudi rezultati te pomiritve. Jugoslavija stoji danes zedinjena sredi najburnejših mednarodnih dogodkov. Danes je zedinjena, odločna in polna dostojanstva. To dejstvo najbolj osvetljuje obletnico dogodka, katerega pomen bo zgodovina podčrtala. »Universul« objavlja skupno sliko predsednika vlade Cvetkoviča in podpredsednika dr. Mačka in pravi v svojem članku poleg drugega- Od svetovne vojne dalje, ki je ustvarila nov red in omogočila ustvaritev Jugoslavije, se je v zadnjih 20 letih v vprašanju odnošajev med Srbi in Hrvati mnogokrat opažalo težko življenje Jugoslavije, nekoliko-krat celo zelo težko življenje, jugoslovanski politični voditelji pred Dragišo Cvetkovičem niso znali rešiti življenjskega problema in se včasih posluževali tudi metod, ki so onemogočile sporazum. Dne 5. februarja 1939 je vlada Dragiše Cvetkoviča prevzela nase delikatno nalogo, da reši ta problem in doseže sporazum. Zgodovina razgovorov med Cvetkovičem in dr. Mačkom temelji na iskrenosti vzajemnega razumevanja in dobre volje, zaradi česar ni bilo težko najti pot k zaželenemu cilju. Doseženi sporazum je dal Hrvatom enakopravnost v vodstvu državnih poslov in široko upravno avtonomijo v banovini Hrvatski. Ta sp ranim je z veseljem sprejel ves jugoslovanski narod, dočim se je rešitev hrvatskega vprašanja v inozemstvu, posebno pa v prijateljskih državah, pozdravljal kot dogodek, ki bo pomembno okrepil Jugoslavijo in zagotovil pridnemu jugoslovanskemu narodu mirno življenje in delo. Dan 26. avgusta 1939 pomeni torej zgodovinski dan v življenju jugoslovanskega naroda, ki danes konsolidiran pod modrim vodstvom Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla, zavedajoč se svoje moči, opazuje mednarodne dogodke in mirno pričakuje njihov razvoj. Komisija na kraju nesreče pod Velebitom Zagreb, 25 avgusta, b. Žrtve letalske nesreče v Medaku bodo prepeljane v Zagreb, Belgrad in Niš. Po želji švicarskega konzulata v Zagrebu bodo posmrtne ostanke dt. Waldhausena in njegove gospe prepeljali v Zagreb. Posmrtni ostanki radiotelegrafista Dušana Petroviča bodo prepeljani v Niš, ker je pokojni Petrovič bil rodom iz Niša. Šef-pilot Striževski pa bo prepeljan v Belgrad. Na kraj nesreče sta odpotovali danes dopoldne dve komisiji, da natančno preučita vzroke te strašne letalske nesreče. Vojni komisiji načeljuje major Belanč, letalski komisiji pa inž. Mirkovič. V komisiji Aeroputa sta tudi direktor zagrebškega Aeroputa Paunovič in glavni direktor Sonder mayer. Zaduinca za Striževskcm v Belgradu Belgrad, 25. avg. m V mnli ruski pravoslavni cerkvi se je danes dopoldne opravilo opelo za Vladimirjem Striževskim, šefom civilnih pilotov Aeroputa, ki se je .smrtno ponesrečil skupno z ostalimi potniki pri veliki zrako-plovni nesreči nad Velebitom. Opelu je prisostvoval zastopnik komandanta zrakoplovstva, celokupni upravni in nadzorni odbor Aeroputa z generalnim direktorjem Sondrnnayerjem ter mnogoštevilni prijatelji pokojnika. Novo voino poso-r?o v Kanadi Newyork, 25. avgusta. DNB: Tukajšnji bančni krogi so dobili sporočilo iz Ot1awe, da je kanadska vlada sklenila razpisati novo vojno posojilo 250 do 300 milijonov dolarjev. Datum za začetek vpisa tega posojila še ni doloien Ob obletnici sporazuma in vlade s Hrvati Kratek pregled dala neposredno pred in po najvažnejšem dogodku v razvoju jugoslovanske države Jutrišnji ponedeljek poteče točno le trt dni. on.v ar. je hil na Bledu ©odpisan sporazum med orb: in Hrvati in s iem končno veljavno o 1-st ran jena vsa nasproslvu med obema narodoma, nasprotstva, ki so trajali) dve dolgi desetletji ter obema narodoma gotovo vse prej škodita kakor pa koristila. Oljenem z obletnico sporazuma pa obhaja Jugoslavija jutri tudi obletnico sedanje vlade, ki jo je sestavil Dragiša Cvetkovič in v kateri so tudi zastopniki Hrvatov. Naj ob tej primerni priliki vsaj bežno preletimo dogodke, ki so se • odigravali od +. februarja 1939, t. j. od tedaj, ko je padla Stojadinovičeva vlada, do sklenitve sporazuma 26. avgusta in v letu zatem do danes. Dan pred padcem Stojadinovičeve vlade je podalo nekaj ministrov, med njimi tudi Dragiša Cvetkovič in dr. Miha Krek ostavko z utemeljitvijo, da ne morejo več sodelovati v takšni vladi, v kateri ne vidijo nobenega poroštva za nujno rešitev hrvaškega vprašanja. Novo vlado je sestavil Dragiša Cvetkovič Dne 6. februarja je časnikarjem razložil njen program, ki je obstojal zlasti v rešitvi hrvaškega vprašanja. Po desetih dneh je nova vlada pred narodnim predstavništvom (Kidala izjavo, v kateri je poudarila, da je prekinila z vsemi metodami preteklosti, ki so se na vse načine izogibale rešitve najglavnejšega notra-nje-političnega vprašanja, Izrazila je željo, da se v medsebojnem prijateljstvu začne reševati zgodovinska naloga, ki obstoji v rešitvi hrvaškega vprašanja. Fe svoje naloge se je z vso vnemo oprijela z iskreno željo, da uredi notranje razmere v državi tako, kakor bi bilo najboljše in da s tem Jugoslaviji zagotovi tudi varnost in mir na mejah. Delo za sporazum se je začelo v začetku aprila. Sledili so tedaj drug za drugim obiski predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča v Zagrebu, 2., 4., 15. in 22. aprila Z obeh strani so bili pri teh sestankih stavljeni predlogi in so vse priprave za sklenitev sporazuma potekale dokaj ugodno in hitro. Dragiša Cvetkovič in dr. Maček sta se zedinila, nakar je stavljene predloge odobril na Brdu tudi kraljevski namestnik knez Pavle, ki Je že tedaj izjavil, da se bodo napeti odnošaji med Zagrebom in Belgradom polegli. To je bilo 24 avgusta. Dva dni za tem je bil na Bledu sporazum s Hrvati tudi podpisan, istočasno pa sestavljena nova vlada, v katero so prišli tudi zastopniki Hrvatov z dr. Mačkom kot podpredsednikom ministrskega s,veta. Bil je to zgodovinski dogodek, ki je obenem tudi dokaz, da so vodilne osebnosti v Jugoslaviji globoko razumele tedanji politični položaj in se zavedale tudi nevarnosti, ki bi utegnile nastopiti, če ne bi zmagal zdrav razum. Še istega dne je bila podpisana tudi uredba o banovini Hrvatski, s katero je hrvaški narod dobil oblast na svojem narodnem področju. Nujna posledica sporazuma je bil razpust poslanske zbornice in senata; ukinitev zakona o volitvi poslancev vlada pa je dobila pooblastilo, da sme s posebno uredbo spremeniti politične zakone, *- Po zgladitvi vseh sporov med Srbi in Hrvati je takoj, že naslednji dan sledil prihod dr. Vladka Mačka, novega podpredsednika vlade, v Belgrad, kjer so mu priredili navdušen sprejem. Pod vtisom tega veličastnega sprejema je dr. Maček sam izrazil prepričanje, da je ves Belgrad za sporazum s Hrvati. Tri dni po spo- ; razumu je bil v Zagrebu ustoličen hrvaški ban. V zvezi s tem je bila v zgodovinski dvorani hrvaškega sabora slavnostna seja hrvaških narodnih zastopnikov. Dr. Maček je imel tedaj tudi velik govor, v kateresn je predstavil hrvaškega bana dr. šubašiča ter dejal med drugim, da je to ban. ki je bil po sto letih orvič postavljen po ljudski volji in obenem s pristankom krone. Pri tej priliki je tudi novi ban dr. bubašič izrazil svojo vdanost dinastiji Karadjordjevičev ter se zahvalil zlasti N J. kr Vis. knezu namestniku Pavlu za njegova velika prizadevanja, da je hrvaški narod dobil svoje pravice in da se je s tem okrepila tudi državna skupnost, kraljevina Jugoslavija. Za delovanje upravnih oblasti v banovini Hrvatski je bil postavljen zakonski temelj z novo uredbo o ustroju banske skupnosti, izdana pa je bila istočisno tudi uredba o spremembah obstoječih zakonov. Zagreb in Belgrad sta postajala vedno bližja drug drugemu. 13. januar leta 1940 pomeni v zgodovini Jugoslavije spet velik dan, V Zagreb je prišel na uradni obisk Nj. kr. Vis. knez Pavle, ki je tu podpisal uredbo o hrvaškem saboru. Po njej so volitve zastopnikov svo- bodne in tajne,. Važno vprašanje, vprašanje financ banovine Hrvatske je bilo rešeno dne 1. aprila z uredbo o financiranju te banovine. Iz proračuna nove banovine so izvzeti zlasti izdatki za tehnična dela. Sporazum s Hrvati so v vsej jugoslovanski javnosti z velikim veseljem pozdravili, zlasti pa, razumljivo, še Hrvatje sami, saj je brez dvoma velikega pomena za notranji napredek in mir, pa tudi za dobre odno.šaje z drugimi državami. Da se v ničemer ni okrnila moč in veličina naše države z ustanovitvijo banovine Hrvatske, pričajo tudi besede, ki jih je izrekel sedanji predsednik vlade Dragiša Cvetkovič svoj čas na sestanku senatorjev: »Če bi šli še dalje po tej poti in bi se tudi v ostalih krajih izvedla preureditev, — kajti preureditev se mora tudi v ostalih krajih izvesti — sem globoko prepričan, da se niti malo in v ničemer veličina naše države ne bi omajala. V temelju smo spremenili našo notranjo ureditev. Spreminjamo jo in jo bomo še spremenili. Spremenili jo pa bomo na bolje.« Ljubljana od sobote čez nedeljo Mirna nedelja. Prazna Ljubljana Ljubljana, 25. avgusta. Danes je Jernejeva nedelja ko imajo žegnanje vse farne in podruž. cerkve po Sloveniji, kjer imajo za patrona sv. Jerneja, ki je med ljudstvom dobro uvaževan svetnik, tudi v starih vremenskih pregovorih Jerneja dostikrat omenjajo. >0 sv. Jerneju so lešniki zreli«, pravijo na pr. Notranjci. Jernejevo nedeljo v Spodnji Šiški še posebno lepo in po starih običajih slave. Pač so jih nekaj opustili, toda žegnanje je tam vedno prirejeno v velikem obsegu. Vsa Šiška je bila danes svečano razpoložena, na mnogih hišah vihrajo lepe zastave. Posebno okrašena je Jernejeva cesta. Tam je pravi gozd zastav. Stari šišenski očanci in stari Ljubljančani so že v davnih časih krstili to nedeljo tudi za »komarjevo nedeljo«. Zakaj? Mnogo je o tem pravljic in zgodb. Nekateri očitajo ponosnim Šišenčanom, da so v starodavnih časih, ko je bilo še vse patri jarhalno, ko so imeli že pred več ko sto leti tam domačo pivovarno, prav na to nedeljo slovesno uničevali in drli velikega >komarja«, kakor Krakovčani in Trnovčani »kar-pa«. Cel dan so se Šišenčani dostojno veselili. Vrteli so kolo. Zibali so se po raznih zabaviščih in po gostilnah so praznili kozarce rujnega vin-ca. Pravi domačini so se držali doma pri bogato obloženih mizah ter so sprejemali v goste svoje sorodnike iz mesta in okolice. Bilo je veselo in marsikatero pošteno so ponosni šišenčani v domačem krogu obrnili kljub tem hudim in viharnim časom. Vremenska bilanca pasjih dni Včeraj je bil sv. Jernej. Po starem vremenskem reku je končal mesec dni trajajoči vremen- ski režim pasjih dni. Prav na sv. Jakoba 25. julija so se začeli pasji dnevi, ki so bili dostikrat in mnoga leta poprej prav vroči. V teh dneh je dostikrat pritiskala z vso močjo pravcata ekvatorska vročina in se je pojavljala huda suša, tako da so mnogi predeli naše ožje domovine trpeli strašno pomanjkanje vode, ko so bili veliki potoki popolnoma usahli ter je taka vročina pritiskala da so bili travniki in polja popolnoma požgani. Cerkniško jezero je navadno prav v dobi pasjih dni popolnoma usahnilo. Letos je v jezeru še mnogo vode. Dostikrat v pasjih dneh ni padla niti kap- ljica dežja. Letošnja vremenska bilanca pasjih dni nam kaže povsem drugačno sliko. Padlo je mnogo dežja. Od 25. julija pa do včeraj najmanj za 2(30 mm. Zadnji pasji dnevi so prinesli mnogim krajem katastrofalne nalive in nevihte. Ponekod so bile velike povodnji, ki so napravile po poljih in travnikih ogromno škodo. To škodo cenijo v Sloveniji najmanj na 15 milijonov dinarjev. Mariborski dogodki čez nedeljo V tujem gozdu je podiral drevje in prodajal les. Slovenjegraški orožniki so prijeli Jakoba Po-lenika iz Šmartnega. Mož je najemnik nekega posestva v tistem kraju. Dovolil pa si je, da je v gozdu, ki je last dedičev po Jožefu Rotovniku iz Legna, podiral drevje in les prodajal kot svojo lastnino. Eden od solastnikov tega gozda ga je prijavil orožnikom, ki so ga zaslišali. Tatvine jo priznal, rekel pa je, da je smatral, da je kot najemnik upravičen sekati les iz gozda posestva, ki ga je imel v najemu. Ker pa ni vedel točno za mejo je zašel v tuj gozd. Prisvojil si je vsega za 6000 din lesa. Ni umrl zaradi zaužitja strupa, marvet zaradi akutnega zastrupljenja z alkoholom. V prejšnji številki »Ponedeljskega Slovenskega doma« od dne 19. avgusta t. 1. smo pod naslovom »Ko so samomorilca dajali v rakev, ga je zadela kape smo poročali, da je pokojni Ludvik Majhnič izpil kak strup, ker so poleg njega našli malo stekleničico, na mizi pa madež zelene tekočine. Zena pokojnega od nas sedaj zahteva, da to vest popravimo v toliko, da njen mož ni izpil strupa in da je umrl od kapi. Državno pravdnižtvo je odredilo raztele-senje trupla pokojnega. Sodni zdravnik je ugotovil, da je mož umrl zaradi akutnega zastrupljenja z alkoholom. S kolesa je padel in si zlomil roko. 17 letni elektroinštalaterski vajenec Franc Hladnik iz Studencev je padel s kolesa in si zlomil levo roko v zapestju. Prepeljali so ga v bolnišnico. V globoki žalosti obveščamo svoje sorodnike in znance, da nas je naša preljuba in dobra sestra, tetka in svakinja, gospa Marija Česnik roj. Juvančrč trgovka in posestnica v Ljubljani v nedeljo popoldne po kratki in težki bolezni zapustila in se preselila na boljši svet. Pogreb predrage pokojnice bo v torek, 27. avgusta ob 15. uri iz hiše žalosti Bleiweisova cesta 21. Sveta maša zadušnica bo v sredo, dne 28. avgusta ob 8 zjutraj v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, Videm ob Savi, dne 25. avgusta 1940. Milka, Kajetan, Netka, Anton Juvančič, Zora Gregorčič roj. Juvančič, ing. Alojz Gregorčič. Današnja nedelja je potekla v Ljubljani čez dan popolnoma mirno. Bilo je dopoldne običajno nedeljsko vrvenje po ulicah. Popoldne se je mesto popolnoma izpraznilo. Vse je drvelo na deželo. Potniški promet na vseh železniških progah je bil izredno močan. Vsi vlaki so bili natrpani izletnikov in drugih potnikov. Vlaki so odpeljali iz Ljubljane in zvečer pripeljali do 25.000 potnikov. Velikanski val izletnikov je krenil davi in deloma že včeraj proti Gorenjski. Pa tudi v druge smeri so se obrnili veseli izletniki. Proti večeru so se vračali ljudje v mesto, veselo razpoloženi. Ogromna množica ljubljanskih občanov, ki je ostala dopoldne doma in si privoščila. d°Iir° kosilo, je v gostih skupinah odhajala v Šiško, da se s Šišenčani poveseli na Jernejevo nedeljo. Po vseh gostilnah v šiški se je razlegala harmonika. Cvilil je ponekod tudi bas. Šišenski gasilci so drli »komarja« pri Keršiču, kjer je ga. Osetova poskrbela za dobro kapljico in prijetno jedačo. Po drugih krajih so bile domače zabave. Bližajo se zadnji dnevi kopalne sezone. Vneti kopalci so hiteli na razne kraje, mnogo jih je bilo na mestnem kopališču ob Ljubljanici, pa tudi Sava je sprejemala velike skupine kopalcev in kopalk. Uzmoviči so poskušali svoj nečeden posel, toda niso prišli povsem na svoj račun. Vreme je bilo danes sijajno. Barometer se je dvignil prav visoko. Od zelo nizkega stanja v petek se je kar navpično povzpel na 767 mm. Letos v bolnišnici že 23.678 bolnikov Reševalna postaja od sobote do danes zvečer ni zaznamovala nikakih nesreč in nezgod. Cez dan ni bilo hudih karambolov. Postaja je mirovala, v bolnišnico je prepeljala samo nekaj bolnikov. Tudi sprejemni urad splošne bolnišnice ni danes zaznamoval hujših nesreč. Dopoldne je bil prepeljan v bolnišnico 20 letni delavec Miroslav Gorjup, zaposlen v kamnolomu Vače doma iz Sela pri Vačah. V soboto popoldne mu je priletel v glavo težak kamen ter mu razbil lobanjo. Danes v nedeljo je bilo na novo v bolnišnico na razne oddelke sprejetih 40 bolnikov. Do 18. ure je sprejemni urad naštel, da je bilo letos sprejetih v bolnišnico že 23.678 bolnikov. Letalska katastrofa na Velebitu globoko odjeknila pri nas Med Ljubljančani je vladalo te dni napeto zanimanje za usodo potniškega letala, ki je vozilo na zračni progi Zagreb—Split. Ko so se razširile prve vesti, da pogrešajo to letalo, so še mnogi upali, da so se potniki, kakor tudi pilot in radiotelegrafist mogoče rešili, ker je v petek prišla sicer nekontrolirana vest iz Belgrada, da je letalo iz megle srečno pristalo na kraškem polju pri Glumoču in da so vsi potniki ostali nepoškodovani. Včeraj proti večeru pa se je po mestu mahoma razširila žalostna vest da je letalo z vso silo treščilo vrh Velebita. Vsi potniki, pilot Striževski in radiotelegrafist so bili mrtvi, med njimi tudi neka Ljubljančanka. Kmalu se je razvedelo, da je pri velebitski zrakoplovni katastrofi ponesrečila absolventka trgovske akademije Vita Otoničarjev a. Bila je odlična dijakinja. Zelo simpatična in resna, vsi okoli Tabora so jo spoštovali. Pokojna Vita je bila 11. junija 1918 rojena v Črnomlju, kjer je služboval kot poštni uradnik njen oče Janko, ki j? »rt Pr?rt 10 leti v Ljubljani kot uradnik Postne hranilnice. Mati Danica roj. Kalan je hčer-i ,P° „ ''z8a)a'a in po materinsko za njo skrbela. Poleg matere žaluje za pok. Vito tudi njen brat Dušan. Mati Danica se je čez poletje nahajala v Vikerčah na letovišču. Nestrpno je čkala na prva poročila o usodi svoje hčerke. Petkovo ugodno poročilo jo je trenotno nekoliko pomirilo, tda neprestano je bila prevzeta od bojazni, da je hčerko doletela zla usoda. Hčerka z mamico ,ie čez počitnice stanovala v letoviški hišici učitelja gluhonemnice g. Mazija. Brat Dušan je namreč z hčerko g. Mazija poročen. Njena prjateljica inž. Mira Rechnitzer jo je povabila v Zagreb, da napravite izlet na morje. V nedeljo se je pok. Vita najprisrčneje poslavljala od vseh. Ni se mogla ločiti od matere niti od ostalih. Težko je bilo slovo. Naj v miru počiva blaga Vita! Sf Ie ongres Jugoslov. šahovske zveze v Cel Jugoslovanski šahisti so proslavili dvojni jubilej: 20 Istnico GŠK-a in 20 letnico JŠZ Celje, 25. avgusta. Današnji kongres je pomemben iz treh važnih razlogov: Slovenski, hrvaški in srbski šahisti so proslavili 20 letnico Jugoslovanske šahovske zveze, proslavili 30 letnico obstoja najagilnejšega šahovskega kluba — Celjskega šahovskega kluba — obenem pa rešili sporna in važna vprašanja, ki so nastala z ustanovitvijo Slovenske, Hrvatske in Srbske šahovske zveze. Slavnostna seja CŠK CŠK je proslavil 20 letnico svojega dela z lepo organiziranim XVII. nacionalnim amaterskim šahovskim turnirjem. S tem turnirjem je dala JŠZ najagilnejšemu klubu v državi največji poudarek in priznanje, ki je bilo še bolj potrjeno, ko je p»evzel pokroviteljstvo nad prireditvijo in proslavo naš narodni voditelj prosvetni minister dr. Anton Korošec. 2e 15 dni se bije v Celju plemenita kraljevska borba naših priznanih šahovskih amaterjev in tisoče jugoslovanskih šahistov sledi_poročilom iz Celja, danes pa, pričakuje glasu o rešitvi perečih vprašanj, ki so tako važna za uspešen napredek jugoslovanskega šaha. Snoči so celjski šahisti proslavili 20 letnico CŠK z notranjo slavnostjo — slavnostno sejo. Velika vrtna dvorana hotela »Evropa« je bila okrašena tako, da je bilo med šahisti zares pravo slavnostno razpoloženje. Slavnostno sejo je začel ob 9 požrtvovalni predsednik CŠK prof. Grašer, ob udeležbi številnih zastopnikov. V imenu uprave JŠZ je čestital klubu podpredsednik Kneževič, v imenu ministra Čiriča kot predsednika JŠZ pa glavni tajnik Magdič. Magdič je sporočil šahistom razveseljivo vest, da je minister Čirič predložil dr. Antonu Korošcu spomenico, da bi kr. vlada odlikovala CŠK za njegovo požrtvovalno delo. Kakor smo zvedeli, je odlok odlikovanja že podpisan. Tako bo CŠK prvi klub, ki bo sprejel za svoje delo najvišje odlikovanje. Lepo so čestitali klubu ob 20 letnici tudi predsednik SŠZ dr. Bajec, zastopnik Srbske šahovske zveze Nedeljkovič, delegat Hrvatske šahovske zveze in drugi. Po slavnostni seji je bil banket, na katerem so se govori kar vrstili. Ob tričetrl na pet je podpredsednik Jugoslovanske šahovske zveze Kneževič pričel kongres. S kongresa so bile poslane pozdravne brzojavke ministru na razpoloženju dr. Čiriču Štefanu, ministru prosvete dr. Antonu Korošcu, predsedniku Hrvaške šahovske zveze, ministru trgovine in industrije dr. Andresu in Srbski šahovski zvezi, Nato je g. Kneževič podal poročilo o delu uprave. Pri tej priliki je tudi spregovoril nekaj besed o celjskem šahovskem klubu. Takoj za njim je prebral tajnik Magdič brzojavko sedanjega predsednika Jugoslovanske šahovska zveze Čiriča Štefana in podpredsednika Jugoslovanske šahovske zveze Cvijanoviča, nato pa podal tajniško poročilo. Sledilo je blagajniško poročilo, ki ga je podal Finderle iz Zagreba. Jugoslovanska šahovska zveza je imela v pretekli poslovni dobi 30.760.50 din dohodkov, od tega 10.000 din podpore ministrstva prosvete. Zveza ima nad 33.000 din premoženja. Tehnično poročilo je podal Branko Pavlovič. Na predlog Prokopa je skupščina dala odboru raz-rešnico. Sprememba pravil Vukovič iz Zagreba je skupščini predlagal resolucijo, po kateri naj se uredi bodoče delo v šahovskem življenju Resolucija se glasi: Predstavniki Srbske, Hrvaške in Slovenske ša hovske zveze so se sestali v Celju, da ob priliki glavne skupščine Jugoslovanske šahovske zveze odločijo, da ee zaradi ureditve odnosov med obstoječimi šahovskimi organizacijami v Jugoslaviji spremene pravila Jugoslovanske šahovske zveze, tako da bodo njeni člani člani novoustanovljene Zveze. V ta namen naj se v najkrajšem času skliče izredna glavna skupščina Jugoslovanske šahovske zveze, na kateri bodo sprejeta nova po novo osnovani Zvezi predhodno odobrena pravila. — Resolucija je bila sprejeta soglasno. Volitve novega odbora Predložena je bila samo ena lista, ki je bila sprejeta soglasno. Predsednik je minister na razpoloženju Stevan Čirič. Prvi podpredsednik Branko Dimic, načelnik ministrstva zunanjih zadev. Drugi podpredsednik dr. Milan Vidmar, vseudili-ški profesor v Ljubljani, tretji podpredsednik je Josip Prokop iz Zagreba. Člani upravnega odbora: dr. Jovan Kulaš, advokat iz Belgrada, dr. Peter Trifunovič, šahovski mojster, Ozren Nedeljkovič, časnikar iz Belgrada, Adam Stankovič iz Niša, dr. Uroš Irbojevič iz Sombora, dr. Djuro Kopač iz Karlovca, inž. dr. Miroslav Kasal, vseučiliški profesor iz Ljubljane in Ljudevit Furlani iz Ljubljane. Poslovni odbor: Šime Finderle, Ivan Lesjak, dr. Vladislav Nedeljkovič, Milan Nevecarel, Vatroslav Petek in Rudolf Horvat. Nadzorni odbor: Mario Bondy in Kneževič. Živahna debata se je razvila o vprašanju še neodigrane partije med Furlanijem in Petkom, ki bo odločila če bo Petek dobil naslov jugoslovanskega šahovskega mojstra. Določil se je rok ki bo odločila, če bo Petek dobil naslov jugoslo-ker po drugače stvar zapadla. Skupščina je bila zaključena nekaj minut pred šesto uro. Fotografsko in filmsko snemanje odkritja spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Ljubljani. Fotografiranje in filmsko snemanje vseh svečanosti ob priliki odkritja spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Ljubljani dne 6. septembra 1940 bo dovoljeno le na podlagi posebnega dovoljenja in tozadevnega iz-kazila delovnega odbora za odkritje spomenika. Dovoljenje se bo izdajalo le proti predhodni osebni prijavi z istočasno pismeno vlogo, ki mora vsebovati točne podatke glede imena, naslov in poklic osebe, katera želi fotografirati ali filmati svečanost odkritja, in pa obvezo, da stavi prijavljenec odboru od vsakega posnetka na razpolago tri brezplačne kopije ter mu za dobo treh tednov, i. j. od 10. septembra do 1. oktobra 1940 posodi negative v svrho izdelave potrebnih kopij. V zavarovanje te obveze je potrebno položiti kavcijo 200 din, ki v primeru neizpolnitve zapade v korist odbora. Prijave se sprejemajo le v sredo dne 28. in v petek 30. avgusta t. I. od 16 do 18 v pisarni delovnega odbora za odkritje spomenika (»Zvezda«), Kongresni trg št. 1, II. nad. Delovni odbor za odkritje spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. /Jln8*?-6 rev“.®, Je Podaril g. čuk Danilo t t čn"’, Viktor, pismonoša v p. s Iržaske ceste 50, 100 din. V počaščenje spomina C? ; T sta darovala trgovca brata rini Sv p!?VC UllCe 5 31)0 din- Vrabcc Kalf- rina. Sv. etra cesta 17, pa 100 din v jx>čaščenje spomina pok. ge. Jaki Antonije, a v počaščenje spomina pok. g. dr. Rika Fuxa so darovali njegovi sošolci 300 din in g. Toiiejc Anton, kavarnar 9 iyrseve esete, 300 din. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu jiodpiranih. tu m tam Slavnostna seja vlade bo v Zagrebu jutri, 26. t. m. in ne v nedeljo, kakor so listi napovedovali. Seja vlade bo imela bolj deklaran-ten značaj, ker bodo samo objavili uredbe, ki so že vse sestavljene in pripravljene za objavo. Verjetno je, da bosta imela predsednik vlade Cvetkovič in podpredsednik vlade dr. Maček na radiju govora, v katerih bosta pojasnjevala in razlagala smisel in vsebino ter ^potrebo novih uredb, ki bodo postavile naše gospodarsko in socialno življenje na nove temelje. Prosvetni minister tir. Korošec je podpisal ukaz, s katerim se je obnovila nekdanja srbska pravoslavna gimnazija v Novem Sadu. Svoj čas je imela ta gimnazija na razpolago poseben sklad, ki je do danes narastel na deset milijonov dinarjev. L. 1920 pa je bila pravo-slavna velika gimnazija podržavljena, vendar pa ljudje s tem niso bili zadovoljni. Pred nekaj dnevi je posebna deputacija iz Novega Sada, katero je vodil pravoslavni episkop Iri-nej, obiskala prosvetnega ministra dr. Korošca in ga prosila, naj spet vrne gimnaziji statut, katerega je iemla poprej. Dr. Korošec je prošnji ustregel in ukaz takoj podpisal. Poslej bo gimnazijo spet vzdrževal poseben odbor pravoslavnih vernikov iz sklada, ki se je bil nabral še pred vojno. Prav tako je dr. Korošec podpisal ukaz, s katerim se odpro z začetkom šolskega leta tri nemške gimnazije in sicer v Belgradu, Apatinu in Novem Vrbasu. Prvi dve bo vzdrževala tako imenovana nemška zduž-bina, tretjo v Belgradu pa bo vzdrževala nemška vlada. Gimnazijo v Belgradu bodo smeli obiskovati prav vsi jugoslovanski državljani brez izjeme, med tem ko bodo smeli prvi dve obiskovati le člani nemške narodne manjšine. „ Obiski radikalnih prvakov pri starem Acu Stanojeviču so se spet poživili. Aca Stanojevič se sedaj nahaja v niški bolnišnici, kjer so mu izvršili malo operacijo na očesu. Stanojevič se »o cez nekaj dni vrnil spet v svoj Knjaževac. • ^vertla dnevoma ga je obiskal podpredsednik radikalne stranke Miša Trifunovič, še pred tem pa so bili na obisku tudi ostali pr-vaki radikalne stranke. Ni pa znano, če so se Pogovarjali o kakšni politični akciji. Vlada je umaknila uredbo, s katero so bile določene naj višje cene pšenici in obenem določen prisilni odkup pšenice. Proti tej uredbi so se stalno pritoževali pridelovalci in žitni trgovci in so uredbo bojkotirali na ta način, da niso na trg pošiljali prav nobenega žita rn moke in tako je zaardi velikih potreb in velikega povpraševanja nenadno nastala draginja, ki je bila v normalnih razmerah nemogoča in nepotrebna, Zaradi tega je vlada uredbo umaknila, vendar pa ostanejo še v veljavi določbe uredbe 0 državnem posredovanju na tržišču. Pač pa je koruza sedaj blago, ki je z njim mogoče čisto svobodno trgovati. Privilegirana izvozna družba nima pravice, di bi izvrševala prisilne odkupe koruze. Umaknjena uredba je bila izdana Pred dvema mesecema in sicer 22. julija. Odbor za propagando domačih pogonskih sredstev se znova obrača na vse lastnike motornih vozil in motorjev za pogon v tovarnah ^ m drugih industrijskih obratih, naj bi pravo-'jusno preuredile svoje motorje na pogon z do-..V"”.1 gorivi. Odbor ponovno opozarja, da je I odvisna glede pogonskih sredstev vrhfio-","' - n^ora. to blaS'° drag« plačevati, \rh teBa pa se z devizami, ki jih kruto rabi za odrete‘nŽ?-1POm)udi kdana ured- ha, ki odreja prisilno preureditev motor jev na pogon z domačimi gorivi in ta uredba veija s 1 septembrom. Poslej bo vsakdo, ki se ne bi držal določil in ne bi preuredil svojih motorjev na pogon z domačimi gorivi, občutno kaznovan, denarna kazen pa bo šla v korist sklada za pospeševanje uporabe domačih pogonskih sredstev. 10. septembra se bodo začela trgovinska pogajanja med našo državo in Nemčijo. Na programu bodo vprašanja izvoza, uvoza in plačilnega prometa. Vsi izvozniki, ki imajo kakšne pripombe in želje, morajo svoje predloge poslati do 5. septembra ministrstvu za trgovino in industrijo. Ne samo v Sloveniji, temveč tudi v bosanskih gorah je padal sneg zaradi naglega padca toplote in zaradi deževja. Skoro v vsej Bosni 80 besnele nevihte, ki so povzročile tudi mno-So škode na poljih. Med dežjem pa je na plahih Paclel sneg. Tako ga je na srednjih hri-dri do 5 centimebtrov, na Bjelašnici in Ltuili vi?jih hribih pa do 20 centimetrov. Polet ° i^e PrcPr>čattO) Ha pomeni sneg sredi p . slab znak za bodoče, na jbol j verjetno Je, da bo zima zelo ostra in huda. . mesarji so na zvit način hoteli loo-m 1 fVjnjsH°. meso pet dinarjev pri ki-prečilT’z^rebžkiaSt iim ^ grdo Pre- vrste nabfvljatao zadrJi nmarf6 nel5c »StoCna blagajna* p.5ul°' .kl. se ]menVJc nakupila večje množine n.e\' Jc ta blagajna cene za pet dinarjev m-i Su-?J 111 'im Povišala so mesarji odjemalci skleni; giral?u- Tedaj pa bodo več kupovali. Na /im, ; • , mesa nc kor da so mesarji prišli navit vit|eti, ka-,i ;- a'^kriz s svojo za- »N’ mav čez izaro« (Po »Koroškem Slovencu«) »Božja martra« Koliko je posejanih križev na tej naši koroški zemlji; križev na razpotjih, v vaseh, na krajih nesreč, v hišah, kapelicah, na grobovih. Ne tistih iz j, mestnih kram, pozlačenih in umetno lakiranih, marveč grobov 6tesljanih po domačem vaškem umetniku ki je v križu upodobil svojo vernost in globino in kos svojega mehkega slovenskega srca. Ob takem križu secn začel verovati v svojo domovino, v iskrenost slovenskega podeželja in končno v — bodočnost. Posebno se spominjam nekega križa iz svojih mladostnih let. Stoji sredi polja na razpotju, dvignjen nad prostrano ravnino se razgleduje naokoli, kot da bi blagoslavljali delo in rast. Tesan tram navpik in drug počez in nad njim strešne deščice v varstvo. Nič umetniškega ni na njem, le božja martra ima v trpečem, krvavečem obrazu nek čudovit, veličasten izraz spokojnosti in brezmejne dobrotljivosti. Na Križanem je nekaj božjega. S tihim spoštovanjem smo hodili otroci mimo njega, ob njem je utihnil sleherni otroški vik in krik. V jutranjem svitu se je pred njim odkrival mnogoter postaven gospodar, pobožno so se pred znamenjem križale ženice, mnog hvaležen vzdih utrujenih možakov, idoč pred večer ob visoko naloženem vozu domov, je hitel predenj. V jeseni so se pred križem moško zresnili obrazi razboritih pastirčkov, pasočih na njivah vaško čredo. Ob sobotnih večerih pa so deklice okrasile martro z venci za Gospodov dan. In ko je pozimi pokrival vse polje snežni prt, se je sredi ravnine dvigal križ proti nebu, vedno še proseč in blagoslavljajoč do nove vigredi in noyega poletja. Vse to mi je bilo le nezavestno lepo in sveto, razlage zato takrat ne bi vedel. Kot dijaku mestnih šol mi je bil ta križ na svoj način vedno mikaven. Nekdo nam je govoril o lesu, ki da ima v narodni umetnosti čudovito kulturno poslanstvo in nam v prisrčni besedi odkrival narodno dušo v preprosti umetnosti pohištva, kolovratov, panjev, orodja in križev. S posebnim spoštovanjem sem se odslej odkrival pred »svojim« križem, zroč v martri delo nepozabnega, brezimnega umetnika iz svojega ljudstva in v delu umetnino, ponazorujočo Križanega. Tedaj 6em začel verovati v iskrenost podeželja, v krasoto svoje domovine. Minula so leta — leta nad in razočaranj, upov in obupov; leta, ko si mladost in zrelost podajata roki in se utrujeno srce vrača z idealnega poleta na zemljo, k stvarnim otipljivim dejstvom; ko se človek prvič resno zave osamelosti, ko se mu razgrne domovina v vsej svoji nebogljenosti io siromaštvu, v svoji brezizrazni in pritajeni žalosti. Hitel sem proti domu in se le bežno ozrl na svoj križ sredi polja, še odkril sem se le v nekaki zadregi. A križ, preprosti križ z razpotja ob njivah je šel za menoj in mi bil venomer pred očmi. Križ z Zveličarjem! S trnjevo krono na okrvavljeni glavi, z zijajočo rano na prsih, s škrlatno rdečimi aiame- cene za pet dinarjev ori u-?J m ,lm povI' so mesarji odjemalci sklenil';°?,ra,?u- Tedaj pa bodo več kupovali. Na , ?,e£a mesa kor da so mesarji prišli navitih vit,e!i> — drugo, toda oblast je ugotovili« l' s sY°i° zi,~ sarji so se bili med seboj domen^T” • komedi jo. Niso hoteli kupiti od zadrucp” • niso imeli mesa, so prodajo ustavili t 't hoteli doseči zvišane cene na trgu ii, s?r*° poslej veljal kilogram mesa po 20 din, mas[ ,!! P« 30 din kilogram, iona oblast jim jc stopila na prste, naredila preiskavo v >Stočni l^gajnit in zaplenila tam 270 zaklanih svinj. Obenem bo naredila še druge korake in ne bo Pustila, da bi se meso podražilo, kajti mesarji n<; Plačujejo kmetom svinj nič dražje kakor Pa so jjh poprej. Namesto hrvaškega sabora se bo prihodnji mesec v Zagrebu zbral zbor hrvaških narodnih ^ustopnikov, to jc listih posluncev, ki so dobili Pri zadnjih parlamentarnih volitvah večino v hrvaških okrajih in jih hrvaško politično vod-Stvo smatra kot prave zastopnike ljudstva. Uredbe in preureditve v hrvaški banovini so po mnenju hrvaškega političnega vodstva tako daljnosežne, da je potrebno, da se z njimi bavi tudi predstavništvo naroda in jih odobri. Ker zaradi položaja, v katerem smo, nc more biti volitev v sabor, bo njegovo nalogo prevzel zbor bivših narodnih poslancev. Obenem pričakujejo, da bo te dni izšla posebna uredba, ki bo ustanovila v hrvaški banovini posebne okrajne odbore, ki bodo neke vrste posvetovalni organi oblasti. V okrajne zastope bi prišli zastopniki vseh občin v tistem okraju. nji na rokah in nogah, z osramočenim telesom, z očmi, zročimi vame spokojno, brezmejno dobrotljivo. Od tistihdob sodim družine in vasi po njihovih križih, po križih razpotij, na krajih nesreč, v božjih kotičkih, v kapelicah in na grobovih. Tako čudovit je križ, ki ga nositn sam v sebi, podoben one-tau preprostemu sredi njiv, za katerega sem nepoznanemu umetniku za vedno hvaležen. Davek na dvig vrednosti Kdor hoče kupiti ali prodati kako njivo ali zemljo sploh, mora odslej plačati takozvani davek na porast vrednosti (WertzusatzsteUer). Vsak namreč, ki je nekdaj kupil zemljo, bi pri prodaji dobil rad zanjo večjo vsoto, kot jo je izdal pri nakupu. To zaradi tega, ker je zemlja postala več vredna, bodisi da jo je zboljšal ali pa je vrednost zrasla brez njegovega truda. Slednja porast vrednosti je po novem zakonu obdavčena, da ima tudi skupnost nekaj od dobička, ki ga doseže prodajalec brez vsakega truda in dela. Novi predpisi o zadržanju civilnih delavcev Poljakov Deželni glavar je na podlagi zakona za Vzhodno marko izdal sledečo policijsko odredbo o zadržanju poljskih civilnih delavcev: 1. Civilni delavci poljske narodnosti v času od 1. aprila do 30. septembra od 21. do 5. ure ne smejo na ulico; od 1. oktobra do 31. marca velja ta prepoved za čas od 20. do 6. ure. Smejo pa v tem času napraviti poti, ki so v zvezi z odmerjenim jim delom. 2. Brez policijskega dovoljenja ne sinejo uporabljati javnih prometnih sredstev kot so železnice, avtobuse, cestne železnice ali vzpenjače. Dovoljenje izda policija le sporazumno z delovnim uradom. 3. Prepovedan jim je obisk nemških kulturnih, verskih ali družabnih prireditev. Dušnopastinska oskrba v mejah smernic ministra za cerkvene zadeve ostane s tem neokrnjena. 4. Končno jim je prepovedan obisk gostiln, ki niso za določen čas izrecno dostopne tudi za Poljake. Nemški rojaki v tem času ne smejo obiskati takih gostiln. Globanica. V cvetu svojega življenja je umrla daleč od doma v Schleusingen, kjer je bila zaposlena kot tovarniška delavka, naša rojakinja Rezika Košutoik. V njeni dolgi in težki bolezni ji je stregla protestantovska družina kakor svoji lastni hčerki in si mnogo prizadevala, da je rajna Rezika lahko odpotovala v večnost kot dobra katoličanka. Pokopana je bila pred dobrim mesecem v Turinški deželi. Naj ji bo tudi tuja zemlja lahka! 1 Od 31. avgusta do 9. septembra LJUBLJANSKI VELESEJEM Razstava industrijskih in obrtniških izdelkov Posebne razstave! Pohištvo. Mala obrt. Turizem. Motorna in jadralna letala. Zaščita pred napadi iz zraka. Zobna tehnika. Naša vsakdanja prehrana. Cvetje in povrtnina. — Perutnina, kunci, golobi. — Likovna umetnost. Zabavišče — Toti teater — Tekma harmonikarjev 8. IX, Žrebanje daril za obiskovalce Polovična voznina na železnici In parnikih Na postajni blagajni kupite rumeno železniško izkaznico za din 2'— Sadjarstvo ima v prehrani veliko vlogo Prav sedanji časi navajajo ljudi k temu, da čim več sadja posuše Ptuj, 24. avgusta. Menda so zelo redki med nami Slovenci, ki ne bi se nikoli dobili pod zob žilavih in sladkih jabolčnih in hruškovih klojcev, kakor pravimo tu okrog, ali kakor jih poznajo ljudje pod imenom j redvsem v zimskem času jih Človek kaj rad zagrabi v pest pa z njimi v žep, da jih more žvečiti počasi ned delom ali pa med hojo. Krhlji ali klojci iz jabolk, hrušk in breskev so prav dobra in izdatna hrana; prav tako dobro pa teknejo tudi suhe slive in škoro.ši. To suho sadje, naj je le ali druge vrste, se lahko uživa kar suho, še^ boljše pa je, če je skuhano, ker se pri tem dobi še prav dober sok, ki ga v mnogih revnih hišah uporabljajo namesto čaja za zdravljenje. Posebno v krajih, kjer je dosti sadnega drevja, se lahko nasuši precej sadja. Mi vemo, da sadjarji sadje, predvsem jabolka in hruške, kaj radi prodajo, ker je to veliko let edini pridelek, ki ga morejo spraviti v denar in si potem zanj kupiti drugih najpotrebnejših stvari. Vendar je izbira sadja za prodajo zelo stroga. Predrobno, krastavo, natolčeno, prezeleno in nezrelo ali črvivo sadje se ne da spraviti v promet. Navadno je pač tako: čim boljše sadne letine so, tem strožja je izbira takega sadja, ker se lahko dobi takrat res samo najlepše. V manj dobrih letinah pa gre tudi ne- koliko slabše v denar. Kljub temu pa ostane doma še dovolj sadja in to gre navadno vse v prešo pod tolkače ali v mlin, da se stisne za sadjevec. Prodaja sadja in izdelava sadjevca sta dva skoraj edina načina, ki sta znana pri nas za uporbo sadja. Le tu pa tam najdemo skrbne matere, ki za svoje otroke nasušijo na soncu ali v peči kaj klej" cev. Te klojce potem otroci nosijo predvsem v revnih krajih v šolo namesto kruha, ker tega , °,n’a primanjkuje. Pa takih skrbnih mater ni 7 ,?^iV ■ nekatere se niti lie zavedajo, da bi rWi krhlji lahko neštetokrat nadomestile voli kruh’ dr"^’e pogosto nimajo do- in 'nninni^N-t •*' se s uš®njem ukvarjale. Največja prosto liuHoi |)a Je ,nekdanja< Jadran in Reka. — Prva dva gola za Bratstvo sta dala iz prostih strelov Janežič in Zavrl zelo učinkovito. Ostali goli na obeh straneh pa so bili več ali manj plod kombinacij, katerim je kumovala malo sreča. Predtekmo sta odigrala Jadran junijorji in Korotan juniorji s 4:0. Mars : Uskok (Zagreb) 1:1 Kljub današnjemu lepemu popoldnevu se je na igrišču Ljubljane zbralo prav lepo število Mar- nice) 277 kg; 3. Ažman Slavko (Kropa) 251.5 kg; 4. Kavčič Filip (Kropa) 251.5 kg. Dviganje uteži, .srednja b) kategorija: 1. Semko Jože (Rače pri Marib.) 263 kg. Odbojka Pri članih je nastopilo osem moštev ia so vsi pokazali res lepo znanje in veliko spretnost. Tehnično so bili zlasti dobri Mariborčani. Kljub temu pa so prvo mesto zasedli pri članih Trnovčani. Prav tako zanimive tekme v odboiki so bile pri mladcih. Pri mladcih pa ie nastopilo šest moštev. Rezultati: Člani: 1. Ljubljana-Trnovo; 2. Mari- bor 3; 3. Devica Marija v Polju; 4. Kamnik. — Mladci: Ljubljana Št. Jakob; 2. Devica Marija v Polju; 3. Zagorje. Po končanih tekmah so bili objavljeni rezultati. Prvaki v posameznih disciplinah so dobili lepe plakete, ostali pa diplome. I. SSK Maribor : SK Rapid 4:2 Maribor, 25. avgusta. Na Rapidovem igrišču se je danes začela jesenska nogometna sezona, in sicer s prijateljsko nogometno tekmo med ISSK Mariborom in SK Ra-pidom. Kljub temu, da v Mariboru že dalj časa ni bila nobena nogometna prireditev, za današnjo tekmo ni bilo mnogo zanimanja in se je zbralo na igrišču le okrog 150 gledalcev. Obe moštvi sta predvajali še precej dobro igro, vendar nista navdušili. Oba nasprotnika sta nastopila z nekaj novimi močmi, ki so se prav dobro obnesle. Maribor je današnjo tekmo zasluženo odločil v svojo korist, ker je imel boljšo enajstorico. Današnja tekma je bila dobra vaja za ISSK Maribor, ki bo prihodnjo nedeljo odigral svojo prvo ligaško tekmo v Ljubljani proti SK Ljubljani. Tekmo je sodil g. Orel. Jugoslavija (Celje) : Slavija (Pobrežje-Maribor) 3:5 (3:0) Celje, 25. avgusta. Na igrišču Jugoslavije v Celju se je danes dopoldne odigrala prijateljska tekma med domačo Jugoslavijo in mariborsko Slavijo. Igra je bila spočetka zanimiva, na koncu pa je postala nezanimiva. Gostje so nastopili v pomlajeni postavi in so predvajali lepo ig-o, posebno v drugem polčasu. Vratar Jugoslavije je moral kar petkrat pobrati žogo iz mreže Domačini so predvajali lepo igro v prvem polčasu. Zlasti je bila dobro izbrana decna stran napada. Mladi Paj obeta postati prav dobro krilo, Kasestnik pa prav dobra desna zveza. Slednji se je odlikoval s svojo tehn:čno igro in je bil najboljši mož na igrišču. Tekme, v kateri so gostje zasluženo zmagali, je sodil domači sodnik Presinger prav dobro. tekme v Ljubljani sovih simpatizerjev, ki so hoteli videti svoje ljubljence pred pričetkom jesenskega prvenstvenega tekmovanja. Ob pol 5 so se sodniku Erlichu predstavili moštvi Marsa in Uskoka. Gostje iz Zagreba danes niso igrali tako kot pred nekaj tedni proti Ljubljani. Bili so bolj bojeviti in so prav krepko, posebno v drugem polčasu, napadali vrata Marsa. V tehničnem pogledu so bili Marsu predvsem proti koncu igre docela dorasli. Marsovci pa v današnji igri niso mogli zadovoljiti svojih pristašev. Res, da so imeli igro prvega polčasa popolnoma v svojih rokah, vendar niso mogli iz vse svoje premoči zabeležiti kakšnih zgoditkov v svojo korist. Golman je bil prav dober, edinega gola pa, ki ga je spustil, nikakor ni mogel ubraniti. Tudi oba branilca sta podala prav dobro igro. Odločna sta, a fair. Oba imata lepe odbojne udarce in ne pustita nasprotnika do čistega strela. V krilski vrsti pa se je danes občutno poznala odsotnost Sočana. Pri današnji igri je bilo napačno, da so Marsovci igrali dvojni W-sistem. Proti nasprotniku, kot je bil današnji, je treba igrati povsem napadalno in le proti močnejšemu moštvu igrati tako, kot so igrali danes Marsovci. V predtekmi pa je Grafika porazila Mars II s 6:0. , Celje. 25. avgusta. Po odigranem XIV. in XV. kolu se je slika v tabeli že močno razčistila. Berner je z zmagami svoje vodstvo krepko obdržal, medtem ko so nekateri favoriti oddali pol ali celo točko ter se tako še bolj oddaljili od vodečega. Le šiška je obdržal enako razliko točk ter ima še edini možnost, da pri eventuelni Bernerjevi izgubi ene točke iz dveh partij deli prvo mesto z Bernerjem. V soboto popoldne so se igrale partije XIV. kola in so se končale z naslednjim izidom: Gottlieb : Pavlovič — reinis. Jerman : Šuba-rič — remis. šiška je z lepo in močno igro osvojil proti Saviču kraljico in partijo dobil. Grašer je izgubil igro s Šorlijem. Mišura : Zuk — remis. Berner je dobil proti Drašiču figuro in ima ob prekinitvi gladko dobljeno partijo. Šmigovc in Mlinar bosta pri nadaljevanju verjetno remizirala. Medan : Popovič. V tej partiji je prišlo že po tretji potezi do spora med igralcema, zaradi česar partije nista nadaljevala ter sta dobila oba ničlo. Marek je dobil igro brez igranja proti Maj-storoviču. XV. kolo: Danes dopoldne od 9—1 opoldne je bilo XV. kolo turnirja. Mlinar : Gottlieb. Po izmenjavi vseh figur sta igralca v 22 potezi sklenila remis. Zufc : Mcdan. V indijski partiji sta po korektni igra v 10 potezi igralca remizirala. Subarič : Miiura. V Collejevem sistemu je prešel Subarič hitro do premoči, pobral zaporedoma Mišuri nekaj kmetov in partijo dobil. Berner : Jerman. Jerman je bil še edini up Bernerjevih tekmecev, da bi z zmago ali vsaj z Predtekmo SK Jugoslavija, Celje, mladina je Jugoslavija izgubila s 4 : 1. Vprašanje nogometnih sodnikov v Celju postaja pereče. Danes sta bili na sporedu dve tekmi, ki ju je moral voditi en sam sodnik Kje so ostali? Saj je pri poverjeništvu zbora nogometnih sodnikov v Celju prijavljenih pet sodnikov. Ko se booo pričele prvenstvene tekme in bodo včasih kar po štiri ali še več tekem v območju celjske nogometne podzveze kaj bo takrat s sodniki? Nujno bi bilo potr*-ono, da odgovorni činitelji povečajo število nogometnih sodnikov. Tekme v srbski ligi: V Belgradu: Jugoslavija : Jedinstvo 4:0 (3:0) BSK : BASK 5:1 (1:0) V Pančevu: Jugoslavija (Jabuka) : ŽAK (Subotica) 4:0 (3:0) V Borovu: Bata : Vojvodina 1:0 (1:0) V Sarajevu: Slavija (Sarajevo) : Gradjanski (Skoplje) 7:0 (3:0) Tekme v hrvaški ligi: V Zagrebu: Concordia : Hašk 4:3 (3:2) Gradjanski : Slavija 6:0 (2:0) V Splitu: Železničar : Split 1:2 (0:1) V Subotici: Hajduk : Bačka 6:2 (2:1) V Osijeku: Slavija : Hašk 1:1 (1:1) Žrtve letalske nesreče na Velebitu V četrtek je prispelo kratko uradno poročilo zagrebške banske uprave, da je zjutraj tega dne odletelo na pot iz Zagreba v Split potniško letalo »YU-SBC< z devetimi potniki, letalcem in radiotelegrafistom ter da ni prispelo na cilj ob določeni uri. Do tedaj še ni bilo ničesar znanega o usodi tega potniškega letala, kakor tudi še dva dni pozneje ne, dokler ni prispelo še pretreslji-vejše poročilo, da so letalo našli razbito vrh planine Velebita in da so sevsipotnikiubili. Letalo, ki je zaradi izredno slabega vremena očividno zašlo, je pokopalo pod seboj enajs* življenj in je bila to po številu žrtev še huiša nesreča kakor pred leti pri Bizoviku v bližini Ljubljane. Pri njej so našli smrt: 22 letna absolventka drž. trg. šole iz Ljubljane Vida Otoničar, zagrebški odvetnik dr. Miroslav Vranič, njegova soproga Nada Vranič, švicarski književnik dr. VValdhausen s soprogo, tajnik francoskega poslaništva v Belgradu Pey-regnt, Albert Hartman, mr ph Dragotin \Veinber-ger, ga inž. Mira Rechnitzer, pilot .Striževski in radiotelegrafist Dušan Petrovič. Vest o tej žalostni nesreči je globoko odjeknila po vsej Jugoslaviji in vzbudila mnogo sočutja s svojci ponesrečenih. Maribor Ob svoj tedenski zasluiek. Zidar Franc Fla-šker, ki je zaposlen pri nekem tukajšnjem gradbenem podjetju, je prijavil, da mu je v neki gostilni na Pristanu nek neznan storilec ukradel iz suknjiča 600 din Pravi, da mu je denar ukradla ena od žensk, ki so se sukale okoli njega. Ukraden denar je bil njegov tedenski zaslužek. remijem Bernerja zadržal, a je danes zaradi posebne utrujenosti popolnoma odpovedal. Jerman se je branil s Tarraschevo obrambo damskega gambita, kjer je prešel Berner hitro v prednost, dobil dve figuri za trdnjavo in partijo v 19 potezi dobil. Šorli : Marek. Šorli se je danes 8 samim re-misom proti Mareku oddaljil od Bernerja za točko in pol in je tako zapravil še zadnje upanje, da bi Bernerja dosegel. Pavlovii : Savii Pavlovič je v začetku žrtvoval kmeta in dobil silen napad. Savič je kmalu klonil in partijo predal. Popovit : Grašer. Grašer je že v začetku nadigral Popoviča ter prešel v odločilen napad in bi partijo moral gladko dobiti. Toda z neumestnimi potezami pa jo je po nepotrebnem zapravil. Šiika : Drašif. šiška je dobil po lepi igri figuro in prišel z njo v lahko dobljeno končnico, kjer pa je bil Drašič kontumaciran. šmigovc je dobil točko brez igre proti Majsto-roviiu. Prvo mesto je skoraj zagotovljeno mlademu Bernerju, za ostala mesta se bo v zadnjih dveh kolih razvila še majhna borba, ki pa ne bo več zanimiva. Jutri se igra 16 kolo v Rogaški Slatini, zadnja kolo turnirja pa v sredo v Colju. V torek je pr°st dan ter se bodo igrale le prekinjene partije. . Stanje po 15 kolu: Berner 11 in pol (1). ” 11 in pol, Šorli 11, Subarič 10 in pol, Jern«an ^ Gottlieb 8 in pol, Pavlovič 8, Mlinar, 1 in pol (1), Marek 7 in pol. Mišura 7. ,, 6 in pol (1), Popovič 5 in pol. Savič. Medan o, Maj- storovič 4, 1 uk 3, Grašer 2 in pol. V globoki žalosti naznanjamo, da je v nedeljo umrl naš ljubljeni mož, oče in brat, gospod IVAN BIZANT trgovec, gostilničar in posestnik jlagega pokojnika bomo spremili v torek, 27. avgusta ob 4 popoldne trno pokopališče v Šmartnem k večnemu počitku, gornje Gameljne, dne 25. avgusta 1940. Žalujoča soproga in otroci. Za JoKMlovnnoko tlukarno * Ljubljani« Jo*e Rramarli - IrdaJatelJ. Int Jože Sodja - Urednik« Mirk«. Javornik - KokopUo, ne vračamo. »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob UL Mesečna naročnina 12 din, ta inozemstvo 85 din. Urednlitvoi Kopitarjeva nlica 6I1L lelelon it 400J do Uprava« Kopitarjeva u ico XVII. nac. amaterski šahovski turnir v Celju Berner bo skoraj gotovo novi mojster